za korist! delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi }© moči
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A ME BIKI
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
*Wi
Štev. 17.
Kntsisd at Second-Class Matter July 8th, 1908, at the Post-Offle at Chicago, 111., under Act of March 3rd, .370
Chicago, 111., 26. aprila 1912.
Kdor ne misli sTobodno, no boriti sa svobodol
Leto XI.
Razgled posvetu.
Avstrija.
Dunaj, 24. aprila. — V poslanski zbornici je danes zbudil veliko pozornost, soc. dem. iSchuh-meier. Isti je v javni seji obdolžil dunajskega župana dr. Neumayr-ja (kršč. soc.), da je on neko, njemu vročeno dobrodelno ustanovo v to porabil, da je svojega brata podpiral. Tudi je nekega sorodnika v mestni službi obdržal, čeprav je bil tatvine obdolžen in tudi hudodelstvo sam pripoznal.
Nemčija.
Berlin, 23. aprila. — Kancelar Bethmann-Hollweg, je danes stavil v državnem zboru predlog, da naj se nemška armada in pomorska vojna pomnoži. Ta svoj predlog je s tem utemeljeval, češ da so kolonialne posesti v nevarnosti in da varnost Nemčije zahteva vojno ojačenje,
Bf . lin, 23. aprila. Nemške zavarovalne družbe izjavljajo, da ne plačajo zavarovalnine, ki so zapale vsled škode po izgubi parnika “Titanic'’. Plačila enostavno odklanjajo z motivacijo, da je družba White Star Line sama za nesrečo odgovorna.
Angleško.
London, 23. aprila. — Iz Cherbourg došla specijelna brzojavka pravi, da se je možtvo parnika ; ‘ Olympic ’ ’ danes v Plymouthu izjavilo, da se bo pri prihodnji vožnji v New York branilo na krov iti, in sicer zaradi tega, ker na parniku ni zadostno število rešilnih čolnov. —
Turčija,
Berlin, 23. aprila. Z znemirje-njem se opazuje razvoj laške-tur-
-*ke • vojne.
dardanelskih trdnjav po laških
.bojnih ladijah, je Turčija Darda-
■nelle popolnoma zaprla.
Nemški žitni-trgovci so silno znemirjeni, ker vsled tega nemo-rejo blago skozi Dardanelle voziti in trpijo veliko škodo.
Upajo, da bo zaprtija v kratkem odpravljena, ker vlada je ta-korekoč s protesti oblegana, da vpliva na Turčijo radi spremembe svojih načrtov.
London, 23. aprila. Brzojavka iz Carigrada javlja, da je vlada ukazala odstranitev naprav v Dar-danellah in da bo promet zopet prost. —
Italija.
Rim, 2^. aprila. Uradno poročilo o akciji laških bojnih ladij v Dardanellah povdarja, da ni nič .druzega bilo, kot flotilna demonstracija in da ni bilo nikdar nameravano Dardanelle napasti, ali pa vojake izkrcavati. Pred operacijo je bil kabel prerezan med o-tokom Imbros in Dardanellom. — Tudi obedva kablja v Lamnos sta »erabljiva.
Mehika.
Mexiko City, 23. aprila. — Po ravnokar došlem poročilu je veli-ho število upornikov zapustilo državo Pueblo. Uporniki so se pri Kuitzilaj zbrali ter se pripravljajo za oblego Guernavaca. Zvezno topničarstvo nadaljuje bombardiranje Tres Marias-a, da vstašem zabrani utrditev kraja.
Državno glavno mesto Bolivar je v rokah vstašev in so že proklamirali svojega governerja. Državni arhivi so prenešeni v Mar-zatlan, kjer je namestnik governerja vzel začasno vladne vajeti v svoje roke.
General Victoria Huerdai je dal vstašem 15 dni odloga za odložitev orožja.
Zatrjuje se, da je vstaški vojni zalđad izčrpan.
Župan obtožen.
Rock Island, 111., 23. aprila. Velika porota je obtožila župana II. M. 'Schriver zaradi napada, z namenom nevarne telesne poškodbe.
Schriver je dal John Longa, izdajatelja nekega časnika, zaradi objave, proti županu naperjenem članku, aretirati in ga je v zaporu trpinčil.
POLITIČNA PREVARA.
Način, kako demokratična stranka delavsko vprašanje v zbornici obravnava, kaže, da je tista ravnotako slaba, kot republikanska. Le-ta je vsaj odkrito nasprotovala delavskemu predlogu. iCannoip in Littlefieldova stranka vsaj ni nikoli zavratno u-ničila delavskih načrtov. Temu nasproti podajajo demokrati roko delavskim zastopnikom, zavlačujejo pa na nečuvan način delavske predloge.
'Vzemimo na primer predloge proti sodnijskim prepovedim (Injunction) v delavskih spornih vprašanjih in vporabo Sherman antitrust-zakona proti delavskim organizacijam.
Vsi ti predlogi so bili od demokratov sprva, ko so bili v manj šini, rinjeni v ospredje, in predlog te stranke iz leta 190S se glasi:	“Mi mislimo, da bodo vse
stranke v vseh juridičnih vršitvih, strogo nepristransko obravnavale in da ne bodo izdavane sodnij-ske prepovedi v tacih zadevah, v kterih se sploh ne bi izdale, če bi bilo industrijelno vprašanje zadeto. —
Razsežnost industrielnih organizacij zabranjuje vsako zmanjšanje organizacijskih pravic delavstva, ker delavstvo se organizira, da zboljša svoj položaj in zviša svoje plače. Take združitve v to svrho se ne smejo tolmačiti, kot kombinacije za omejitev obrti.’’ —
Ravnokar rečeno, vsebuje oni “veliki vspeh”, ki ga je izbojeval 'Samuel Gompers na konvenciji v Denverju, med tem, ko je bil,mrz-lo zavrnjen od republikancev v Chieagi.
i.O',	u -'-’ai,. ut.-.i. \
ca 1911 večino v parlamentu, bili
so v zasednju celo minulo poletje in vso zimo. Toda tozadevni predlogi še niso prišli niti v roke justičnemu odseku in tudi ni o tem poročal demokratični odsek. Mnogo predlogov je bilo podpiranih in sprejetih, a delavske zadeve ležijo pozabljene v zaprašenih predalih — Bele hiše. In Gompers imenuje to “praktično politiko!’’
Legien v kongresu.
"Washington, 22. aprila. Po kla-verneni predlogu republikanskega poslanca Mann, je kongres za četrt ure prekinil svoje posvetovanje, da sliši nemškega socijalista in strokovnega voditelja Karel Legien-a.
Poslane Mann iz Illinoisa, je rekel da nima povoda za ugovor v tem slučaju, toda svari hišo za bodoče. Victor L. Berger, socialistični poslane iz Wisconsina, je pa republikanskega poslanca opozoril, da je on, Berger, pred nekaj tedni svoj ugovor proti nekem češkem grofu umaknil, in je to stolni z namenom, da sme tudi socialistični gost v hiši govoriti.
“Legien je eden tistih 110 poslancev, ki so bili v nemški državni zbor voljeni”, je rekel Berger, in to z namenom na soc. pripadnost Legien-a, da je prizadjal u-dare voditeljem A. F. of L., ki so bili na galerijah.
Poslane "Wilson iz Pennsylvani je, kot zastopnik A. F. of L. predsednika Gompersa, je stavil predlog, da se Legienu beseda da, a je previdno zamolčal, da je Legien socialist.
Legien je po izročitvi pozdravov, ki jih 11,000,000 strovkovnih volileev pošilja, razmotrival položaj delavstva v Nemčiji.
Konečno je Legien povdarjal svoje antimili turistično stališče, kar je povzročilo velikansko ploskanje.
Obiskal nas je
zadnjo soboto rojak Wm. Brun-schmid. Isti je bil na potu v )Nay-lor, Mo., kjer obišče rojaka Franka Gram. Mr. Brunschmid si bode ogledal okolico Naylor-ja, kjer se je mnogo rojakov naselilo na farme. —
Razne novice.
Nevihta.
Bloomington, 111., 21. aprila. — Danes popoldan je drvil siln ciklon čez Chatworth. Strehe mnogim hišam je odneslo in mnogo jih podrlo. Veliko farmarskih hiš je v razvaline spremenilo.Brzojavi so potrgani. Dve ženski so usmrčeni in njih otroci težko poškodovani. —
Washington, 21. aprila. V pre-plovljenih krajih, je nujna pomoč silno potrebna. Okoli 70,000 ljudi vsaki dan hranijo v okolišju Hick-mana, Kans. in Natchec, Miss.. Hranitev bo prenehala, ko bo voda zopet v struge stopila.
Kentland, Ind., 21. aprila. Devet ljudi je ubitih, šest težko poškodovanih in okoli 50 lahko ranjenih vsled nevihte po Newton county.
V in okoli Morocco je dvajset hiš podrlo. Vsi krajevni zdravniki so vposleni pri ranjencih. Farmarji v okolici trpe velike škode.
Iz raznih krajev države dohajajo poročila o škodah, ki jih je napravil vrtinčast hudournik. V Waupouse, mala vas blizo Coal City, je večina hiš porušenih. Blizo Dwighta je podrlo šolo. V okolici petih milj je nešteto hiš in živine pokončane.
Računajo, da je 30 ljudi usmrčenih, a materijalna škoda se ceni na $200,000.
Springfield, 1)1., 21. aprila. V nedeljo je bilo okoli 16 ljudi ubitih po “Tornadu”, ki je divjal v delih Illinoisa in Indijani. Blizo 20 ljudi je težko in na stotine lahko poškodovanih. Škoda se ceni na več tisoč dolarjev.
12 ljudi je bilo usmrčenih v Bush, 111., 5 v Willisville, 3 pri Mur^liisUoro, 3...v Reddick, 111. Ta 9 v Morrocco.
čudno pobratimstvo.
Baltimore, 24. april. Kardinal Gibbons, kot kancelar katoliške univerze v Washington!!, je dobil od nekoga dar $25,000 in sicer za vzdržavanje univerze. Darovalec, kterega ime je tajno, je bogat — Žid iz srednega zapada. On pravi, da vidi v katoliški cerkvi najmočnejšo trdnjavo v Zdr. Drž. na-pram socializmu in anarhiji, in da je edino ona sposobna, da vzdrži red in zakon”. To upoštevajoč je ustanovil navedeno svoto, katero bo v zaporednih pet-letnih obrokih plačal. To ustanovo bodo porabili, ali za ustanovitev učne stolice, kjer se bo učila analizaeija in borba proti socializmu, ali pa za napravo pet ustanov za šole, v katerih se bo poučevalo v omenjeni smeri. Seveda, kardinal je darilo sprejel ter se darilcu iskreno zahvalil.
Rešilne priprave.
New York, 24. aprila. J. Bruce Ismay, predsednik White Star Line, je izjavil, da takoj dobijo vsi h Mercantile Marine Co. spadajoči parniki zadostno število rešilnih čolnov, da bo za slučaj kakšne nesreče na visokem morju priskrbljeno za rešitev potnikov kakor tudi posatke.
Kakor Ismay pravi, je že tozadevno odredbo odposlal in sicer brez ozira nato, obstoje že kakšni tozadevni zakoni ali pa se jih namerava izdati. Poleg White Star družbe, katerim ta odredba velja so, še “ American-, Atlantic Transport,- Red Star,- Leyland- in Do-minion-linije.
“Izkušnja vsakega zmodri”, je rekel Ismay. In potem je pravil, ,da je bil tudi on privrženec teorije ,da se po oceanu plavajoči velikani, zaradi njih nepredornosti potopiti ne morejo. A zadnja katastrofa ga je drugače poučila in tudi je sprevidel, da število rešilnih čolnov ni zadostovalo. Te osebne izkušnje so ga privedle do tega, da je izdal zgoraj navedeno odredbo, ki bo tudi izvršena brez ozira na razne zakone držav. — Parniki dobijo razven rešilnih čolnov tudi pnevmatične plove, ki se tudi pri grdem vremenu nemo-rejo prevrniti.
Nove morilne obtožbe proti delavskim voditeljem v Lawrence.
V “New Yorker Volkszeitung”, čitamo zelo važno poročilo, ki prihaja iz Newburyport, Mass. Ta-mošna velika porota je obtožila Josipa J. Ettor in Arturja Giovan-nitti in še nekaj drugih uradnikov
I.	W. W. zaradi pripomoči k umoru in zarote ostrašitve v več kot dvajsetih slučajih.
Ettor in Giovannitti sta, kakor znano, voditelja stavke tkalcev v Lawrence, ki sta bila kmalu po bojnem izbruhu aretirana in zaprta, edino da stavkarje oropajo svojih voditeljev. Povod za aretacijo je dala smrt neke italijanske delavke, katero je ustrelila milica pri spopadu med delavci, policaji in miličarji. Čudno je, da so sedaj naperili tožbo proti Ettor in Giovannitti-ja zaradi umora omenjene ženske. Ali sta morda ona dva razburjala množico in do streljanja navajala? To je tista obtožba, pod ktero so nekdanji čikaški “anarhisti”, metanje bomb na Haymarketu, s svojim življenjem plačali.
Ni nikakoršnega dvoma : kapitalisti Nove (Anglije, hočejo Ettor-ja in Giovannitti na vislice spra-jvit. Oni se hočejo maščevati za po-|raz, ki so ga pri stavki v Lawrence doživeli. Oni mislijo, da delavci zopet enkrat “ostrašljiv zgled” potrebujejo, in zato sedaj-na obtožba.
Ko se je stavka tkalcev v Lawrence bližala koncu, je bilo veliko delavcev za to, da se stavka nadaljuje saj toliko časa, dokler Ettor-ja in njegovega prijatelja ne izpuste. Tovarnarji so namiga-vali, da jetnika ne bosta nikoli procesirana in delavstvo je konečno vrjelo.
Sedaj je zlobnost kapitalističnih zastopnikov toliko večja, kar zrcali v obtožbi velikeporote. Delavstvo cele dežele mora biti pripravljeno, da s vsemi sredstvi prepreči nameravani umor. Tukaj se gre za novi justični umor in za novo a-fero, kakor se je odigravala pri Moyer, Haywood in Pettibonu. — Tedaj pozor! Pri tem je treba vstrajati in gledati na to. da delavstvo prepreči nameravani umor delavskih vodij, ki niso druzega storili, kot svojo dolžnost.
William E. Trautman, generalni organizator Industrial Workers of the World je bil v nekem hotelu aretiran, in sicer na podlagi neke obtožbe velikeporote, ki se glasi na zaroto k napadu in javnemu nasilstvu. Josip Caruso, tkalec, je bil v neki tovarni prijet. Njega se dolži, da je neko Anie Lepezzi u-moril, ki je bila 29. januarja med uporom od krogle zadeta. Caruso je bil do sedaj pod jamstvom prost; tudi so ga obdolžili, da je skrivaj prepovedano orožje nosil in nekega skaba z bodalom sunil. Tudi proti ¡Salvatore Bruno je obtožba vzdignjena in sicer zaradi napada v svrho, da bi bila dva policaja umorjena. Nadalje je še polno takozvanih “tajnih obtožb”, vse proti voditeljem stavke v Lawrence.
Tudi W: D. Haywood je med tistimi, proti katerim so “tajne obtožbe naperjene. Proti njemu je 22 obtožilnih točk.
Listnica uredništva.
Kramar, Wash. — Naslov je sledeči: Jutro, ulica S. Francesco d’ Assissi 20, Trst, Avstrija.
Za nov stroj.
'Neimenovan $1.00.
OPOMIN.
Poštna uprava nas je opomnila, da vstavimo list vsem tistim naročnikom, ki dolgujejo naročnino že dalj časa, kajti poštne ugodnosti, katere vživajo časniki, dovoljujejo pošiljatev listov samo predplačnikom ali pa takim, ki so se obvezali naročnino v kratkem poslati. Vsem dolžnikom smo poslali opomine že pred dobrim mesecem in tisti, ki niso iste še do-sedai poravnali, naj to store v teku tega tedna, ker drugače bomo prisiljeni list vstaviti in zaostalo naročnino drugim potom terjati.
Uprava Glas Svobode.
Je pomagalo.
Jekleni trust odpravi sedemdnevni delavni čas v tednu.
Tudi sedanji 12urni delavni dan bo najbrže skrajšan.
Iz New Yorka poročajo: Odbor delničarjev “United States (Steel Corporation”, ki je bil imenovan, da preišče delavske razmere v njihovih jeklarnah, je zborovalcem predložil svoje poročilo. ¡V tistem je rečeno, da izvzemši dveh ali treh naprav je povsod sedemdnevni delavni teden odpravljen.
'V poročilu je nadalje rečeno:
Akoprav se odbor v odredbe noče vmešavati, je tisti vendar mnenja, da se lahko premagajo ovire za 7 dnevno-delo. Uporaba fizičnih moči je sedaj sicer v mnogih napravah znatno manjša kot pred leti, posebno je to slučaj, kjer so vpeljana odprta ognjišča in topilne peči s pihalom. Vzlie temu je pa odbor mnenja, da 12urni delavni dan zmanjšuje storilno sposobnost in človeško odpornost. Mi smo mnenja, pravijo dalje, da je delavni način z 12urnimi dnevi že tako spojen, da bi povzročilo takojšno zmanšanje tistega pravcato revolucijo v načinu proizvajanj pojedinih naprav, a vseeno smo prišli do zgoraj rečenih misli.
Razventega govori poročilo zelo v prilog darilnega-sistema (Bonus-System) in dela na kose, “ker so delavci vsled deleža dohodkov prizadeti, pride korist za obedve stranki, in ki delavca iz-vantega varuje pred vničujočim vplivom stalne plače.”iSodnik Gary, predsednik U. .S. 'Steel družbe, je priporočal sprejem poročila, ki je bilo tudi brez dolge debate sprejeto.
Charles M. Cabot iz Bostona je predlagal resolucijo, po kteri naj bi se preiskal delavni čas po vseh napravah, proti tem sta pa silno oporekala sodnik Gary in IStuy-vesant Fish, nakar je Cabot umaknil predlog. Gary je naznanil, da je vsled članka v “Magazine”, razposlal na delničarje nad 15,000 pisem, vprašaj oč jih, če so oni mnenja, da bi se skrčil delavni čas po napravah na 8 ur. 'Samo na 90 pisem je prejel odgovor in od teh samo 13 v prilog 8 urnega dela. Teh 13 pisem so pisale ženske, ki o delavnih razmerah prav nič ne umejo. Cabot je odvrnil, da je on najmanje tudi toliko pisem dobil od delničarjev, ki so za zmanjšanje delavnega časa, in on priporoča trišihtno-delo po 8 ur. Fish trdi na to, da on ni tako hudo našel delavski položaj, kakor opišu-je navedeni članek v ‘Magazine’. Sodnik Gary je na to prijel Ca-bota in trdil, ker ima le-ta samo 25 delnic, nima nobene pravice voditi take vojne. Konečno je bil iz dnevnega reda zbrisan ta meddo-godek.
Iz poročila delavnega odbora je bilo nadalje razvideti, da od 175,-715 mož 45,248 ali 25% odstotkov dela po 12 ur na dan.
Rešeni in mrtvi na potopljenem parniku “Titanic”.
'Na krovu je bilo
v 1.	kajuti........ 330	potnikov
v 2.	kajuti........ 320	potnikov
v 3.	kajuti........ 750	potnikov
Častnikov in moštva '940
Skupaj .. 2340 Rešeni potniki v :
1.	kajuti.............210
2.	kajuti ............125
3.	kajuti.............200
Skupaj .. 535 Rešeno moštvo :
Častniki............ 4
pomorščaki......... 39
natakarji.......... 96
kurjači ........ 71
■Skupaj	..	210
Potopilo se je, iz
1.	kajute............110	oseb
2.	kajute............195	oseb
3.	kajute........... 740	oseb
in vposljeneev	..	740	oseb
Skupaj .. 1595
DELAVCI MEHKEGA PREMOGA GLASUJEJO ZA KONEC STAVKE.
Plača, katero so določili zastopniki posestnikov mehkih premogovnikov in delavcev na konferenci v Clevelandu, je bila po glasovanju od delavcev sprejeta. Od kakih 250,000 premogarjev je najmanje 200,000 glasovalo za sprejem.
(Sporazumljenje, ki je sklenjeno za dve leti, zviša plačo, ktero bodo plačevali posestniki premogovnikov na leto za $16,250,000, ali na dan povprečno od $2.50 na $2.85 za 575,000 mož.
Taft naj bi stavko železničarjev zabranil.
Kansas City, Mo., 23. aprila. U-radniki “Federation of Federations”, so včeraj brzojavili na predsednika Tafta in ga obvestili, da bo nad 300,000 vposljeneev za-stavkalo, če se takoj ne uredi sporno vprašanje, ki že mesece čaka rešitve. Prizadete bi bile vse zapadne železnice. Brzojav je podpisan od predsednika dvanajstih zvez.
Kansas City, Mo., 23. aprila. A-ko stavka izbruhne, bo prizadetih 47 železnic, ki se južno in zapadno iz Chicago spenjajo. Poslanica pravi, da je “Federation” vse pripravila, da stavko odredi nad Har-riman-proge, Illinois Central in vse ostale zapadne železnice, kar bi napravilo velike težave v prometu in na pošti. Uradniki pravijo, da bodo takoj začeli s štrajkom, če predsednik povoljno ne odgovori.
Kansas City, Mo., 23. aprila. — Brzojav, ki je bil predsedniku poslan se dobesedno glasi:
“Konvencija zedinjenih železniških vslužbencev, ki vse južne in zapadne železnice od Chicago zastopa, zboruje sedaj v Kansas City in razpravlja o stavki na Har-riman-progah in Illinois Central-železnici, je sklenila, da stavko na vse zapadne proge razširi, ali pa bo razširila če se pošteno sporazumi j enj e ne doseže. — Dovolite nam, da opozarjamo na novejša poročila, v katerih so bile navaja-ne velike prometne izgube, grozne nesreče in zakasnele poštne poši-ljatve. Ljudje so se odločili, in a-ko pomislimo, da ostale železnice pripadajo k generalni upravni zvezi (General Managers Association) in da Harriman-progo kot tudi Illinois Central železnico podpirajo, se jim njih ravnanje v zlo nemore šteti. Resnost đej'stva se lahko vidi iz ene stavke, ki se sedaj bije:	Eksplozije kotlov se
množijo in zanemarjenje varstvenih naprav stavi ljudstvo v nevarnost. 'Sprejmite zagotovilo našega spoštovanja in naš pozdrav.”
Parnika sta trčila.
Galveston, Texas, 23. aprila. — Mallory parnik “Denver” in parnik “El 'Sud”, sta sinoči ob 8. uri pri silni megli pred vvozom v zaliv skupaj trčila. Oba parnika sta hudo poškodovana. “El Sud” je tako poškodovan, da so ga morali prepeljati v ladjedelnico.
Gosta megla je tudi še danes in parnik “Denver”, ki ima na krovu 20 potnikov in veliko tovornega blaga in je namenjen V New York, je moral tu ostati; tudi je precej poškodovan.
“Denver” ima na krovu 17 mož broječo posadko parnika “El Sud”.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	9 10.3S............. SO	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	9 41.00 ............... 200	kron,
za	9 102.50 .............. 500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za $1020.00 .............. 5000 kron-
Poštarina je všteta pri teh avotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične, je do 950.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 CoriUnd 8t, Haw York 104 ft. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
V»tanovljena aprila 2S. Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERA5, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVEu K03, Box 10, Ravensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Hlag-ajnik: BLA.Ž FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issag-ah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, RaTensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Ravensdale, "Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
Avstrijski Jugoslovani in morje.
Spisal dr. Karl Slane.
Država ima naše srednje in visoke šole v svojih rokah. Sami si
ne moremo istih lahko stvarjati. Ako državne vlade nimajo razumevanja za važnost naših dežel, potem si bodemo mogli sami pomagati. Gospodarstvo bo nam šlo na roke, ali poslalo bo tujce med nas iz Italije, iz nemškega rajha, ker nemški Avstrijci nimajo ljudi v izobilju, Madjari pa sploh ne
kultivirancev in strokovnjakov modernega gospodarstva. Ta kolonizacija bo tujčila naprej, zavirala bo naravne razvoje našega ljudstva na slovanskem jugu. Potujčenje v sedanjih časih ni mogoče na tako velikem terenu, kakor je avstr. slov. jug, tudi Prusi zamogli tega, ki se sedaj va-.jo na svojih Poljakih. Ali zaviralo bo to tujčenje naš razvoj.
Slovenci in Dalmatinci smo na najnevarnejših postojankah. Ali tudi nam se ni bati, da umremo narodne smrti. Omika je tudi že postala internacij onalna. Avstr. Nemci dobivajo od bogatega strica svoje deleže, naši Italjani iz Italije, od svoje matere, kakor jo zovejo, mi od 'Nemcev, Italjanov in izven naše države. V pridobivanju vsesvetske omike Slovenci vzlic navedenim velikim oviram nismo zadnji. Naša mesta so moderno opravljena in nekaj boga-stVa je že v našem meščanstvu, ki mbre staviti nove hiše, stare popravljati, staviti še drage tvornice in trgovati z večjim kapitalom. Meščanski otroci se že učijo v novejšem času dobro, ne zgubi se jih dosti odstotkov pred dovršenjem šol in v vseh strokah ved tekmujejo s sinovi kmetije. Ljubljana daje v tem oziru najlepši vzgled. 'Tudi v obmejnih deželah so videti dobri uspehi navzlic u-trakvističnemu značaju šol m drugih ustanov in v vsem življenju. Tudi Amerikanci ne stvarja-jo originalne kulture, tudi isti so dobivali in še dobivajo kulturne elemente iz Evrope od najbolj o-mikanih narodov, ali ti so postali zraven že skoraj večji kot odda-jalci omike v Evropi. Amerikanci imajo najbogatejšo zemljo. Tem se ne moremo Slovenci primerjati, ali storilo se je že toliko pri nas, da ni obupati, potujčenje stagnira in bo jenjalo, ko se vsi deželam zavejo svoje večje naloge. Tako kakor pri nas se upelju-jejo elementi omike tudi na Hrvaškem. Tam deluje blagotvorno domače vseučilišče, dasi še ni popolno in velika trgovska mesta Zagreb, Reka in Osjek. V Dalmaciji imajo iste ovire pri napredovanju kakor mi Slovenci. Vprašanje je, ali so avstr. Nemci tako dobra rasa kakor Nemci v rajhu. Menda ni bilo povsem dobro križanje Nemcev s Slovani in narobe. In to se je dogajalo v veliki meri v Avstriji. Saj še danes obstaja blizo Dunaja nekaj slovanskih vasi, katere zovejo “Kroa-tendorer”. Kakor sem povedal, je bilo tako križanje na Gorenjskem in v Savinski dolini dobro. Na Kranjskem je danes kakih 15 tisoč Nemcev-Kočevarjev, ki živijo kompaktno vkup v diaspori, obdani od Slovencev. Kakor jih varujejo naše vlade, vendar doma ne pridejo naprej, le v trgovini s sadjem v drugih deželah so si nekateri pripravili večje bogastvo, v akademičnih vedah so dali do-sedaj le jednega vseučiliščnega
profesorja. — Morda pa ni upoštevati samo križanja, morda so v Avstriji vsi narodi bolj počasni v duševnem razvoju ter zraven seveda v razvoju gospodarstva. — Milije, v katerem živimo, je tak, da imamo v obče predobro hrano. Mi Avstrijci se večinoma predobro hranimo in poln želodec se ne uči rad. Trda vzgoja stvarja včasih hitrejše napredovanje. Cehi so si še le v novejšem času priborili več delokroga v svojih deželah in s tem razvili tudi svoje gospodarsko in duševno omiko. Imajo se za ta napredek zahvaliti v prvi vrsti svojim realkam in tehničnim šolam ter svojemu številu. Vsak kos zemlje jim je bil dosti vreden; učili so se obrti, u-čili se na visokih šolah in so tako spravili svoje zavode naprej. Poljakom se ne more odrekati dobra rasa. Imeli so svojo državo, imajo sedaj v Avstriji v narodnostnem» oziru vse, kar želijo in vendar še niso dosti razvili modernega gospodarstva. Med Poljaki je dolgo trajal srednji vek, feudalizem brez meščanstva. Zemlja Poljakov je pa bogata. Avstrijski Nemci so iz svojega razvili malo kulture; pridobivali so jo po več-ijem kakor avstr. Slovani od drugod, Jugoslovani smo zamudili dosti časa, ali ne moremo misliti, da smo inf eri j orna rasa. Le hitreje je treba delati; avstr. Nemci i-majo že precej fonda in množijo se, lačni so naših dežel. Italjani so še nevarnejši, ti se množijo v Italiji kakor kunci in v naše kraje prihajajo po zaslužkih. Milije, v katerem živimo avstr. Jugoslo vani je dober, naša zgodovina kaže, da smo vzrasli v hudem trpljenju. Nimamo dosti svetlih .strani v naši zgodovini, da bi se mogli ozirati na nje, in bi iste sodelovale v nas, nas unemale; ali Jadransko morje pljuska ob naših oba-lih, srce, kaj si želiš več!
Pride čas, ko bo vsak narod i-mel tudi svojo industrijo; kolonije v tujih deželah bodo nehale kakor v Aziji tako v Afriki. Ali vzlic temu bo še dosti vožnje po morju, dosti še bo izmenjavanja pridelkov raznih dežel in kontinentov. Morda v bodoče še več, kakor doslej. V vsakem družabnem redu se bode mornarju njegovo delo dobro zaračunilo in tudi tedaj, ko bodo vede podajale največjo sigurnost glede vožnje po morju. Tudi letanje po zraku ne bo dosti škodovalo mornar-stvu. In morje ima ribe, ima dosti drugih za preživljanje potrebnih stvari. Morje je vežbališče človeških telesnih in duševnih moči in ob morju so bile in bodo postojanke, na katerih se dela truden človek odpočiva. Sedanji svet je neznansko bogat in bode še bogatejši, tudi mase ljudstev bodo deležne tega bogastva. Bogastvo bodočnosti bo v tem, da se bode lahko proizvajalo, kolikor se bo rabilo za vse ljudi brez stradanja in tedaj bode morje še le postalo važno, ko bo tudi rabilo vsem ljudem v veselje in odpoCl-tek. To, kar podaja sedaj morje v tem oziru bogatejšim ljudem, nam daje sliko za bodočnost. In Istra ter Dalmacija so kraji, v katerih bo mrgolelo delavcev, imajočih zaslužek ob in na morju in ljudi, došlih iskat zdravja ali vsaj mirnega, lepega vžitka.
Jugoslovani se razvijamo sedaj vsled vplivov svetovne omike vidno na boljše. Ne moremo se ji u-pirati, če bi se tudi hoteli. In ta omika nas bode bogatila tudi na kraških tleh, ker se bodemo z vsem srcem zaljubili v lepo Jadransko morje. Trst mora postati nas vseh avstr. Jugoslovanov glavno mesto!
Nismo najslabša rasa in če se naše slovansko in nemško meščanstvo zave svoje naloge in svojih koristi ob in na morju, bode isto storilo vse, da ne pride ta dragocenost v roke drujp države. Kaj; pa je, če znajo meščanski elementi na avstr, slovanskem jugu hrvaški, laški in nemški? — Gospo-' darstvo nam pomaga, da pridemo* ložje naprej. Isto ne strpi neum' nih delavcev. Vsak delavec mor.“1 biti v delu pri stroju natančer1’ zanesljiv in šolan. Gospodarstv0 jemlje delavce iz vseh narodo^’ in sicer najspretnejše. Zaradi t"" ga mora šola biti pristopna vse'“1 slojem in stanovom in biti bo m°' rala ednotna. Ako mnogojeziČ!1“* država kak narod zanemarja, a™ Avstrija Slovane zanemarja, h0! ra se ji goditi hudo v konkure:'01 s sosedi Nemci in Italjani in 'e' veda mora postati tudi gmofl0 revnejša. V vojnah se je ze m bo poznalo, kateri narod je T”3 omikan. Kakor v fabriki, t;^° mora biti v kadrih armad vse ® nako šolano. — Cehi so se vz1?' nili do višine, da zdaj Nemci1;“’,1' znavajo njih večjo kulturo in rf
jjiestih; na kmetiji se ne pozna i( stega Jošti. Jenkrat pa bo prišla tu<^1 tam do bojev med tujimi na-
¡•¡eljenci in domačini, ako se ne .jgodi bopolna amalgamacija, spo-IenJe 'tujcev z domačini. Mogoče bo to slednje, ker Bosna in Her-cegoviIla nimate nemških ter ma-djarskih mejašev, kakor so na mejah Sjovenstva Nemci in Italjani. j Lahke, pa pride ¿}0 ovir narav-nem i-azvoju ondotnih Jugoslova-h°y> ako podpira močni aparat d™- vlad tujčenje. Upajmo, da bode, strah pred tem, da se novo d°klj,ene dežele ne zgubijo, vlade slJilo, da ravnajo pametno. — 'Prihjijajoče gospodarstvo vza-jemp® pomoči bo tudi omililo naj-hujši,, nasprotja med narodi, da ne b-0 veljal več tako strogo soci-jale^i zakon, da je boj med stano-V1> Razredi in narodi neizogiben. ^e|hka Avstrija s svojimi večjimi Pr|Ptomočki lahko pomaga raz-vo^1;;i kakega svojega, v omiki za-ostajega naroda. To imejmo vsi avs']tr. Jugoslovani pred očmi in dehjjmo na to, da nas bo še več.
avstr, državne vlade posta-neJto moderne, to je, da branijo P°st amezne sloje in narode proti S0ikpodarsko močnim stanovom in na|dodom, ki so vladali doslej, da vl0€iijo v dobrem gospodarstvu in *erjuu prikladnem duševnem raz-yooju vseh narodov dobrobit vseh državljanov, ako odprejo pot do VSrph državnih moči vsem
do
naro-
'1(m, potem bodo morale pred vs_em na slovanskem jugu vse sto-čunajo z njimi kot ravnovažnimi1' ^ar ie treba, da se na njem sodržavljani. Ali je s tem Avstrija ojači novejše gospodarstvo in
kaj zgubila, da ima toliko in toliko milijonov gospodarsko in umstveno izobraženih Slovanov, kakor so Cehi?1 Seveda ne odstranja vse umovanje zakona, da so boji med stanovi in narodi in da je treba delati, učiti se, biti brezobzirnim, kakor Cehi in potem se pride do sedeža v vladi in do upoštevanja. — “Jeder wirklichen Macht ihr Recht”. Najbolje bo, da se ravnamo, dasi smo katoliške, pravoslavne in mohamedanske vere, po izreku angleškega puritanca: Zaupajmo v Boga in imejmo naš smodnik na suhem.
Tujci so si pridobili pri nas na Slovenskem že dosti dobrih pašnikov. Upeljali so nekaj industrije. Ti tujci ne nastopajo, kakor bi imeli kot priseljeni gosti dražega naroda; visoko nosijo glave. Proti takemu vedenju se pokaže včasih nevolja domačinov, kjer so v mestih v premoči. Tedaj se sliši klic: ¡Svoji k svojim. Ali čez nekaj časa se vidi, da še nismo v vseh strokah modernega gospodarstva kos tujcem. — Živimo v mestih in na kmetiji že,j kakor drugi narodi, ali sami si še ne moremo vsega potrebnega pripraviti, imamo še precejšnjo pot do vrha. Slovenci smo majhni v svoji izoliranosti. To moramo imeti vedno pred očmi in učiti se je, u-čiti in v šolah, ki omogočijo moderno delavstvo. Postavi na samoten otok kot Robinsona Crusoeta humanistični izgojenega človeka; mož bo začel od začetka; postavi tehnika na to mesto in on bo stavil takoj vsa sedanja sredstva proizvajanja in prometa. Ako je naša rasa kaj vredna, zmagati moramo v takem milijeju, v katerem živimo in dasi niso kaj vredne naše tradicijske vrednosti, dobili bodemo več poguma, kakor hitro pridemo višje in nas bode zavest zdigovala, vnemala, da hodimo višje.
Ako hočejo Avstrijci rešiti državi Jadransko morje s Trstom in Dalmacijo, potem morajo sprevideti, da se osem milijonov južnih Slovanov ne da potujčiti ne v kratkem, ne v daljšem času, ponemčiti, ker le to slednje bi imeli drugi Avstrijci pred očmi. ¡Sprevideti morajo Nemci in Madjari, da je trden, omikan in gospodarsko dobro stoječ Jugoslovan najboljša upora državi glede varstva Adrije. Zdaj bodo avstr. Nemci vendar sprevideli, da ni mogoče ponemčiti nas 'Slovencev in da se ne smeta poitaljaniti ¡Slovenec in dalmatinski Hrvat. Tudi, ako bi mislili na to, da bo v kaki bodočnosti vsa Avstrija prišla pod Nemčijo, ne morejo delati na to, da se slovansko obmorje poitalja-ni. Ker se pa ne da Istra in Dalmacija ponemčiti, morajo že zaradi lastne koristi skrbeti za to, da se podpre ob Adrij.i slovanski živelj. V Bosni in Hercegovini skrbijo vlade za to, da prihajata tja Nemec in Madjar kot naseljenca. ¡V Bosni in Hercegovini se je storilo precej kulturnega dela po
spdošna omika; ne bodo pa smele misliti na to, da ima naša država kaj iskati v nemškem rajhu razun njegove velike literarne in tehnične kulture. Mi Jugoslovani bodemo potem hitrejše napredovali: zdaj je velika ovira napredovanja paše bojevanje proti lastnim vla-cjlam za naš narodni obstoj. Ubogi so Dalmatinci in ¡Slovenci v tem oziru! — Ali Dalmatincem so že v nečem ustregle naše vlade, i-sti smejo slovanski govoriti in čustvovati. Ravno tako važni kakor Dalmatinci smo pa tudi mi Slovenci. ¡Prišli bodo merodajni krogi tudi do tega spoznanja in dali kaj gmotne podpore razvoju gospodarstva pri nas.
Ako vse pogledamo, kar sem jemal kot dobro in slabo v našem razvoju, potem vidimo, da so bile izven narave Jugoslovanov ležeče ovire napredovanja velike in so še. Te ovire je treba odstraniti, stvariti dobre, gospodarstvu primerne šole in narod vzgajati v modernih načinih dela in gospodarjenja. Nič ne bodo pomagale šolske dražbe proti tujčenju ob mejah in drugod, ako iste niso času primerne in ako ne povzdignemo gospodarstvo v celi domovini. Nekaj je že šole v naši masi, ali šolana ni za delo novejših rokodelstev in industriji. Imamo dosti gostilničarjev in trgovcev v naših mestih in vaseh, ne pa pravih produktivnih delavcev, to je rokodelcev, kvalificiranih delavcev za fabrike, ljudi, ki imajo vzgojo za podjetništvo. Naše gospodarstvo proizvaja premalo bogastva; industrije zahtevajo veliko denarja in kredita. Pri delu moramo započeti prerojenje našega naroda, delo ga bo bogatilo, delo ga bo držalo na domači zemlji. Ljudje, ki se izseljujejo iz naših krajev, so po večjem jako pametni, so energične narave. Ako bi našli doma moderno delo in bi količkaj imeli zanj šole, bi doma ostajali. — Cehi se ne izseljujejo več v Ameriko, oni si pridobivajo doma več zemlje in večji delokrog v pridobivanju. Nam Slovencem se ne more dobro goditi, ker oddajamo tujini naše na kmetiji odvisne ljudi, mesto da bi jih oddajali v naša mesta in naše tovarne. Število Cehov narašča. Ti ljudje morajo jesti. In tedaj so a-gresivni, tedaj se trdo držijo svoje zemlje in še izpodrivajo v bližnjih nemških krajih nemške indu-strijalne delavce. Skromnejši so v zahtevah in dobri delavci. — In ko bo obvarovalo pred tujčenjem to povzdignjenje gospodarstva, bo tudi bogatilo narod in mu dalo politično moč v državi. V tem naj obstoja naš narodni boj, naše narodno delo, Trst in Jadransko morje pa imejmo vedno v naših ukrepih pred očmi in mesto drugih tujih jezikov se učimo i-taljanščine!
(KONEC.)
Za zunanje oglase ni odgovor no uredništvo ne upravništvo.
Izpolnite in izrežite spodni listek ter ga pošljite z naročnino vred na “Glas Svobode Co.”, 1809—1813 So. Loomis St., Chicago, 111. Celoletna naročnina $2.00 in polletna $1.00.
Naročilo za Glas Svobode.
I gotovini	4
V prilogi pošiljam v j poštni nakaznici >- svoto
znamkah
čitaj:.....................
SVOBODE, katerega pošiljajte na sledeči naslov: Mr.................................................
...........................država....
To je | nova | "aročnina.
Ime pošiljatelja:..................
w m w v w v v
kot naročnino na GLAS
T V
-V-
Vaš trdo-lesenpod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega ‘‘IDEAL WALL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, steklo, čopiči in stenski papir 1652-1654 Blue Island A ve.,
blizu 18 ceste.
Telefon Canal 732
VINO.	Pristno vino iz Missouri.	VINO. JI
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, pa dobiš mlako, jesih ali mešano brlozgo. Zahtevaj in gj naroči
■VIITO IZ MISSOURI
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega | grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo na- ^ grado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz držav- II nih trtnic in so iz čistega grozdja.
Bela vina :	Cena gal.
Elvira ............... 60c
Riesling ..............70c
Marshala.............. 75c
Dry Hill Beaty......$1.00
Rdeča vina:	Cena gal.
Concord...............50c
Claret ...........\. 50c
Ives Seedling........ 65c
Norton Virg. Seedlg. $1.00
Pri naročilih po 50 gal in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5 do 50 gal., priložiti je $1.00 za. sod.
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim, kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F. G-RAM. Naylor Mo.
Opomba. Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtnica mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
VINO.	VINO.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45c gal. Cena črnemu vinu 35c gal. z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFAN1CH,
lastnik G. State Winery, R. R. No. 7 Box 124
Presno, Cal.
Vsak slovenski delavec naj 6lta “GLAS SVOBODE”
jUjAS ¡svobode
S.S.P.
Zveza
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe-, Arizona, Box 503. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, III. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 —136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. JOHN BATICH, Box 457, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, IH.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na iohn Kalan, 341—6th št. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DELAVSKI PRAZNIK.
En dan v letu je posvečen delavstvu. To je PRVI MAJNIK. Vsi drugi prazniki in vsi drugi dnovi počitka, katere nam je ‘milostni” kapital podaril — da si s počitkom pridobimo novo moč, da tem lažje z ono — živinsko močjo pričnemo znova robiti in delati do druzega praznika, — niso naši. — Prvi Majnik je delavski praznik, katerega si.je delavstvo proti volji kapitalizma samo izvolilo. Dandanes se delavstvo zaveda svoje moči. Kapitalizem je začel spregledovati in vidi rastočo moč delavstva. Dolga leta so se ameriški kapitalisti branili pripoznati prvi maj z» delavski praznik in ko le ni delavstvo odnehalo, morali so nekaj storiti in
ustvarili so ‘‘Labor day”, (ki pride na vsak prvi pondeljek septembra.) Ta Labor day naj bi bil v nadomestilo prvemu majni-ku! Zavedno delavstvo zahteva 1. majnik — tako, kot je samo odločilo in sedaj obhaja univerzalno 'delavstvo prvi majnik, kot delavski praznik. Po nekaterih krajih Amerike je delavstvo še slepo In ne praznuje 1. majnik, a ne bo dolgo, ko bo sleherni kramp, sleherna lopata, vsako kladivo in vse orodje počivalo na ta delavski praznik. Miljoni delavcev in njih žena in otrok se raduje svojega praznika, enega dneva v letu, katerega so si sami izbrali — proti volji svojih delodajalcev! —> Miljoni in miljoni delavcev ju delavk se bodo zbrali ta dan; prirejali bodo manifestacije, javne go-
vore, izlete in pokazali ostalim — kapitalistom — kako nepremagljivo moč reprenzentira svetovno delavstvo. Prvega majnika se raduje vsak zaveden delavec in skrbno pazi, da ta dan porabi za prosto zabavo in razvedrilo.
*
Delavski praznik in prazniki!
Pod besedo praznik smatramo vsak dan, ki ne delamo, — ne služimo — ali pa počivamo, ne,o-ziraje se, če je ta dan nedelja, ali božič ali svetek, ali zapovedan ali pa cerkven praznik. Tudi kadar smo na štrajku, praznujemo —• seve na drug način. Praznujemo
pa le — ker nič ne zaslužimo k večjem, da dobimo kako po glavi ali pa kroglo v hrbet.
'Naši dobrodelniki (ali tako nekako se sami nazivljajo) so vedno pripravljeni zbiti nam cent ali dva na uro, da oni sami tem bolj razkošno žive.
Znameniti štrajk tekstilnih delavcev v Lawrence, Mass., pojavi o raznih štrajkih šivilj, krojačev, pekov in voznikov v New Torku, velikanski štrajk premogarjev na Angleškem, odstavka premogarjev v Ameriki in vsi drugi štrajki raznih strok v Ameriki in drugod v zadnjih par mesecih, vse,
vse kaže kake praznike — grenke svetke — nam dajejo naši de lodajalci.
V številki 15. Glas Svobode poročali smo o štrajku tekstilnih delavcev po državah New York in NewJersey in kako postopajo policaji, detektivi, deputi in milica proti štrajkarjem. Delavske vodje Haywooda, Thompsona in druge je dal šerif Conklin zapreti. Podšerif Robert Heath (zgovori Hit — zapomnite si dobro to ime — “Hit”) je zapovedal policiji, ki je stražila predilnice: “Postrelite štrajkarje! In kedar strelite
v množico, merite dobro, da tud kaj zadenete.”
Take praznike nam daje kapital, katerega delavec ustvarja. — 'Kapital je slab plačnik.
Na delavski univerzalni praznik 1. majnika, se brez skrbi po-činemo v zavesti si, da smo si ta praznik s trudom in požrtvovalnostjo priborili.
Slava prvemu majniku!
ZA KRATEK ČAS.
Postrelite štrajkarje! In kedar strelite v množico, merite dobro, da tudi kaj zadenete!’
Deputy Sherif Robert Heath.
Fajmošter Jaka se ga je na volilnem shodu nekrščansko nalezel in je potem težkih korakov ubiral pot proti domu. Z eno roko se je opiral ob zid, z drugo pa ob palico. Nesreča je nanesla, da mu je palica, lepa nova palica padla iz rok. Fajmošter Jaka jo je nekaj časa zamišljeno gledal in potem je rekel:
Če te vzdignem, padem sam, če pa padem, me pa ti ne boš vzdignila . . .
In pustil je novo lepo palico na cesti ...
*
V nemškem državnem zboru so se klerikalci ljuto pritožili, da so v neki pruski žrebčarni dali prvemu žrebcu ime “korar”. — Da se to popravi, je “Društvo vzhodnoevropskih konjerejcev” dalo najboljšim svojim žrebcem ime “Ma-coch”, “čenstohovec” in “Ku-tar”, odlikovani kobili pa ime ‘'Pobožna Helena”.
*
Fajmošter Ocvirek ni hotel dovoliti bogatemu samomorilcu cerkvenega pogreba. Samomorilčeva vdova se je pismeno obrnila do škofa. Pismu priloženi bankovci so škofa prepričali, da je. mrlič vreden cerkvenega pogreba in pokopanja v blagoslovljeni zemlji. Škofovemu povelju se je faj-* mošter uklonil, koj po pogrebu je pa neutolažni vdovi s krščansko nežnočutnostjo rekel:
Teste, obveljala je pa le moja! Dal sem namreč izkopati devet čevljev globok grob, zemlja je pa samo šest čevljev globoko blagoslovljena.
V listu “Glas Svobode” oglašajo samo dobre tvrdke, zato vam jih priporočamo.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Št. 1. Chicago, III.:	M. V. Konda,
preds., 1615 Blue Island Ave.; V. S. Skubic, taj., 2727 S. 42nd Ct.; V. Ku-lovic, blag., 3233 Sheffield Ave. — Seja 4. nedeljo v ¡mesecu.
Št. 2 Claridge, Pa.: V. Rednak, pred., Box 462; J. Mlakar, taj., Box 68; G. Krafcopil, blag., Box 213. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 3. De Pue, III.:	D. Badovinac,
pred., Box 341; J. Omerza, tag'., Box 671; J. Ohrid, blag.. Box 371. — Seja ■vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 4 Black Diamond, Wash.:	J.
Plaveč, pred., Box 644; Fr. Kutchar, taj., Box 606; Ig. Potočnik, blag., Box 715. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 5. Darragh, Pa.: M. Kuetz, pred. Box 96; M. Brunet, taj., Box 221; X Hauptman, blag., Box 140.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 6. Winterquarters, .Utah. F. ¿Peček, pred., B. 106; M. Krstnik, taj., Box 44; J. Mlakar, blag., Box 11. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 7 Arona, Pa.: A. Laharne, pred«. .M. Rajer, taj., Box 53; A. Štih, blag., !Box 81 — Seja 2 nedeljo v mesecu.
Št. 8. McGuire, Colo.:	J. Frelih,
pred., Box 51; L. Ambrožič, taj., .Box 51; J. Zudar, ‘blag., Box 51. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 9 Leadville. Colo.: Jos. Lanich, pred., Box 972; Lud. Slak, taj., Box 972; A. Goršič, blag., Box 972. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 10. Moon Run, Pa.; J. Pink, pred.. Box 15; A. Vehar, taj., Box 246; V. Butje, blag., Box 271. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 11 Staunton, III.: John Maček, pred., Box 667; A. Ausec, taj., Box 158; J. Koritnika, blag., Box 30. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 12 Sublet, Wyo.:	J. Klančnik,
preds.. Box 96; J. Ostrožnih, taj., Box 117: A. Mlekuš_ blag.. Box 147. — Seja 1. nedeljo v meseou.
Št. 13. Witt, 111.: P. Kokalj, preds., Box 342; V. Maž gon, taj., Box 475; I. Repolusky, blag., Box 317.	— Seja
vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 14 Yale, Kans.: A. Rupar, pred., Box 65; Jos. Alič, taj., Box 166, Cur-ranville; Fr. Šetina, blag., Box 127.
—	Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št; 15 Taft, III.: B. Papež, preds., Box 43; R. Drolc, taj., Box 198; A. Koman, blag., Box 43.	— Seja 1. ne-
deljo v mesecu.
Št. 16. Clinton, Ind.:	V. Zupančič,
preds.. Box 17; F. Mrak, taj., Box 73; Jr Krajnc, blag., Box 61. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 17. Aurora, Mlnn.:	F. Mahnič,
predis., Box 2, Piaeville, Minn.; V. Miku! ich, taj,, Box 21; J. Rožanc, Mag., Box 148. — Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 18. Girard, Ohio:	A. Vidergar,
predsednik, Box 429; A. Strah, tajnik,
Box 331, Niles, Ohio; J. Leskovec,
blag., Box 372. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 19. Chicago, III.:	V. Dreshar,
preds., 9120 Mackinaw ave.; J Fritz, taj., 11422 Stephenson ave., Pullman, I'll.; Fr. Levstik, blag., 11262 Stephenson ave., Pullman 111. — Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 20. Cleveland, Ohio:	I. Mam,
pred., 6401 Bona ave.; I. Smuk, taj., 6401 Bona ave.; F. Lah, blag., 1157 E. 61. St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 21 Naylor, Mo.: J. Zimerman, pred.; Fr. Levar, taj., Box 123; V. Dobnikar, blag., Box 46. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 22 Indianapolis, Ind.: J. Pušnar, predsednik, 2820 Colvilage St.; J. Markič, taj, 731 N. Warman ave. — L. Bučar, blag., 711 N. Warman Ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Orient, Pa.:	J. Gregorčič,
pred,. Box 51, Lemont Furnace, Pa.; J. Novšek, taj., Box 105 Orient, Pa.; J. Tauželj, blag-, House 22, Thompson No. 1, Republic, Pa.
Št. 24. Milwaukee, Wis.:	J. Kalan,
pred., 341 — 6th St.; J. Presečnik, taj., 257 — 1. ave.; P. Ocvirk, blag., 383 Park St. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 25. Reading, Pa.:	A. Košmerl,
pred., 901 Schukl St.; J. Gorše, taj., 129 River St.; J. Košmerl, blag., 901 Schukl St.—Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 26. Collinwood, Ohio: K. Kotnik, pred., 6321 Arcada ave.; J. Potočar, taj., 5624 Calcutta ave.; J. Zupanc, blag., 5606 Calcutta ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 27 Forest City, Pa.: J. Trček, pred., Box 419; Fr. Leben, taj., Box 419; J. Šume, blag., Box 233. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 28. Madison, lil.:	F. Bukovac,
predsednik in blagajnik, Box 222; E. Toffant, tajnik, Box 183. -r .Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 29. Taylor, Wash.: R. Gradjšnlk, preds., Box 15; J. Lamprečnik, taj., Box 193; V. Hočevar, blag., Box 15.— Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 30. Bishop, Pa.: J. Murgel, pred. Box 8; A. Renko, taj., Box 13; A. Papich, blag., Box 58. — Seja 1. nedeljo v mesecu ob 9. url dopoludne.
Št. 31 Farmington, W. Va.: J Ju-raich, pred., Box 21; J. Kubin, taj., Box 218; Jos. Probič, blag., Box 218.
—	Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 32. Wenona, III.: J. Cesar, pred.. A. Žitnik, taj., Box 194; A. Jaklič, blag., Box 95. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 33 Livingston, III.: F. Krek, pred sedmifc; F. Plazzotta, tajnik, Box 148; A. Švajger, blagajnik, Box 148. —
—	Seja zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 34. Oregon City, Oregon: A. Juvan, pred., 131 — 18. St.; John Kurnik, taj., Box 244;	— M. Škof,
blag., Box 307. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 35. Franklin, Kans.: F. Wegel, pred., R. No. 4, Box 143, Girard, Kans. A. Selak, taj., Box 56; M. Šetina, Box 23. — Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 36 Springfield, III.:	A. Aubel,
preds.; 1913 E. S. Grand ave.; A. Pokol, taj., 1406 E. Carpenter St; Jos. Grobelnik, blag., 1031 S. 15. St — Soja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 37 Lowber, Pa.: J. Ferjan, pred.; R. D. No. 2 Box 12 D., W. Newton, Pa.; J. Sire, taj., R. D. No. 3, Box 15, West Newton, Pa.; J. Grošelj, blag., Box 277. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 38. Jenny Lind, Ark.: J. Ocepek, pred.; J. Spellch, taj., R. 3, Box 139, Fort Smith. Ark.; J. Petrik, blag., R. 3, Box 245. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 39. Aguilar, Colo.: J. Coš, pred., Box 491; F. Požerl, taj.. Box 203; A. Sumac, blag., Box 491. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 41. Ambridge, Pa.: K. Grojzdek, pred.; J. Kržan, taj., Box 263; F. Zorman, blag., Box 141. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 42 Red Lodge, MonL: M. Vtika, nič, preds., Box 32; A. Kauzlarlč, taj. In blag., Box 32. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 43 High Bridge, Iowa:	Jakob
Iskra, prede.; F. Lockmer, taj., Care of Cook Supply Co.; J. Radoševlč, blag. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 44 Virden, III.:	M. Stermec,
pred., Box 340; J Jurak, taj., Box 426, A. Stopar, blagajnik, Box 231. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 45. Baltic, Mich.: J. Cotič, pred., Box 61; J. Jerman, taj., Box 153; A. Spacal, blag., Box 178 So. Range, Mich. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
■ Št. 46 San Francisco, Calif.: F. Skubic, pred., 591 Vermont St.; A. Ser-jak, taj., 1492 San Bruno ave.; J. Bellas, blag., 2010 Foison St. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 47 Chicago, III.: Antonija Lesar, predsednica, 2642 So. 41 th Ave.; Antonija Ivanšek, tajnica, 1517 S. 43rd Ave.; Mary Skubic, blagajničarka, 2727 S. 42nd Court. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 48. Mulberry, Breezy, Hill Sta., Kans.: M. Dermota, preds., Box 47: J. Kovačič, taj., Box 24; S. Dudaš, blag., Box 5. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 49 Winterquartes, Utah: A. Mejaš, pred... Box 71; Antonie Orač, taj. Box 171, S cofi eld, Utah; Francis Ura-bič, Mag., Box 20, Scofield, Utah. Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 50. Milwaukee, Wis.:	A. Ber-
gant, pred., 257 — lth av.; M. Ocvirk, taj., 274 Grove St; M. Glojek, 433 — 53. ave. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 51. Ravensdale, Wash.:	F. Re-
penšek, pred., Box 30; F. Arko, taj., B. 30; J. Arko, Mag., Box 30. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 52 Somerset, Colo.: K. Emo®-
nik, preds., Box 155; R. Žohar, taj., Box 131; T. Zofeelj, Mag. Box 3. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 53 La Salle, III.:	Jakob Brejc,
preds., F. Lepich, taj., 1155 — 3rd St; V. Potisek, blag., 1235 — 1. St. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 54. Ely, Minn.: Fr. Petek, pred.. Box 225; R. Majerle, taj., Box 225; J. Judnič, blag., Box 225. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 55 Broughton, Pa.: F. Rebernik, preds.; M. Primožič, taj., Box 113; J. Moravec, blag., Box 227. — Seja 4. nedeljo v mesecu
Št. 56 v Rock Springs, Wyo.:	Fr.
Kostanysheck, pred., Box 563; Math Batich ,taj., 209 G. St.; T. Čadež, blag, Box 151. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 57 Barton, Ohio: Ant. Coran, pred., Box 17 ; L. Barnet, taj. Box 30; Fr. Coran, blag., Box 50. — Seja
1.	nedeljo v mesecu.
Št. 58 Greenland, Mich.: J. Geshel, preds.; J. Kraker, taj.. Box 164; J. Brula, Mag., Box 350. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 59. Conemaugh, Pa.: F. Dremelj,
preds., Box 73; M. Shergan, taj., Box 102; F. Potokar, blag., Box 16. — Seja
3.	nedeljo v mesecu.
Št. 60 Pueblo, Colo.: A. Stražišcar, pred., 1317 E. Abriendo ave.; J. Mi-, glin, taj., 1251 S. Santa Fe av. ; G. Zakrajšek, blag., 117 E. Northern Ave. — Seja vsakiga 10. v mesecu.
Št. 61. Barberton, Ohio:	G. Kos,
pred., 613% Cornell St.; F. Levstik, taj., 817 Voster ave.; T. Pavlič, blag., 819 Voster ave. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 62. Lorain, Ohio: P. Rahotina, preds., 1641 E. 29th St.. M. Ostanek, taj., 1612 E. 29th St.; L. Petkovšek, blag., 1712 E. 28th St. — Seja 1. ne. deljo v mesecu.
Št. 63 Sheboygan, Wis.: Fr. Turek, pred., 922 Michigan Ave.; Jos. Pirc, taj., 2020 Superior Ave.; J. Bogataj, blag. 1322 E. 7. St. — Seja 3 nedeljo v mesecu.
Št. 64. St. Michael, Pa.: I. Zvonarič, pred., Box 97 ; N. Podvorac. taj , Box 121; I. Štritof, blag., Box 46. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 65 Onanalinda, Pa.: A. Likovič, preds.; J. Zalar, tajnik. Box 2; J. Švelc, blag., Box 4. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 66 Superior, Wyo.: K. Perušek, pred., Box 48; Fr. Krašovic, taj., Box 284; L. Grosser, blag., Box 341. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 67 Johnston City, III.: V. Pugelj, preds., Box 92; E. Petrovich, taj., Box 346; M. Hren, blag., Box 89. — Seja
I.	nedeljo v mesecu.
Št. 68 Issaquah, Wash.: M. Kramer, preds., Box 75. A. Strnad, taj. Box 75 ;
J.	SkeTblnc, blag., Box 82. — Seja 3. nedeljo v meseou.
St. 69. Brewster, Ohio: F. Koprivec, pred., Box-63; J. Virant, taj., Box 63; M. Strah, blag., Box 63. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 70 Dunlo, Pa.:	A. Ošaben,
preds., Box 195; M. Štritof, taj., Box 214; J. Dolez, blagajnik, Box 161. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 71 Marianna, Pa.:	J. Milanič,
preds., Box 251; M. Čebašek, taj., Box 206; J. Sever, blag., Box 226. — Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 72 Hillsboro, III.:	P. Ranker,
preds., R. F. D. No. 2 Box 17; J. De. želak, tajk., Box 62, Taylor Sipring, 111. J. Hren, Mag., Taylor Spring, 111. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 73. Girard, III.: A. JJrvatin, pred. Box 1; F. Gašparac, taj., Box 3; F. Stimac, Mag., Box 38. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 74 Johnstown, Pa.:	J. Tegelj,
pred., 1175 Virginia Ave.; M. Štrukelj, taj., 812 Chestnut St.; M. Logar, blag., 768 Coleman Ave. —
Št. 75. East Helena, Mont.:	F.
Smith, pred., Box 4; P. E. Miheličh, taj., Box 200; M. Luhadolnife, blag., Box 31.
Št. 76 Roundup, Mont.: M. Keržan. PTed., Box 144; M. Mežnarič, taj., Box 85; J. Cerovšek, Mag., Box 151, Seja 2. nedeljo v mesecu.
Št. 77 Cherokee, Kans.: M. Berlož-nik, pred., Box 64; J. Cestnik, taj., Box 65; J. PTemfc, blag., Box 1. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 78 Brercton, III.: J. Črne, preds. Box 23; J. Petje, taj., Box 113; J. Černe, blag., Box 23.
Seja vsako 3. nedeljo v mesecu. Št. 79 East Palestine, Ohio: J. Cof, preds., Box 115; F. Miklavčič, taj.. Box 291; J. Čuk, blag., Box 145.
Št, 80. Herminle, No. 1, Pa.: Fr. Kolar, preds., Box 73; F. Osterman, taj., Box 132; J. Bedek, blag. Box 61. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 81. Biwabik, Minn.:	F. Kariš
pred., Box 107; M. Paučnik, taj., Box 107; M. Vidas, blag.
Št. 82 Gilbert, Minn.: A. E. Gnjez-da, preds., Box 23; J. Muhvlč, taj., Box 26j_ F. Gimpel, blag,, Box P.
Št. 83 Roslyn, Wash.: A. Janaček, pred., Box 188; J. Zobec, taj.. Boq 19; J. Pleše, blag., Box 212. — Seja vsako
2.	nedeljo v mesecu.
Št. 84. Cumberland, Wash.: — F. Kuntz, preds., Box 35; F. Ernožnik taj., Box 11. J. Umek, Mag., Box 34. Seja 4. nedeljo v mesecu.
Št. 85 Renton, Wash.: F. Kovačič, pred., Box 1364; J. Kovačič, taj.. Box 1052; M. Dernach, blag., Box 1364.
Št. 86 Hermlnie No. 2, Pa.:	F.
Segš, pred., R. F. D. No. 3 Box 10, Irwin, Pa.; A. Bric, taj., R. F. D. No.
3,	Box 10; J. Božič, Mag., R. F. D. N. 3, Box 10. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št 87. Cleveland, Ohio: A. Lekan, preds., 1264 E. 55. St.; A. Naglitsb, taj., 1268 E. 59th St.; T. Jereb, blag.,
1268 E. 55th St. — Seja 3. nedeljo v mesecu.
Št. 88. Panama, lil.:	J. Ferjančič,
prede., Box 10; F. Petrič, taj., Box 785; J. Mikec, blag., Box 751. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 89 Sygan, Pa.: J. Blekač, preds. Box 513, Morgan, Pa.; J. Pleteršek, taj., Box 482, Morgan, Pa,; J. Mravlja, blag., Box 541, Morgan, Pa, — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 90 Washoe, Mont.:	J. Putzel,
preds.; J. Leskovec taj.. Post Office; Bear Creek, Mont.; L. Čadeš, blag. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 91 Black Diamond, Wash.: Agnes Tratnik, predsednica, Box 310; Francis Klaučnik, taj., Box 712; A-na Plaveč, blag., Box 644. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Št. 92. Cie Elum, Wash.: J. Petkovšek, pred., Box 536; L. Oman, tajnik in blagajnik, Box 521.
Št. 93. Globe, Ariz.:	F. Pancich,
pred., Box 1524; A. Sekula. taj., Box 131; Al. Pugelj, blag., Box 1366.
Št. 94 Cleveland, O.; A. Kos, pred.. 16301 Waterloo Rd.;F. Kos. taj , 16301 Waterloo Rd.; A. Gerbič, blag.', 16021 Waterloo :Rd. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in ranocelnik.
1664 Blue Island av. 2612 S. Millard av.
vogal 18 cesta	blizu 26 ceste
od 9 do 10.30 dop., 2.30 do 4 pop., 6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
vjutro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi' onim potujo čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen
West Round .p Saloon.
Samo)! milje zahodno od postaj«.
Vedno sveže pivo. — Postre žba solidna. — Prenočišče.
Josip Cerovšek
lastnik.
•	Edino pristni
f Električni Obliž
•	(Plaster)
f	izdeluje in prodaja
| LODIS SCHEFFEL, lekarnar
vogal 20 cesta in Bine Island ulica.
Ni boljšeg-a sredstva proti bolečini. Poskusite ;

prou Dore- X site ga!	J
—♦—»■»..»J
Glas Svobode
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
99
bliahcd by M V. KONDA <& CO. 09-1813 Loomis Street Chicago. Illinois.
Subscription $2. OO per year. Advertisements on agreement
i/f svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.	_______
^las Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja--------
l AMERIKO:
Za celo leto..........
za pol leta...........
L EVROPO:
Za celo leto..........
la pol leta...........
.*2.00
.*1.00
.12.50
.*1.25
Naslov za dopise in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
09-1813 L00M1S STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnik nam natanino naznanijo poleg Novega tud ari naslov.
(£>281 * ll * * V
OOSEVELT KOT KANDIDAT.
Ko je Roosevelt nastopil pot vojih agitacijskih govoranc mililo se je splošno, da je prizadel darec svojemu življenju in u-ladil konec svoji politični dirki, 'ada, da bi preprečil Taftu nomi-acijo za predsedništvo z vspe-om, je bila silno dvomljiva. To-a danes je drugače. — ¡Sicer je aft s svojimi, do sedaj izvolje-imi delegati, daleč v ospredju red hrustim bojevnikom in ni iz-ljuceno, da doseže večino. -Vžlic amu ni še njegova nominacija agotovljena; kajti nastopil je či-itelj, ki zna vso igro Taftovjh olitikarjev strmoglavit: to je — iudski glas.
Taftovi delegati so vsi po ‘stro-
ll narejeni’, so večinoma od ju-ja, kjer 'Zvezni-uradniki (vodijo amošnjo malo republikansko tranko. 'Toda tudi oni za Tafta d severa so po “stroju nareje-i”, postavljeni večinoma potom osredne volitve, ki zamore j o po-itikarje nadzorovati. O teh dele-;atih se ne ve, li imajo res ma-o stranke za seboj ali ne.
Drugače pa je, kjer obstoje ne-tOsredni primariji, kjer masa tranke direktno govori. Kjer je o bilo, je Taft podlegel. Pričelo e je v severni Dakoti. Tam je bil lobil Taft pri predsedniški volit-d 57,6(80 glasov, a pri zadnji iredvolitvi je dobil samo 1659, emu nasprotno je dobil La Fol-ette 34,121 in Roosevelt 24,217. Saten pride Wisconsin. — Tu je •.magal La Follette z 70,000 glaso-d nad Tafta. A to še ni bilo mero-lajno, severna Dakota pride ma-o v poštev in Wisconsin je tako-rnkoč La Follettova “zasebna” država. Toda, potem' pride Illi-lois, znamenita država, v geogra-fični sredini dežele, srednja drsava v političnih - ozirih, osobito,
cer tu ne gospodarijo ne zapadli progresivni in ne vzhodni stalili blebetači, in tudi je zastopo-valna država z ozirom na skladnost ljudstva. In tukaj je dobil Roosevelt 280,000 glasov, zraven tega bolj na levo stoječi La Fol-Lette 37,000, proti Taftovim 119,-300 glasovom.
V teh treh državah, in samo v teh, so mase republikanske stranke govorile in vsakokrat za Roosevelta. Tedaj je zaključek dopuščen, da bi drugod ravnotako slo, če bi bilo tam možno direktno glasovanje. Izvanredno velik naval k Rooseveltu v Pennsylvaniji, kaže takisto na to. Brezdvomno ni Taft mož mase v republikanski stranki, marveč Roosevelt. To pa ne bo oviralo, da ne bo Taft nominiran, kajti večino v nacijonal-ni konvenciji bo on bržkone dobil. Toda njegovi pristaši .smejo odkladati, moža za kandidata postaviti, proti kateremu je večina strankarskih pristašev in ker je njegov poraz skorada neizogiben. Bicer, to še ne bi nikakor ne pomenilo Rooseveltovo nominacijo, marveč najbrže kompromisnega kandidata.
Zanimivo tudi za ne-republi-kance je tukaj predvsem dokazano dejstvo, da maše te stranke niso konservativne in niso zadovoljne s sedanjo vlado, marveč so z nekim negotovim radikalizmom napolnjene. Za nje je Roosevelt mož ljudstva, Taft pa aristokrat in predstavitelj brez-koristi. — S kakšnim pravom tako ugledajo Roosevelta, to je postranska stvar. “Out je vse”. Le-ti ljudje imajo za enkrat poeutek, da Roosevelt s priprostim ljudstvom dobro misli. Pri tem se pripozna, da je v tej bitki svoj navor izvrstno zastavil. Njegov klic proti sodnij-
skim razsodbam nima sicer s predsedniškim vprašanjem in z ljudsko volitvijo nič za opraviti; a znamenito pa je, ko se razsodb zveznih sodnikov noče takniti tam, kjer bi najpotrebnejše bilo. Toda ljudstvo je razjarjeno, ko sodniki skorada sistematično zavirajo zakoniti socialno politični napredek, in Roosevelt ima pravi arzenal za obrambo njegovih zahtev, proti kterem ne morejo re-akcionarci res nič temeljitega navesti.
In tako je Roosevelt res postal mož sedanjega časa, ter je to znal postati le potom tega, da je zbudil počivajočo nezadovoljnost mas ljudstva in ji dal krepki izraz. -Njegov brezdvomni agitatorični vspeh je pokazal dejstvo^da ipa-se, tudi tiste izven socialistične stranke, niso zadovoljne ter odločno zahtevajo radikalno družabno politiko. Kako pa morejo staviti to svoje upanje v Roosevelta, ostane v nepreiskovani tajnosti “človeške duše”.
NESREČE.
Zadnji teden smo poročali, da se je 14 t. m. potopil na Antlanti-škem morju do sedaj največji prekomorski prevozni parnik, i-inenom “Titanic”, last White Star družbe. Ž njim se je potopilo tudi 1595 oseb in rešilo pa le 745. Grozno! To nesrečo prištevajo največjim, kar se jih je še do sedaj pripetilo na vodi.
Kakor blisk je brezžični brzojav raznesel to strašno novico širom sveta. Na parniku je bilo mnogo ameriških miljonarjev, kot n. pr. Colonel John Jacob A-stor, Benjamin Guggenheim, Major ¡Butt, J. B. Thayer, Strauss Harris in drugi. To so ljudje, ki so se dokler je tukaj zima pritiskala, zabavali po toplih laških krajih in nalašč čakali, da se vrnejo z največjim parnikom na njegovi deviški vožnji v domovino, kjer jih čakajo mastni dohodki za še bolj razkošno življenje.
Poleg teh lahkoživcev" prvega in druzega razreda in 830 pomorščakov so bili tudi potniki tretjega razreda — to so proletarci, o katerih je meščansko časopisje še le teden po nesreči zapisalo, da jih je bilo samo (!) 740. To meščansko časopisje že piše cel teden o tej nesreči vsak dan po tri, štiri strani ,vedno omenjajoč miljonar-a Astorja, Guggenheima, Thayer-ja in druge, povdarjajoč v vsaki rsti kaka junaška dela so storili ti milijonarji ob času nezgode. Res je, da so končali v valovih in res je, da njim je bilo življenje ravno tako milo in če ne milejše, kot kakemu proletarcu in res je, da so ostali na krovu zroč smrti pogumno v obraz. Res je pa tudi, da ravno ti junaki, Jtaterim speva meščansko časopisje toliko slave, bi se prav radi rešili, ko bi vedeli, da se bo Titanic potopil, a li mislili so si, da stvar ni tako nevarna in da med tem časom pride pomoč. Vi drugem oziru pa je tudi veliko na tem, da je bilo to opevano junaštvo prisiljeno. Ko je bilo dano povelje “Women and children first” in ko je bilo par moških, ki so hoteli šiloma v čolne, postreljenih in ko je častnik direktno Astorju in drugim odrekel prostor v rešilnem čolnu, dokler je še kaka ženska na krovu, se je ta “hero” vdal v “božjo voljo”.
Čemu toraj opevati junaštvo, ki je bilo prisiljeno. Ali ni bilo med 750 potniki tretjega razreda no benega junaka?
Za potnike tretjega razreda in pomorščake se nikdo ne briga. — Čemu neki! Delavcev je več kot preveč, kar nam svedočijo katastrofe v rudnikih in premogoko pih. Za delavca se nihče ne zme ni. Ko se pripeti raztrelba v pre mogokopu, kakor pred kratkem v McCurtain, Okla. in takoj na to ona v West Virginia, kjer je na stotine premogarjev bilo uniče nih, tedaj je vse tiho. Le sem in tam to rmeno časopisje omeni nesreči, toda ne z velikim napi som na prvi strani, in ne našteva junaških del kapitalistov, (ker ti navadno zbeže na varno, kedar kaj eksplodira) ampak samo kakem kotu med oglasi omeni Eksplodiralo je tam in tam — pa bog. Kjer je delavec žrtev, tam ni nobenih junaških činov in zato po mnenju meščanskega časopisja ni vredno, da bi se kaj omenjalo Nasprotno pa vidimo kolikega hrušča dela ravno to časopisje se
daj ob času te nezgode na morju, ko so bili prizadeti razni milijonarji.
Zakaj taka nepristranost? Zakaj omenjajo ti časniki samo kapitaliste in zakaj molče o utople-nih proletarcih? Zakaj taka stanovska razlika?
Sram bodi vso meščansko časopisje, med tem tudi Am. ¡Slovenca, da tako razlikujejo kapitalista od proletarca.
Delavsko in soeijalistično časopisje se brez izjeme zgraža nad takimi katastrofami pa naj bodo prizadeti kapitalisti ali reveži. In ravno to rmeno časopisje nas obklada z priimki, nas kliče za bo-gotajce, anarhiste, nihiliste in o-skrunjevalce vsega stvarstva zato ker se potegujemo za enakopravnost vsega človečanstva. Kapitalistično časopisje je z debelimi črkami natisnilo imena vseh rešenih in potopljenih potnikov prvega in druzega razreda. O potnikih tretjega razreda pa je v eni vrsti in pol zapisalo vse, namreč : 750 potnikov medkrovja je potopljenih. Imena potnikov tretjega razreda pa najbrž ne bomo nikoli čitali, kot če bi se pripetila raztrelba v kakem rovu.
Iz tega lahko razvidi vsak razsoden delavec — pa ne kak Andrew Balokar — koliko je vredno kapitalistično časopisje za delavstvo, katero stanovsko razlikuje vse in to v pričo take nesreče, ki mora pretresti srce in mozeg vsakega čutečega človeka.
J. Bruce Ismay, vodja direkcije Mercantile Marine Compagnie in solastnik nesrečnega parnika se je rešil na čudovit ( !) način. Isti je namreč, ko hitro mu je kapitan nesrečnega parnika povedal o nevarnosti zbral moštvo in se vsel v rešilni čoln. V dotičnem čolnu je bilo ž njim vred 18 pomorščakov, a rešili bi lahko najmanj 50 oseb Zakaj pravici na ljubo meščansko časopisje molči o tem junaku, ki je baje kapitana priganjal, da hitro vozi in napravi rekord?!
Titanic je vozil 26 milj na uro ob času nesreče, hoteč napraviti nov rekord in to pod pritiskom lastnikov parnika, katerim je ma
10	mar človeško življenje.
Te strašne nezgode, ki se dogajajo dan na dan, sedaj na vodi, jutri na suhem v preidogokopu a
11	na železnici so produkt današnjega kapitalističnega gospodarstva. Rekord in žnjim večji dobiček in zopet dobiček je teh ljudi bog — pa če vse ostalo vrag vza me.
Kako natanko zna časopisje povedati koliko zlatnine, draguljev in dijamantov se je potopilo. O potnikih tretjega razreda pa nožna nič natančnega poročati. Če mu neki! Glave si belijo o Astorju in njegovi rešeni ženi, za katero prevladuje strah vse dele sveta, ker bo postala mati tam nekje to poletje. Noben vrag pa se ne zmeni za uboge vdove in otroke potnikov tretjega razreda, ki so ostali popolnoma nepreskrbljeni in še to malo, kar so imeli s seboj, se je potopilo z možem oziroma o četom. Astorjevi potomci so do volj preskrbljeni, ne bo jim ničesar manjkalo, pogrešali bodo samo očeta. Potomci proletarcev pa so zgubili z očetom VSE, a nikdo se zanje ne zmeni.
Delavec, tiNmolči in delaj! In kar zaslužiš v potu svojega obraza daj duhovščini in vse bo dobro !
Razume se, da vso krivdo bodo zvrgli na junaškega kapitana si vega starčka, ki je mornaril sko ro celo življenje in katerega ni več med živimi, da bi se zagovarjal. Čuje se tudi, da že zdaj prepisujejo nesrečo pomor ščakom, češ, da so bili pijani in spali namesto, da bi pazili na le denike itd. Vse te obtožbe in pripisovanje krivic enemu ali dru gemu so samo pesek v oči. Vsa krivica leži na ramenih lastnikov nesrečnega parnika — kapitali stov. Ko bi bilo dovolj rešilnih čolnov in pasov, ko bi smel kapi tan tako voziti kakor bi vedel, da je varno, ne prišlo bi do te nesre
v
ce. —
UPRAVNIŠKI PREDAL.
Srednje.
NAŠIM DOPISNIKOM!
Poročajte kratko in jedrnato Nekteri dopisnik pošlje res tolik dopis, da je naravnost za obupati. Želimo ponovno, DA SE PIŠE KRATKO, JEDRNATO IN VEČ KRAT.
Kako napredujemo?
Naročnina se je zadnja dva tedna vstavila in ne vemo kaj je temu vzrok. Ali imajo štrajki s tem kako opravilo? Menda. Saj tako posnemamo iz pisem in poročil iz raznih naselbin. To pot nebomo nobenega zastopnika posebej pohvalili, ker ta teden je bil slab in ni vredno omenjati 'druzega kot to, da smo poleg onih, ki smo jim list vstavili, še vse eno napredovali za 11 novih naročnikov.
Čitateljem moramo še enkrat o-meniti, da smo še daleč od našega cilja. Od tistega časa kar smo se zarekli in odločno napisali, da bomo Glas Svobode na vsak način po dvakrat na teden izdajali, je zanimanje za agitacijo palo, namesto, da bi se zastopniki in posamezniki se bolj s podvojeno močjo oprijeli agitacije. Tudi sedaj trdimo, da list bomo še to leto dvakrat na teden izdajali in to pa zato ker računamo na naše zastopnike in somišljenike, da se bodo oprijeli dela in nam v kratkem času pridobili toliko novih naročnikov, da bomo v stanu po dvakrat na teden list izdajati. Zato na noge!
❖
Mimogrede naj omenimo, da prihodnje številke ne bomo poslali več na ogled. Kdor se hoče naočiti na list naj to stori še danes.
S prihodnjo številko zaključimo sedajno povest ‘Poroka po pomoti” in če v tem času dobimo od pisatelja iz starega kraja obljubljeni zgodovinski roman, — ki bo presegal “Opatovega praporščaka” in “(Vohuna” v vseh ozirih bomo začeli istega priobčevati. Za slučaj pa, da istega o pravem času ne dobimo, priobčili bomo kratek roman oziroma povest: Temni oblaki”, ki je polna ljubezni in britkosti — rekel bi, nekaj prikupljivega za nežni spol Ker ne tiskamo več iztisov, kot jih v resnici potrebujemo, bo težko stare številke dobiti in zato že naprej svarimo, one katerim je naročnina potekla ali pa bo v kratkem potekla, da isto ponove pravočasno, da jim lista ne vstavimo in jih tako prikrajšamo za to povest.
*
Veliko rojakov v bližini Durbina oziroma Spruce, W. Va. je morda brez dela in ker imamo ravno tu pismo rojaka Kranjca, našega zastopnika v katerem pravi, da bi se tam dalo dobiti delo, naj isto dobesedno priobčimo. Menda vendar s tem komu pomo-remo.
Pismo se glasi:
“Odzivljam se na vaš klic v Vašem predalu z tremi novimi naročniki. Potolažite se stemi! Kdo bi rajše dobil več naročnikov kot mi, zastopniki, ali povem vam: Ljudje se radi ne lo čijo od tolarja, posebno recimo za kak časopis. Ti trije naročniki so gozdarji v Spruee, W Va., in delajo v Čampi št. 10. — No, fajn fantje so, postrežljivi in dajo tudi radi kaj skupiti — (Mr. Kranjc prodaja zlatnino op. upr.) Tam je samo ena slovenska kempa, druge so pa angleške. Rojaki so prav zadovolj ni z družbo in pravijo da je naj-manša plača $2.00 na dan in da nimajo nobenih priganjačev to raj delajo kakor se jim zdi prav! Gozd. ni kamenit in ne preveč strm, toraj ni takih te žav pri delu. Kompanija name rava odpreti dve novi kampi za ■Slovence in za to si štejem v dolžnost, da rojake opozorim posebno one, ki so brez dela in rabijo zaslužka, da se poizvedo natančneje o tem. Zatrjujem Vam da ne pretiravam, če re čem, da najmanj dve do tri sto ¡Slovencev dobi takoj delo. Po vprašujejo tudi za premogarje in ker ne poznam ondotnih pre mogarskih razmer ne bom nič posebnega omenjal.
(Mr. Kranjc se še posebej zahvaljuje rojakom na Spruee, za dober sprejem in kupčijo in se jim pri poroča še za bodoče.)”
Ker smo odvisni od blagostanj naših naročnikov, nas zelo intere sirajo delavske razmere po raznih naselbinah. Rojake prosimo, da nam sporočijo o takih prilikah, kjer bi se dalo í’ojakom pomaga' ti, da potem v listu Gl. Sv. prizadetim somišljenikom lahko svetu jemo kje bi se dalo delo dobiti.
Za taka poročila imamo vedno dovolj prostora in taka poročila
radi priobčimo. Ne maramo pa, da bi rojaki predalov lista izkoriščali s tem, da bi vabili rojake v take kraje, kjer je štrajk ali mizerija. Zato bodite zelo previdni kedar vabite rojake, da Vas ne bodo kasneje preklinjali in mazali po listih. Rojak pa naj bi v prvi vrsti pomagal rojaku in potem še le drugim. Tako delajo Nemci, tako delajo Čehi, (Poljaki in vse
druge narodnosti.
#
R. T. Colorado. Zapadna Slovanska Zveza ima svoj sedež v Denver, Colo. Ista plačuje po $7 bolniške podpore na teden in da $500 usmrtnine. Mesečni asesment je $1.00. Ta Zveza do sedaj sprejema društva samo po Zapadu to je onostran reke Missouri. Njiho-a konvencija se prične 15. julija 1912 v Pueblo, Colo.
-------o-------
St. Louis Republic, pravi da je prav tako, da se republikanci in demokrati združijo, ker da je to e-dina pot do ugonobitve socializma. Pa to nas ne briga. Mi smo radovedni le, kak sad bo rodilo združenje osla z slonom?
V Caliorniji šo izdali postavo, ki določuje, da če mož ne more o-skrbovati svoje družine se ga lahko zapre in prisili v delo. Zato bi pa država njegovi družini plačevala $1.50 na dan za njegovo delo.
Ako je to res, potem lahko rečemo, da bo imela vlada pod zdajšnjim sistemom takih “vagabundov” več kot preveč.
Ako bi vlada zahtevala od železniških družb isto ceno za raz-važenje pošte kot računajo iste ekspresnim družbam za pakete, bi zadostovalo namesto 2 centa le cent od pisma, pa bi še iz dobička zadostovalo za časopisje in magazine po 1 cent od funta.
Nek naš naročnik bi rad izvedel kak stik imajo, ako sploh je kak, besede: Rum, Romanizem in Rags Po našem mnenju bo radovednež po kakih 12 mesecih lahko dobil vse te informacije od državljanov mesta Lapeer v Michigan. Na volilni dan 2. aprila so zavarovali mesto pred Vodopivci za župana pa izvolili rimokatoliškega duhovna. Imajo toraj Rum in Romanizem, Rags so pa na potu.
ZEMLJA V MISSOURI.
Katoličani v Montreal, so dobili večino ozir. nadvlado nad šolami tega mesta ter takoj iz službe odpustili pet učiteljev radi tega ker so prostozidarji. Prizadeti učitelji so se obrnili na sodišče za razsodbo in sodnik nadsodišča Deiners, je ukazal, direktorju, da odslovljene učitelje takoj zopet umesti na prvotna mesta z razlogom: Nobeden uradnikov nima pravice vtikati se ne v veroizpoved ne modroslovne stvari svojih vsluž-bencev.
V	okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikancev in Nemcev (ne vstevši Slovence in Italijane). — Kmetije rastejo kot gobe po dežju. Misliš li bralec, da so vsi oni naselniki nevedneži in da ne vedo kaj delajo, kaj so kupili in da morda ne poznajo dobre zemlje od. slabe? Cena zemljišču v Missouri-ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjer-se sedaj prodaja aker polja po $190 in gori gozd pa po $'50 irt čez,
Z a Slovence, ki se žele naseliti; na lastno kmetijo je tu zadnja, priložnost kupiti zemljo po ceni,.
Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno ceneja, kakor kjerkoli v južnem Missouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in varno, kot je pa ravno rodovitna gruda.
V	tem delu Missourija ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Zdr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki zmernega podnebja, posebno pa vspeva trta in sadje.
Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države ? Pesek ali pa močvirje. Sleparija!
Da govorim resnico, pridi in o-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a jih držim do 20. maja izključno samo za rojake.
1.	) Dve kmetiji, vsaka po 80 a-krov, ležeči v enem kosu, od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši, hlev, lep vrt, cena akru $30. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In potem ceni vrednost zemljišča.
2.	) 160 akrov krasnega gozda, ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26.00.
3.	) 160 akrov gozda, nekoliko-manj drevja kot na gornjem kosu, cena akru $24.00.
4.	) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22.
Vsa gori omenjena zemlja je-suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—2 milje od železnice in mesta.
Na željo kupcev razdelim zemljo na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3' na aker za pokritev stroškov prepisa, abstrakta in tako dalje.
Plačilni pogoji so sledeči; eno-tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 7% obrestmi.
Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opisujem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže da govorim resnico.
F. GRAM,
Naylor, Mo.
5-17-12
VABILO
NA SPOMLADANSKI KONCERT
katerega priredi v soboto večer, dne 4. maja 1912.
Pevsko društvo SLOVAN
v Frank Medoshovi dvorani na vogalu 95. ceste in Ewing ulice,. S. Chicago, Illinois.
PROGRAM: Poleg petja in igranja na glasovir vprizorilo bo društvo veseloigro v enem dejanju: “Šolski nadzornik”.
Po igri ples, prosta zabava, itd.
Začetek točno ob 8 uri.
Za obilen posest se najvljudneje priporoča	ODBOR.

Naznanilo.
Znancem, prijateljem in rojakom v Chicagi in okolici naznanjam, da *e
BOM PRESELIL
PRVEGA MAJA V LASTNO HIŠO NA
1805 So. Centre Ave.,
ki je zraven hiše, v kateri iem že dolgo vrsto let obrtoval.	»
V Sredo večer, prvega maja, priredil bom v proslavo od- V/ prtja gostilniške obrti v lastni hiši domačo Zabavo, flL na katero vabim vse znance in prijatelje.	W
Da bo zabava povsem dobro izpala poskrbel bom dobro (9 godbo in pripravil dober prigrizek.
Vsi dobro došli!	flL
g	JOHN KOSIČEK g
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
It iJN/pA J \
Ustanov. /|'9/>09X\ Inkorp.
21. nov. 1909	15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVINI ODBOR:
PREDSEIDtNtCK: Jos. Hauptman, Darragh^ Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. ffAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
BAIPTSiNIEKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsfourg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa.
BLAŽ ČELIK. Adamstxurg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D». GEORGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
KAJ BO ZNATrTI, KO UMREMO?
Ali pridemo nazaj in znova pričnemo ali gremo v zlata nebesa ali ostanemo mrtvi?
Mr. Lowe Shearon pravi, da je na tej zemlji živelo en bilijon bilijonov človeških bitij — to se pravi (računamo po amerikan-sko) en tisoč milijon bilijonov ljudi.
Mr. iSheronov preračun je približno pravilen, kajti človeški rod tlači to zemljo ne samo 6000 let temveč, kakor učenjaki dokazujejo najmanj 200,000 let, če pa prištevamo k ljudem prvotno obliko človečanstva tedaj pa z gotovostjo lahko trdimo, da človeški rod obstoji že nad % milijona let in v teku teh let je pomrlo na kva-drilijone ljudi.
Če je živelo na tej zemlji bilijon bilijone ljudi si lahko predstavljamo, da ta velikanska množica obupanih, skrbečih, begočih, špekulirajočih bitij je imela najmanj bilijon različnih idej o tem, kar se mogoče zgodi s člpve.kom po smrti. To bi bila samo tam verska ideja na vsak bilijon človeških bitij, kar je prav majhno povprečno število — oziroma merilo za enakost človeških misli.
Znano je koliko nenavadnih teorij se je porodilo v človeku glede posmrtnega življenja, če že smemo isto tako nazivljati.
Indianei so si slikali nebesa kot prostor napolnjen z bizoni in medvedi, kjer se njihovi glavarji brezskrbno zabavajo z lovom, med tem ko njihove žene opravljajo domača in vsa druga dela.
Turki na drugi strani zopet verujejo, da po smrti pridejo v prostor, kjer je vsepolno krasnih, mladih devojk, katerih še nikoli v svojem življenju niso srečali. In da ne pridejo v naskrižje s svojimi boljšimi polovicami — po njihovi teoriji — njihove žene ne gredo v nebesa, sploh nikamor, ker baje Turkinje — ženske nimajo duše.
Grki so si domnevali, da po smrti pridejo v nekak tužen prostor pod zemljo, kjer žive nekako emerno življenje, prostor, kamor nikoli ne posije solnce, kjer vise takorekoč med življenjem in smrtjo.
Zdajšnje — civilizirano — ljudstvo pa si tolaži svoje duše z višjo teorijo in si obljubuje nebesa, podobna notranjščini prodajalne z zlatnino, v kateri je naj-ceneja stvar zlato — nebesa obokana z zlatim svodom, na katerem se blišči brezštevila biserov, dijamantov in drugih dragih ka-menov in kjer vlada neskončni mir, zadovoljstvo in blagor bla-gorov. ¡Sedaj pa pride na dan gori omenjeni Shearon s teorijo, za katero on trdi, da je popolnoma nova. On trdno misli, da je neza-popadljivo in nemogoče celo za božanstvo in nje vesoljno moč, da bi ustvarilo nebesa za vsacega — že zaradi velikanske množice, — tolpe, po domače rečeno.
če pomislite, da je samo na tem planetu, naši zemlji živelo in u-mrlo bilijon bilijonov ljudi, ki pričakujejo, da dobe udoben prostor v nebesih in da bo človeški rod živel in umiral še milijone let in produciral trilijone kvadrilijo-nov človeških bitij, — si morate potemtakem domnevati, da dotični prostor, kamor bi prišli ti kvadrih jon kvadri! j ono v človeških bitij, bi moral biti neizmerno ve-
likansk rezort in da bi bil pekel neznansko — grozno natlačen.
če pogledate zvečer na jasni nebesni svod, vidite zvezdo pri zvezdi, planet pri planetu, katerih še do danes ni preštelo nobeno človeško oko in nobeno številjen-je. V tem vsemirju plava milijone in milijone solne in planetov, od katerih so nekateri milijonkrat večji od našega solnca, ki je zopet čez milijonkrat večje od naše zemlje — in če pomislite, da vsa ta solnea in planeti brezdvomno producirajo bitja, ki si tudi žele priti v nebesa, potem še le lahko razvidite, da smo potrebovali takega moža, kot je Shearon, da nam pove, kaj se bo zgodilo s to velikansko tolpo ljudi.
Mr. Shearon misli, da se lahko pripete tri stvari, in sicer po njegovem mnenju so možne tri hipoteze in te so:
Hipoteza št. 1. "Vstajenje mesa posameznika in večno življenje v nebesih, kjer bo zopet spoznal samega sebe in kjer se bo srečal s svojimi dragimi.
Hipoteza št. 2. Vstajenje mesa posameznika in večno življenje v nebesih, kjer bodo zabave vzele vsako sekundo zopet vstale osebe, tako da isti ne bo imel niti najmanjše priložnosti, da bi se spomnil na preteklost ali pa se domislil, da je kedaj poprej živel.
Hipoteza št. 3. Pustimo mrtve spati spanje pravičnega (to je vedno) in ustvarimo še bilijon bilijonov ljudij in obdajmo te ljudi s položaji, ki bodo zagotovili popolno človeško veselje in poleg tega stvarimo zanje že na tej zemlji nebesa, da jim ne bo treba misliti in domnevati si o kakem posmrtnem raju.
Mr. ¡Shearon je mnenja, da tretja hipoteza je korektna. On pravi, da človek se na tem svetu veseli, spredstavljajoč si, da pojde v nebesa, toda ko umre, ostane mrtev, se nikoli ne prebudi in ne gre v nobena nebesa.
To, misli 'Mr. ¡Shearon, je prav. Življenje v nebesih bi bilo pusto — žalostno, ako ne bi mogel človek najti svojih dragih — prijateljev. In pomislite, s kako težavo bi novodošli nebeščan poiskal svoje drage med sedemdeset bilijon trilijon kvadrilijoni duš!
¡Najznamenitejše, najveselejše in najložje brez dvoma je namreč ta teorija, da pustimo mrtve, tako kot so — mrtve.
Res je, da kedar človek zaspi in se zbudi — to je, če je dobro spal — ne ve, če je spal eno minuto ali pet nr. In če bi spal pet bilijonov let, namesto pet ur, ne bi vedel nobene razlike. Kar se njegove o-sebe tiče, se v tem času ni nič zgodilo.
Mr. Shearonova ideja je, da si človek rad ustvarja taka nebesa, ki se mu najbolj dopadejo in potem umre in spi prav zadovoljno in se nikoli ne zbudi — ostane mrtev in je ravno tako vesel, kakor bi bil sicer drugače.
Kar je najbolj značilno o Mr. Shearonovi ideji, je to, da misli, da kar on misli, je nekaj novega. Toda moti se! ¡Njegova ideja je tako stara, ko_t starodavna indijska vera, ki uči svoje vernike, da iščejo in hrepene po Nirvani, kar pomeni pozabljivost — večna one-svest ali smrt.
Utrujen, zmučen star rod, kot ta v Indiji si želi Nirvane — in ni čuda, saj življenje je mukepol-no in večno spanje je mično, vab-
ljivo. Kedar se porodi nov, mal Buda, — kar se semintja pripeti, kakor si domnevajo naši verski barbarci — sedi ta mali Buda prosto v zraku in po tem ga spoznajo, da je prav Buda — takrat gre njegova mati naravnost k Nirvani, kar je njeno plačilo. Rekli boste, da to je skromno plačilo, vendar milijone mater ni dobilo boljšega plačila.-----
Da bodemo doslednji v tej razpravi naj z rešpektom do vseh ver omenimo, da Mr. iShearon bi lahko dostavil še eno hipotezo, koje vsebina bi naj bila sledeča:
“HIPOTEZA ŠT. 4. Mrtva telesa naj se povrnejo v zemljo, ki jih je rodila, duh pa naj bo svoboden in se spoji z drugim telesom na tej zemlji in naj nadaljuje svoje delo na zemlji; skrbi naj za svojo zemljo in jo zboljša ravno tako kakor vrtnar, ki se zbudi pokrepčan in se brez obotavljanja poda v svoj vrt, kateri je bil njemu zročen v negovanje”.
Bilijon bilijonov človeških bitij je zginilo z zemlje — to je, njih telesa so se spremenila v prst, a mi pa do sedaj še nimamo nobenega dokaza, kam so šle duše — izvzemši nedokazanih zatrjevanj raznih ver.
Tisočg bilijon bilijonov cvetlic, rastlin, dreves in živali je rodila zemlja in ravno toliko biljonov teh cvetlic, rastlin, dreves in Šivali je zginilo iz površja. Velikanska množina vseh živali, ki so kedaj živele na zemlji in velikanska množina rastlin in dreves, ki so rastla na zemlji je brez dvoma mnogo večja kot zemlja sama. Listje in trava pada na zemljo in zopet drugo listje in druga trava raste. Ravno ista naravna sila, ki je pognala mrtev listič lansko leto poganja nov list to spomlad.
Mogoče kedar se naša trupla spremene v prst, liki listju in cvetlicam, ki padejo na zemljo, duh ali naravna sila po telesu, ki ima večno življenje, se pojavi zopet v novem telesu. In to se bo mogoče ponavljalo brez prenehanja milijo ne let — dokler bo zemlja stala — in potem se bo združena vest, duša ali inteligenca, kar mi kličemo človeštvo preselilo na nov in višji planet.
To slednje je menda lažje razlaganje kot pa stvorjenje zlatih nebes nekje v vesolnem prostoru, ki bi bil baje dovolj velik, da bi ugodno zadostoval sto sedem in dvajset kvadrilijon triljonom na pol olikanih duš.
To je v resnici važno vprašanje, ker naš čas je kratek — bomo kmalu umrli — in prav gotovo, da kedar zapustimo ta svet, bodemo morali storiti eno izmed sledečih treh stvari:
Zginiti in ostati mrtvi.
Preseliti se drugam v kako drugo telo.
Ali pa povrniti se na zemljo in začeti znova.
O NOČNIH MRZLINAH.
Povsod se zbuja novo življenje v naravi in novo upanje prešine človeško srce. Kdo more zavidati to nado prijatelju narave, faU marjn, vrtnarju ali pa sadjerej-cu? Ali ni minulo leto več kot preveč razočarenj prineslo?
Toda zopet grozi s prihodom toplih dni strašilo — pozni mraz. Ta je pa ravno pripravljen uničiti vso nado za celo leto z enim samim udarcem. ¡Saj se povsod take mrzlote s strahom pričakujejo in po izkušnjah vemo koliko samo e-na mrzla noč škoduje na polju, vrtovih in sadežih.
Take nočne mrzline padajo po največ v zadnji polovici meseca aprila in v prvih tednih maja.
Za ponavljanje mraza- v spomladi so različni vzroki, ktere tukaj navesti ne moremo.
Kaj. je tedaj pravi povod za pozno zmrzovanje?
Od dne do dne vzdigujoče se solnce ogreva zemljo prej in močneje, kot pa zemljo obdajajoče vodne množine atlantičnega in tihega oceana, severnega morja in drugih mrzlih voda. Ogi£l* zemlja polagoma oddaja toploto direktno nad njo ležeči zračni plasti in zato steka spodnji zrak iz severa proti nam.
To je naravni zakon zračnih tokov. —
Zemlja se ohladi, čisto in jasno nebo ne ovira izpuhtenja toplote, toplina pada bolj in bolj, da konečno pride do ledišča in mrzlina, slana je tu.
Samoumevno je, da zlo je toliko večje, kolikor bolj so bili prejšnji dnevi goiki. Ob oblačnem ne-
bu je ponoči iztok toplote zabranjen, se ne more preriti čez odejo oblakov in zato nemore temperatura pasti, toraj ne pride do zmrzline — mraza ni.
Vrtnarji in sadjerejci z zavar-vano lego znajo umetnim potom zabraniti izpuhtenje toplote in zato se poslužujejo trajne kurjave žaganja, žgejo smolo in sploh močno kadečo tvarino. Dim in hlap tacega ognja leži zaradi teže nad zemljo, obdaja drevje in grmičevje In (zabranjuje vzdig iz zemlje puhteče toplote.
Seveda, tako postopanje stane in vrhu tega se nemore povsod posluževati tega sredstva. Večja vrtnarstva in sadjorejstva, katerih kulture se nahajajo blizu človeških stanovanj, se nemorejo posluževati takih sredstev, ker dim brezdvoma razburja sosedne stanovalce. In vendar je zabranitev kvara vsled nočne mrzline največje važnosti.
Učenjaki so po dolgih poizkuš-njah določili način, po katerem se da konstatirati z vso sigurnostjo vsako mrzimo in sicer za en dan naprej. In to je zelo važno za vrtnarja jln sadjerejea, ker potem preračunjenju si lahko vse pravočasno pripravita za obrambo pred mrazom in se tako obvarujeta pred škodo.
Da se nočna mrzlina s sigurnostjo v naprej določi, treba je pred vsem imeti moker toplomer.
Tega si znamo sami pripraviti. V to svrho kupimo zanesljiv termometer ali toplomer iz stekla in ki je deljen po Celsiusovi lestvici. Oblo z živim srebrom se ovije s tenko platnino; nad oblo pritrdimo 10 do 12 pavolnatib niti, ki se tako omotajo, da konci doli visijo po obli v kateri je živo srebro.
Toplomer obesimo v dobro zračno, vznotraj belo pobarvano omarico. Pod toplomer se dene z vodo napolnjeno posodo, v katero pavolnate niti sežejo. Za zanesljivo delovanje aparata, treba je paziti, da je vse, platno, pavola in, voda čisto, zato se priporoča, da se platno in pavola pred rabo v topli vodi dobro izpere. Ovitek krogle in pavolnate niti morejo biti vsacih 3 do 4 tednov ponovljene. Po teh, v vodo segajočih niti gre mokrota kviško in se spoji s kroglo obdevajočim platnom. — Da se mokrota izhlapi, potrebna je toplota, ki se odtegne okolišju in se jo pridrži. Cev z živim srebrom toplomera je tedaj izpreme-jena v moker termometer in kaže vedno nižje kot suhi. Razlika je toliko tvejeja, kolikor tople ji in suhe ji je zrak.
Skušnja je pokazala, da moker toplomer popoldan med 2. in 3. uro kaže temperaturo, ki je za 4 grade višja, kot najnižja temperatura po noči. Da se najnižja temperatura dožene, moramo tedaj popoldan med 2. in 3. uro dognati temperaturo na mokrem toplomeru in 4 stopinje odšteti. A-ko kaže temperatura ničlo ali pod ničlo, tedaj je pričakovati zmrlino. V tem slučaju je dovolj časa, da se vse potrebno vkrene in škode obvaruje. Za vrtnarje, prijatelje vrtnarstva in sadjorejce, je ta metoda tako priprosta, da se jo lahko povsod vpelje.
Posneto mleko kot gnojilo.
Uporaba posnetega mleka kot gnojilo je že zbudilo pozornost pri mnogih poljedelcih in veliko se jih je izreklo, da so dosegli presenetljive vspehe. V bližini nekega veleposestva so spravili skup veliko posnetega mleka, ktero niso takoj porabili. Dva kmeta sta mleko kupila in za po-skušnjo razlila po travnikih in sicer eden je kupil 75 in drugi pa 150 posod. Uspeh je bil velikanski. Trava se je sedemkrat močneje razvila, kod na sosednih travnikih, kjer se ni gnojilo z mlekom, marveč z navadnim u-metnim gnojilom. Dotična kmeta pravita, da bosta rabila tudi za naprej posneto mleko za gnojilo.
RAZGLAS
Jako ugodna prilika za nakup posestva.
Posestvo Jožeta Šimc-a v Stop-čeb pri Novem mestu je na prodaj. V hiši, ki je blizo farne cerkve, je dobra krčma, zraven je pa tudi še 11 njiv, travnik in ho-sta. Kdor bo ponudil več kakor 12,000 kron bo posestvo dobil. — Kupec lahko prevzame na račun kupa tudi vknjižene terjatve. — Kupci naj se obrnejo na gosp. dra. Karla Slanc-a* odvetnika v Novem mestu.	4-19-26
AVSTRHMERIKANSKA-LINIJJ.
V
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

V
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. IS. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka Alice	4. maja 1912	..
Oceania	22. maja 1912	Martha Washington 25. maja
n r.ar“lkl 0dP1.u;'ei° T*dno 0Q sredah ob 1. uri popoldne iz priataniSča Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča
sl^jveITskem^Ieziku D°br* '■	•* '
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dečke.
Najboljše blago dobite za najnižjo ceno, če kupite pri
f«NG€
JELINEK in MAYER, imitelja.
Vogal Blue Island Arene in lOta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
S’
0
0
M. A. WEISSKOPF, M. P.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.—1». popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8—10,
ura dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DB, WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.


ATLAS BREWING CO.
»luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER
MAGNET
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obomiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI-NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. _
Zahteva in iztirja, odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. _ Iz-
tirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
J 2s£ettiiei S3s.©ndLei*
> 5241 Bntler Str., Pittsbnrg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York v Avstrijo ùez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatopna 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKJ-
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St, Chicago, III
Pueblo, Colo.
Že dve leti prebiram predale Glas Svobode. Hočem jili tudi tretje leto in zato 'Vam pošiljam $2. Ob enem pa, ker sem zanemaril poslati naročnino ob pravem času, se kaznujem z globo 50c.
Tukaj na Pueblskih pečinah dozive mladi fantje in beclarji mai-sikaj. Na velikonočno nedeljo smo imeli koncert in po koncertu pa plesno veselico, katero je pri redilo pevsko društvo “Prešeren”. Društvo se je dobro izkazalo in vsa čast gre rojaku Jermanu; da je rojake naučil tako lepo igrati. iPolke in valčki — kako je poskakovalo mlado srce in se vrtelo v izobilni ljubezni med sijem solnenih žarkov!
Tudi na velikonočni pondeljek smo se zabavali in vrteli do belega dne. Rano v torek jutro si vi del devojke s slovenskimi fanti iti v parih proti domu. 'Le jaz revček, potegnil sem klobuk nastran in jo žalostno mahal ob jutranjem svitu — osamljen — proti domu, misleč na mojo ljubico — postelj. Žalost sem si tolažil z mislijo, da ni sem edini na tem svetu, ki je zapuščen in ni ljubljen pa kaj, saj sem prinesel v zagumnici dva magelčka, ..belega in rdečega, katera mi je dalo plavolaso dekle. Pa vseeno huda bolezen me je prejela za moje bečlarsko srce, ko sem mislil na devo v beli svilnati obleki. Kako se ne bi človeku o-mehčalo srce, ko vidi take zale krasotice, kot so bile v Roicovi dvorani! In pri spominu na vse drago in ljubo zarotil sem se, da odstopim od bečlarske trozveze in gledam po boljših milejših dnevih.
Tu v Pueblo imamo precejšno število društev in eno najboljših je društvo “Orel”. Člani tega društva plačujemo po $1.50 na mesec in dobimo v slučaju bolezni po $1 bolniške podpore. Rojaki pristopajte v to društvo.
Delavske razmere so pa “od muh”. Toliko da zaslužimo za hrano in ječmenovec in za tak slab zaslužek se imamo zahvaliti Grkom in Japoncem — najcene-jim delavcem na Zapadu.
Za delom Vam ne svetujem sem hoditi, če pa prihajate z namenom stopiti v zakonski jarem pa prinesite poln mošnjiček.
Pozdrav rojakom, Glas Svobo-,de pa mnogo naročnikov predplačnikov.
Predsednik bečlarske trozveze.
na hrbet v škaf napolnjen z vrelo vodo.
Potem piše: “Deklico so pokopali po obredih neke nove vere, ki se imenuje kristjanska in ljudje v bližini so se zgražali nad tem.
'Mislim, da je urednik sam tisti, ki se zgraža. To pa menda za to, ker je njegovemu duševnemu pastirju najmanj $10.00 (beri deset dolarjev) iz “žepa” vteklo.
Če bi bil ured. duševni pastir šel po truplo na dom in ga spro-vodil v cerkev in iz cerkve na pokopališče, sem prepričan, da bi siromašni človek moral najmanj $10.00 plačat rim. kat. duhovniku; jaz pa kot slovenski krist-janski” duhovnik sem vse to sto ril zastonj.
In če se urednik “Cl. Am.” postavi na glavo, jaz sem in bom o-znanoval in delal po naukih višjega pastirja Jezusa Kristusa. On uči nas duhovnike vseh veroizpovedi: “Zastonj ste dobili, zastonj
dajte.”	Rev. Jos.B. Wolf
treba plačevati najemnine za dvorano jednega večera po $50.00 in več, s katerimi svotami so dose-daj bogatili tuje mogotce. Zatorej bi bilo želeti, da se Slovenci nasveta oprimejo, tako da bi v kratkem času stala v 'Chieagi prva javna slovenska stavba, to je: naš Narodni dom.
Pozdrav vsem Slovenije sinom in hčeram.	^ m- ^us-
taneno pojasnilo, kar bodeva po ročala podpisana.
Naj bo še dovoljeno omeniti, da nas je zadnji mesec — to je marca — obiskal rojak Peter Kurnik iz Oregon City, Ore. Le žal, da se je moral tako hitro ločiti od nas; ločil se je od nas osebno, a njegov spomin ostane med nami.
Pozdrav vsem čitateljem Glas Sv.	Matt. in John Kramar.
Cobalt, Ont., Canada. Cenjeno uredništvo: —
Želim nekoliko poročati iz tega kraja, in sicer kar se dela tiče ni posebno slabo ter se dela vsak dan. Tukaj so srebrni rudniki kjer so večinoma vposljeni Angleži in Francozi. ¡Slovenca ni tukaj razven mene; sem sam. Poljakov je nekoliko tukaj, kakor se sploh ta narod povsod najde. Od tukaj približno ¡sto in dvajset milj so zlati rudniki, kjer je nekoliko naših rojakov in Hrvatov.
Tukaj imajo črnosukneži silno veliko oblast in nekako Salvation Army, ki hodi noč in dan okoli ter mislijo vse neumne naredit. — Tukajšnji kaplan je razglasil, da bo vsak “frdaman”, kdor le W F. of M. pristopi; to pa za to, ker je tukajšnja Unija dobro močna Gosp. kaplan bi boljše storil, ko bi drugače mislil in ne z onimi c. hodil po mestu vsak dan, in potem pa še po noči pokoja ne da, da bi se ljudje počili po trudapcl-nim delu. Kaplana bi podrobneje opisal, a ne vem za njegov naslov.
Pozdrav vsem svobodomiselcem širne Amerike in Kanade.
John Pugel.
Chicago, IH. (Južni del). Cenjeno uredništvo Gl. Sv.: Dokončala je zima svoj posel; vigred je tu! Po dolgočasni pusti zimi a še dolgočasnejšem postnem času, je zopet prišla vesela pomlad in z njo sezona veselja, plesov, pic-nic-kov in druge zabave. Da ¡Slovenci na jugu Chica-ge v tem oziru ne spimo kaze dejstvo, da je že v napred naznanjenih vse polno veselic, od katerih najzanimivejše bode gotovo pevskega društva “¡Slovan”, mitera se vrši 4. maja. Nje vspored bode, s pomočjo bližnih pev. društev, katera so obljubila svojo pomoč, vstevši veseloigro “Solslu nadzornik”, gotovo tako zanimiv, da bode zadovolil vse c. obiskovalce. Razven vsporeda se vrsi tudi kontest za zlato uro in prstan, katere stvari sta darovala društvu znana rojaka, trgovca z zlatnino, gg. John in^Jacob Sto-nich, zakar se jim društvo najtopleje zahvaljuje ter njih trgovine priporoča rojakom širom Amerike ■ gosp. John 'Stonichu se pa se posebej želi brzo okrevanje od njega bolezni.
Poleg raznih zabavnih društev premore naša naselbina še celo verigo podpornih društev, tako da se lahko trdi, da ima vsaka večja slovenska, kot hrvaška organizacija tu svojo postajo. Značilno pri tem je, da vsa društva dobro napredujejo; v kar lahko posebno še trdim o društvu štev. la o- »• P Zveze. Pa saj ni čudo! Ameriški Slovenci so že davno uvideli, da je ¡Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza vstanovljena na trdni podlagi, katera daje za majhne prispevke na j večjo bolno podporo med vsemi slov. organizacijami; in zato tudi društva, in člani po številu, rastejo, kot gobe po dežju. Ker je pa vsejedno Se veliko naselbin, ki še m društva spadajočega k IS. 'S. P- Z., za o
Somerset, Colo.
Ker vidim v Gl. Sv. dopise od vseh krajev, samo iz tega hribovitega Somerseta se nihče ne o-glasi, sem se jaz namenil nekoliko poročati o tukajšnem položaju.
Kar se tiče delavskih razmer, je zelo slabo; dela se samo po dva dni na teden, in še takrat se ne dobi zadosti kar in človek se komaj preživi. Za to ne svetujem nobenemu rojaku sedaj sem hodit, ker se dela ne dobi. Kadar bo bolje bom poročal.
Tudi imam za poročati žalostno vest, da je rojak Jožef Penko dne 14. aprila umrl in zapušča ženo in dva otroka. Dotični je bil član K. S. K. J. v Crested Butte, Colo. N.
v. m. p
Društvo S. S. P. Z. št. 52 tudi dobro napreduje in jo vsem toplo priporočam. V zadnjih urah se vsak spominja na podporna društva, a je prepozno. Toraj pristopite pravočasno, naj si bo k eni ali drugi Jednoti.
Imamo tudi Slov. knjižnico, ki dobro napreduje in imamo še precej knjig na razpolago. — Sedež knjižnice je pri znanem rojaku Kajten Brnožniku ki stvar urejuje, ker je vešč. Za to se mu moramo zahvaliti, in še posebno, ker je on knjižnico ustanovil, kar je za izobrazbo Slovencem prepotrebno.
Pozdravim vse rojake in rojakinje.	Fr. Erznožnik.
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in urtietniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo,da imam tudi umetniško sku šnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
Cleveland, O.
Cenjeni! Hvaležen Vam bodem, e mi dopustite nekoliko prosto-a v cenjenem mi listu “Gl. ¡Sv.”, la odgovorim na neresnično poučilo v “Cl. Am.”
V št. 20 piše urednik pod “metnimi novicami” sledeče:	“Na
velikonočno nedeljo zjutraj se je mpetila družini Mlakar na 1004 ?. 61. cesti velika nesreča” itd.
To ni resnica. — Res pa je, da ;e je pripetilo omenjeni dan družini nesreča in to v soboto zju-
iDalje piše, da se je škaf zvrnil j vsa vrela voda zlila po 8 letni ‘rančiški itd. To zopet ni resnica. !es pa je, ko je deklica pomivala uhinjsko posodo pri vodi, je fcorila dva koraka nazaj in padla
Slovenci, kateri živite v takih krajih, skrbite, da si ga čim preje vstanovite; ker dolžnost vsace-ga svobodomisleca je: pristopiti v vrste članov te velike svobodomiselne podporne organizacije!
Delavsko stanje v splošnem tu ni povoljno. Na tisoče delavcev broječa množica pričakuje rešitve, iz obupnega stanja od prihodnjih jesenskih volitev. Pretežna večina njih stavi svoje upe v republikansko in demokratično stranko misleč, da jih bode ona rešila brezdelnosti. Naj se pa to tudi zgodi, ker enkrat mora bolje biti; vendar se pa s tem stanje delavskih mas ne bode čisto nic izboljšalo, ampak proletarijat bode še vedno ostal sužen kapitala, kateremu bodo dajale zastarele postave še v nadalje moc ga ^držati v svojih okovih. Teh suzen-skih verig se pa lahko otresemo, ako se poprimemo socijalizma. — Zatorej vsaki delavec, volileč, oddaj svoj glas pri prihodnjih volitvah za soeijalističnega kandidata, ker ako to storiš, ne moreš izgubiti ničesar, pač pa veliko pridobiti; saj socijal. stranka je jedina stranka, od katere smemo pričakovati da nam trpinom,^ s svojo zmago, pripelja dneva z&r.
Kakor poročano, je g. Prešern nasvetoval, naj bi si Slovenci v Chieagi omislili svoj društveni dom. Nasvet je na pravem mestu in bi bil z druženimi močmi tudi izvedljiv. Korist od njega bi i-mela gotovo slov. javnost, oziroma naša društva, ker bi za male svote dobivala prostore za seje in veselice, in jim gotovo ne bi bilo
Issaquah, Wash. Glas Svobode! —
Le malo število Slovencev je v tukajšni naselbini, za to so tudi dopisi od tod bolj redki. Spodaj podpisana brata, uvidla sva potrebo poročati delavske razmere ter stanje tukajšnjih Slovencev, katerih je nas 5 družin in 8 samcev, ki pa živimo še dosti složno, akoravno pride med nas včasih kakšen vihar.
Delavske razmere so sedaj jako slabe. Tukaj sta dva premogovnika, a dela se samo v enem in še tam komaj % šihta na dan, in je tudi malo delavcev v njem zaposlenih.
Drugi premogovnik počiva že od 1. 1804 in je do cela z vodo napolnjen. V njem je nad 100,000,-000 ton premoga in nad 300,000,-00 ton raznovrstnega “claya”.
Kakor je izpovedal Mr. J. R. Watkins, ki je superintendent pri omen j en jem rovu in kakor se čita iz tukajšnjih angl. listov,
! bodejo po 1. maju 1912 začeli rov odpirati. Stara C. O. katera se je imenovala Issaquah and Superior Coal Co. je letos vse prodala za znesek $1,500,000; kupila je ena nemških družb, ki se imenuje AL vo von Alvonsleben, in zraven je še nakupila v okolici zemljišča za $100,000.00, kjer bodo stavili ve< liko tovarno za opeko.
Kakor kaže, si bodo tukaj še na stotine delavcev služili svoj kruh, kakor hitro se prične z delom.
Slovenski rojaki, ki ste čitatelji delavskega lista Glas Svobode, čitali bodete, kadar se stvar vresniči in delo odpre, bolj
NAPRODAJ
če pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov!
Dr., Richterjev
PAIN-EXPELLER
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
F.AD. RICHTER & CO..Z15 Pearl St., New York, N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Hve„ Chicago, III,
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, ori tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
POCENI KRASNA HIŠA
...BL.IŽU.....
Slovenske cerkve sv, Štefana v Chieagi
na 22nd Plače in South Licccln Street
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Caual 3096.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
SVOJI K SVOJIM!
Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapa boe St., Dcnver.Colo.
The Konrad SchreieiCo,
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
Dobra Unijska Gostilna,
m"el VoÄiom Jos. S. Stastny
SAMO $2,500 GOTOVINE POTREBUJETE
ostanek na dolge obroke.
Šest družin lahko stanuje v hiši, ima plin, kopaliSče in umivalnike.
C. J. HRUBY & Co
1322 W. 18TH STREET CHICAGO.
na-
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, itd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue island A ve.,
Chicago, 111.
*■-	4’
POZORU	POZORU
Slovenci v Chicago se vabijo na
dramatično predstavo
“ROKOVNJAČI”
ki jo priredi
Slovensko Mladeniško Podporno Društio
DAN I CA
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
4*
*
*
*
*
*
*
*
*
ODVETNIK
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, IHTEL. 3989 MAIN
z«k.
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druitvene in unijakc seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plač«.
Vam je na razpolago pokazat svojo najbolšo zalogo
ZimSKfi 11
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kako vosti po zmerno niskih cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank
v nedeljo dne 28. aprila
v Narodni Dvorani, na 18. cesti in Centre ulici. Začetek ob 2 uri pop.
Vstopnina 75c, 50c in 35c; za otroke 20c.
*2r To je edina igra v letošni sezoni in ker bo igra popoludne vabimo tudi rojake sosednih mest. Ne bo se jm treba bati, da ne bi pravočasno prišli domov.
PO IGRI PROSTA ZABAVA IN PLES.
*
*
*
4*
*
*
*
4*
*
*
*
*
4*
4
*
4*
4*
4*
4
4“
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA

Vogal 22. In Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bobemio”
G. 1. DeWilde & Sons.
Zaloga importiranega vina in žganja ter najboljšega brinove a.
Sheboygan,	Wls
PATENTI
GARL STROVER
GOSTILNA
tjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardne mizo na razpolago. Vse to ee dofei v gostilni
John Košiček
.807 S. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salooti”
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
II
Slovenian Cior Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač,
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.lnzap. 18.nl.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicago.
O-
O-
-O I
Delavci, širite svoje j	glasilo “Glas	Svo-	j	j
I	bode”!	I	I
O-----------------------O	I
(RAZNO IN DRUGO ]
,_ri J nJ-------------------i
Kranjsko.
Novi župan v Metliki. Izvoljen je bil za župana s 23 glasovi zdravnik gosp. dr. Rudolf Weibl, odličen pristaš narodno-napredne stranke. Županovanju uskoka Ju-traša je torej za vedno odklenkalo in Metlika, ta starodavna nepremagljiva trdnjava napredne misli, je zopet dobila župana, ki bo mož na svojem mestu, vnet za blagor Občinarjev, delaven za u-spešen razvoj v upravo mu izročene občine.
Volitev župana v Dolu. V Dolu pri Ljubljani je bil znova izvoljen za župana zavedni narodnjak g. Pran Šimenc.
Sejmišče bodo preložili v Novem mestu. Tik pod pokopališčem, ki bo preloženo na svet on Ločenski cesti, je veliko sejmišče. Tudi sejmišče bodo zdaj preložili ob Ločensko cesto. iS tem se bodo dobila krasna in obsežna stav-bišča na najlepšem delu v Novem mestu.
Obstreljen. — lAnton Sešek iz Spodnjih Pirnič se je vračal proti domu. Kar mu stopi nasproti Franc Juvan, s katerim je živel že dalje časa v hudem sovraštvu, ga napade, vrže na tla in prične z vso močjo pretepavati. Konečno se je Sešku posrečilo, nasprotnika se rešiti in pobegniti. Toda Juvan ga je zasledoval in izstrelil za njim kroglo. Krogla je Seška zadela na levo stran glave in ga težko ranila, da so ga morali prepeljati „v deželne^ bolnico v Ljubljano.	,
Koroško.
Velik požar. V Draganju so vnele iskre iz dimnika streho iz deščic na posestvu Runde. Ogenj se je silno hitro razširil in naenkrat je bila cela vas v plamenu. Gorelo je 8 hiš in vaška cerkev. Kljub napornemu delu več gasilnih društev so vse hiše in cerkev popolnoma pogorele. Rešili so prebivalci samo nekaj oprave in živine. Pogorelo pa je več goveje živine, drobnice in 16 prašičev.— Pri gašenju je dobil posestnik Runda težke opekline na obrazu in po rokah. Škoda znaša nad 50,000 K in jo komaj za eno tretjino krije zavarovalnina.
Dvojčka v vlaku. Neka dekla, ki je služila v Spitalu se je peljala tik pred porodom čez Beljak domov. V vozu ji je postalo med vožnjo slabo in povila je dvojčka. Poklicali so zdravnika, toda bilo je prepozno. Dvojčka sta bila mrtva, nesrečno mater so odpeljali v bolnišnico.
Štajersko.
Slovesni pogreb — farovške kuharice. Iz Vzhodne Štajerske poroča nek graški list: V nekem manjšem kraju je umrla po daljši bolezni farovška kuharica. Bila je dobra gospodinja in je skrbela po svojih najboljših močeh za telesni blagor gospoda fajmoštra. Zato je ta sklenil počastiti svojo izvrstno kuharico s svečanim pogrebom, katerega so se morali u-deležiti učitelj z vsemi šolskimi o-troci in od vsake hiše v fari vsaj po eden prebivalec . . .
Iz Maribora. 'Na stroške mestne občine je preiskal zobozdravnik dr. Albinger zobovje vseh šoloobveznih mestnih otrok. Preiskanih je bilo 2014 otrok. Zdrave zobe jih je imela samo 37, t. j. 1.27%. Od 100 mariborskih šolarjev jih je torej 99 bolnih na zobeh. Skupna vsota bolnih zob in korenin znaša 24,158; na vsakega otroka odpada torej povprečno 8 bolnih zob ali korenin. Vrh tega je našel zdravnik pri 548 otrocih, da so še imeli ali komaj prestali angleško bolezen. Plombiranih ali umetnih zob je bilo samo 475.
Iz Celja pišejo: Januarja meseca je umrla v tukajšnji bolnišnici posestnica Marija Reich iz jur-klošterske občine. Zapustila je tri nezakonske otroke v starosti 2, 4 in 8 let. Po materini smrti je prevzela oskrbo otrok 751etna babica Marija Reich, ki pa zaradi starosti in slabosti te naloge ni mogla dobro vršjti. Dne 20. marca je zašel orožnik slučajno v stanovanje te starte in je našel nekaj strašnega : mlajša otroka sta ležala na tleh, pojtrita z nekimi capami, strahovito suha in zglajena ter v lastnem blatu. V istem položaju se je nahajal najstarejši dečko na nekem kupu slame. Ta je bil že tako zapuščen, da najbrže ne bo ©Stal več pri življenju. Enake slike se vedno ponavljajo v laškem
in zgornjem kozjanskem okraju. Zanemarjenost, revščina in zaostalost ljudstva je strahovita. Saj pa tudi nikdo drug nima dostopa do njega, ko duhovščina Krekovih nazorov.
Primorsko.
Spominska plošča pesniku Gregorčiču. Pevsko in bralno društvo na Gradišču _nad Prvačino odkrije letos dne 23. junija spominsko ploščo pesniku .Simonu Gregorčiču na hiši, kjer je bival svoj čas.
S sekiro ubil svojo ženo in dva otroka. Prane Kragelj h. št. 34 iz Modreje blizu Sv. Lucije ob Soči je v noči od 27. na 28. marca ubil se sekiro svojo ženo in dva otroka. Ena deklica je stara 4 leta, druga 21/2 leta. Ko je to napravil, je zaklenil hišo ter se šel sam naznanit v Tolmin.
Zagoneten uboj. Iz Rovinja poročajo, da pogrešajo v rovinjski okolici že 14 dni znano kmetico Katarino Stipančičevo. ;Vse iskanje je bilo brezuspešno. Med ljudstvom se je razširila govorica, da je Štipančičevo njen mož ubil in jo kje skrivaj pokopal. Nekaj časa pozneje pa so našli otroci truplo izgubljene kmetice v bližnjem gozdu. Naglavi in sicer na sencu ima Stepančičeva prebito lobanjo, udarec je bil bržkotne izvršen s kamnom. K sodnem ogledu trupla na lici mesta so pripeljali tudi njenega soproga, ki pa je vstrajal odločno pri svoji trditvi, da je nedolžen in da o tem ne ve ničesar.
Ubegli kaznenec. Z Reke poročajo, da so prijeli zopet pobeglega kaznenca Prana Gianonija. — Gianoni, ki je pred kratkim na jako predrzen način pobegnil, se je skril v neki podstrešni sobi v ulici Isolani. Policija je izvedela za njegovo skrivališče in obkolila hišo. Gianoni je, še predno so ga mogli prijeti, zapazil svoje zasledovalce in je pobegnil iz sobe na streho in od tod na sosedno streho. Policija je uprizorila jako interesanten lov na strehah za zloglasnim zločincem, ki se je končal s tem, da je Gianoni padel skozi dimnik v neko peč, kjer so ga našli z zlomljeno desno nogo in zlomljenim rebrom. Odpeljali so ga v kaznilnični oddelek bolnišnice.
Strašen zločin. V Modrejcah pri Sveti Luciji ob Soči je Frane Kragelj (po domače Mohorc) ’ s sekiro umoril dva otroka in ženo, ki je bila noseča in se zjutraj sam javil sodniji. Ljudje so to izvedeli šele popoldne, ko so prišli orožniki in komisija v vas ter so prestrašeni in zbegani pustili delo doma in na polju. Nesrečnež je bil vedno nekoliko slaboumen in sodijo, da je izvršil čin v hipni blaznosti.
Vzgleden duhovnik. Dunajsko deželno sodišče je izdalo za 321et-nim korperatorjem in katehetom Francem Merno tiralnico. Merna je zlorabil enajst šolskih deklic.
Milijonski zaklad na dnu morja. Na obali eastbourski so začeli potapljiči iskati zlate zaklade ladje “Oceana”, ki so vredni 15 milijonov mark. Prišli so v kabino kapitanovo, kjer so našli ključ k zakladnici. Do zdaj so spravili iz morja zaboj zlata in dva kosa srebra. Upajo, da bodo pri lepem vremenu rešili ves zaklad.
Ljubavna afera. Princ Hohenlohe, sorodnik 'tržaškega namestnika je imel v Pragi ljubavno razmerje z ženo židovskega odvetnika dr. Freunda. Sedaj se je dala žena ločiti od svojega moža in princ se poroči v kratkem z ločeno ženo, kljub protestom visoke aristokracije.
Avstrijski morski ribiči. Ofici-jalna statistika skupnega uspeha avstrijskih morskih ribičev izkazuje sledeče: Ujeli so 43,319,525 rib, katerih skupna teža je znašala 10,960,805 kilogramov. Ujete ribe so bile vredne 8,856,247 K. Število in skupna cena ujetih rib sta letos v primeri z lanskim letom padli, to pa največ zaradi tega, ker je bil letos izredno slab lov na sardine in sardele. Poleg tega so ulovili letos avstrijski ribiči 365,859 morskih pajkov, znanih pod imenom grancievole v vrednosti 157,034 K in 74,068 norveških morskih rakov, znanih pod imenom scampi v vrednosti 146,-099 K. Lov na ostrige izkazuje 3,078,340 ostrig, ki so vredne 63,-178 kron. Lova se je udeležilo letos 16,879 ribičev s 5288 ribiškimi jadrenicami . in čolni. iSkupna vrednost vsega ribiškega orodja s čolni vred je znašala v minulem
leto čez 6 milijonov kron. Najiz-datnejši je bil letos lov na jegulje, ki izkazuje izdaten napredek proti lanskemu letu.
Vlomljene krste. Ko so prepeljali kosti kraljeve soproge, kneginje Zodke, njenih otrok Andre: ja in Milana ter kraljevega brata Andreja v Belgrad, so našli vozove vlomljene. Vse krste so bile odprte. Dozdaj še niso mogli konstatirati, če ostankov kaj manjka.
Bogastvo so mu zavidali. Pred kratkim je prišel iz Amerike domov Janez Lenarčič. Naselil se je v svoji rojstni vasi, živel je dobro, toda le sam za sebe in ni hotel imeti z ljudmi ne opravke, ne pomenka. To se je ljudem čudno zdelo, posebno še, ker so vedeli, da je bil v Ameriki oženjen, domov pa ni pripeljal žene. No, pa to bi mu bili še lahko odpustili, da je pustil ženo v Ameriki, toda ljudje so izvedeli, da je naložil takoj po prihodu domov, okoli 20,000 kron denarja v različne hranilnice in posojilnice. Vsled te novice so se razmajali dolgi jeziki suhih ženic in začelo se je po vasi šušljanje: “'Seve, bogat je, zato nas ne pogleda, ker smo revni, smo mu preveč preprosti, seve, ker se je rodil za zelenimi zavesami, o, še dobri mu bomo. Pa saj sam bog ve, kje in na kak način je dobil toliko denarja. Na pošten način ga ni mogel dobiti v par letih toliko. Jojmene, ženo ima bogato, ženi je pokradel, i seveda, saj drugače ni mogoče, zdaj je pa pribežal z ženinim denarjem domov. Kajpada, zato pa tudi žene ni pripeljal domov s seboj. Potem se pa ta nepridiprav še tako drži, kakor bi bili mi lumpje, on pa svetnik. O, le čakaj . . .!” In res je prišlo to natolcevanje orožnikom na uho. Tedaj se je pojasnila zadeva in odkrila vsa hudobija natolcevanja:	Lenarčičeva žena
je imela v Ameriki hišo in denar. Lani je pa Lenarčiču umrla žena in mož je podedoval njeno premoženje. Izognil se je kraju žalosti in prišel domov, govoril je malo, ker je žaloval po ženi, pa tega ni obesil na veliki zvon. — Tako je življenje.
Živ pokopan. — V neki vasi v Toulousu je nanagloma umrl neki kmetovalec. Pokopali so ga. Komaj so pa odšli prvi pogrebci s pokopališča, se je začulo trkanje v grobu. Grob so nato takoj odprli in videli, da mrtvec drugače leži, nego so ga položili v ra-kev. Truplo je bilo še gorko. Toda vsi poskusi, uživiti ga, so bili za,-stonj. Nesrečnik je umrl v grobu z zavestjo, da je živ pokopan.
Ljublj. Sl. Narod piše, da dediče iščejo. Meseca oktobra leta 1909. je v Nome, v Severni Ameriki umrl neki Ivan Spreitzer, kateri je zapustil $145.50, kakor tudi žepno uro z verižico in prstan. O Spreitzer ju je avstro-ogrskemu konzulatu v San Francisco le toliko znanega, da je bil Avstrijec. V Ameriki je moral že bivati kakih 30 let, ter je bil po poklicu kuhar. Star je bil okoli 45 let, srednje rasti in temnih las in brk. Zakoniti dediči naj se čimpreje zglase pri svojem okrajnem glavarstvu, odnosno pri mestnem magistratu, kjer dobe nadaljna pojasnila.
Vojaška drama na Nemškem.
Na dvorišču vojašnice 18. infante-rijskega polka v Osterodu na vzhodnem Pruskem je prostak Ehnersleben ustrelil stotnika Reetscha. Stotnik je bil na mestu mrtev, nato pa je vojak ustrelil še samega sebe. Vzrok tega obupnega koraka je bilo slabo ravnanje stotnika z podrejenimi vojaki.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 			 K. 50
$20.50 			 K. 100
$30.85 			 K. 150
$41.00 			 K. 200
$61.50 			 K. 300
$102.50 			 K. 500
$204.50 			 K. 1000
$1020.00 			 K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsi	
stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno
MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
Kaspar State Bank
1900 Bine Island ave., Chicago, Ul.
VAZNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti:
FRANK SAKSER
S
e
S3
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y
à# Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. ¿4*
ZASTONJ
MOŽEM
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V jaKa Knjižica je -Vredna glO.oo -Vsakemu bolnemu člo-VeKsi.
.	želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona
knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek mo5i, re/matizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico,' katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite »i, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezolačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
& CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago 111 tako pošlite Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, t
Dr
ter vas prosim, da mi jo
Ime. . Pošta.
Država.
I TUJA SLABOST. 8
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi m nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeha. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO/
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabega počutja, je veleznano:

S Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
• — 1 , . . ---------------------------------------------------------
¿Sb	To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih zelišč in rdečega vina, ima velik
delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere W s0 vendar fundament zdravju. Moral hi rabiti to zdravilo v
JOSEPH TEIHEB’B

Er vil‘
.MECI STE REI»
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
8
8
m
8
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti.
JOS. TRINER
V lekarnah.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.

Poroka po pomoti.
Slika iz amerikanskega življenja.
Poljski spisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski.
“Gotovo piše kaj meni na rovaš,” si je mislila, “toda precej ko pojdejo vsi spat, pojdem pogledat, ako bi mi tudi bilo treba umreti. ’ ’
Hans, dovršivši delo, je šel v zgornje prostore ter kmalu ugasnil luč. Takrat je gospodična (Neuman ogrnila okrog sebe lahko spalno suknjo, nataknila brez-petnike na gole noge in zletele tj e» preko ulice. Dospevši do stebel solnčnic, je šla naravnost po ste žici k oknu, hoteča prečitati napis* na steni. Nakrat pa so ji oči stopile iz jamic, prevrgla se je z gornjo polovico telesa nazaj in iz ust ji je privrelo bolestno:
‘ ■ A j! aj!” na to pa še obupen krič: ‘‘Pomagajte! Pomagajte!
Okno v gornjem nadstropju se je odprlo.	>	<
“Was ist das?” se je začul mi ren Hansov glas. “Was ist das!”
“Prokleti Dočmen!” je vrišča-la gospodična, “umoril si me, u gonobil. Jutri bodeš videl. Po moč! pomoč!”
“Takoj pridem,” reče Hans.
Zares se čez trenutek prikaže s svečo v roki. Pa pogleda gospo dično Neuman, ki je stala kakoi prikovana k zemlji, na kar se pri me z roko za bok ter se jame sme jati.
“Kaj je to? To ste gospodična Neuman? Ha! ha! ha! Dober v© čer, gospodična! Ha! ha! ha! Nastavil sem past lisicam, pa sem vjel gospodično! Čemu ste prišli, gospodična, gledat v mojo klet? iNalašč sem napisal na steni svarilo, da se naj ljudje semkaj ne bližajo. Kričite sedaj, gospodična-naj privro skupaj ljudje; naj vidijo vsi, da prihajate po noči kukat v Dočmenovo klet. O mein Gott! kričite, toda stojte mirn./, tukaj do jutra. Lahko noč, gospodična, lahko noč!”
Gospodična Neuman je bila v groznem položajnu. Ako kriči,1 prihite ljudje skupaj, in sramota je gotova. Ako ne kriči, stala bo vso noč vjeta v past in drugi dan bodo imeli ljudje kaj gledati . . Pa tudi noga jo boli čimdalje bolj ... V glavi se ji zavrti^ zvezde se pomešajo med seboj, po kaže se mesec z zlokobnim licem Hansa: omedlela je.
“Herr Je . . .!” zakriči sam sebi Hans. “Ako umre, pa me jutri obesijo brez vsake sodbe”.
In lasje so mu stopili od strahu •po koncu na glavi.
Ni bilo pomoči. -Hans poišče čim najurnejše ključ, da ž njim odpre past, toda to ni bilo tako lah ko, kajti ovirala ga je spalna suk nja gospodične Neuman. Treba j# je bilo nekoliko odgrniti in . . * navzlic vsemu sovraštvu in stra, hu se ni mogel premagati, da na bi obrnil svojega pogleda na zale. kakor iz mramora izklesane noge svoje sovražnice, osvetljene od bleska rudastega meseca.
Lahko si je bilo domisliti, da se je njegovo sovraštvo spremenilo sedaj v pomilovanje. Urno odpre past, in ker se gospodična še ni ganila, jo vzame v naročje ter jo urno odnese v njeno stanovanje. Potoma je začutil v sebi kes. Na to se vrne domu, a, vso noč ni mogel zatisniti očesa.
Drugega dne se je gospodična Neuman pojavila pred svojo šta-cuno, da bi popevala: “Dočmen. Dočmen, Do-Dočmen.” Nemara jo je bilo sram, nemara pa je celo kovala osveto.
Pokazalo se je, da je kovala 0-sveto. Zvečer istega dne je urednik “S. W. Review” pozval Han sa na boj s pestjo in takoj pri početku boja ga močno pobil na o-česu. Hans pa, priveden s tem v obup, mu je zadal toliko groznii, udarcev, da je po kratkem brezu spešnem uporu padel urednik, ka> kor je bil dolg, na tla, klicaj' e enough! enough! (dovolj, do volj!).
Ni znano, na kak način, vseka kor ne po Hansu, je V3e mesto iz» vedelo za ta ponočni dogodek go spodične Neuman. Po borbi z u-rednikom je v Hansovem srcu znovič zibnilo pomilovanje do sovražnice in ondi ostalo zgolj sovraštvo.
Hans je slutil, da ga doleti nekak nepričakovan udarec od so
vražne roke, in res nanj ni bilo treba dolgo čakati. Lastniki šta-cun prilepljajo pogostoma pred prodaj alnicami razglase o raznem blagu pod naslovom “Notice .
Od druge strani je treba vedeti, da v štacunah prodajajo navadno krčmarjem led, brez katerega noben Amerikanec ne pije ni “whisky” niti piva. Kar nakrat pa je Hans zapazil, da so ljudje nehali pri njem kupovati led Ogromni kosovi, katere si je dal pripeljali po železnici, shranjeni v kleti, so se stajali; škode je bilo za več dolarjev. A radi česa? kako?^ Kaj? Hans je videl, da so celo njegovi privrženci kupovali vsaki dan led pri gospodični Neuman; ni pa ra-
zumel, kaj to pomeni, tem man], ker z nobenim krčmarjem ni živel v prepiru. Sklenil je torej, priti
tej stvari do živega.
“Radi česa ne kupujete ledu od mene?” je vprašal v okorni angleščini krčmarja Petersa, ki je uprav šel mimo njegove štacune. “Ker ga nimate.”
“Kako, da ga nimam?”
“/Nu, saj jaz to vem.”
“Kaj pa je to?” reče krčmar, kazaje s prstom na oglas, prilepljen na zidu.
Hans pogleda ter postane zelen od jeze. Na njegovem oglasu je nekdo v besedi “Notice” izpraskal na sredi črko t, vsled česar je iz “Notice” nastalo “No ice”, kar pomenja v angleščini: ledu
“Donnerwetter!” zakriči Hans ter ves zelen in tresoč se od jeze zdirja v štacuno gospodične Neuman. “To je nesramnost!” je kričal s peno na ustih. Cernu ste mi, gospodična, izpraskala črko iz srede?”
“Kaj sem vam izpraskala iz srede?” vpraša ga, naredivši bedast obraz, gospodična Neuman.
“Črko, pravim, črko t. Izpraskala si mi, gospodična, t. Aber goddam! Tako ne more iti dalje. Gospodična, mi moraš plačati led! Goddam! goddam!”
In izgubivši navadno hladno kri je jel vriščati kakor obseden; pa tudi gospodična Neuman se je spustila v krič; ljudje so jeli vreti skupaj.
“’Pojnagajte mi!” je klicala gospodična Neuman. “Dočmen je zblaznel! Pravi, da sem mu iz praskala nekaj iz srede, toda jaz mu nisem ničesar izpraskala. Kaj sem mu imela izpraskati? Ničesar mu nisem izpraskala. O za Boga! izpraskala bi mu oči, ako bi mogla, toda ničesar več. Jaz revna ženska sem sama. Gn me tu ubije, zamori!”
Tako kriče se je zalila z bridkimi solzami. Amerikanci zares niso razumeli, za kaj tu gre, ‘oda Amerikanci ne morejo prenesti ženskih solz. Pograbili so torej Nemca za bučo in ga telebnili skozi vrata. Hotel se je upirati: kaj še? Odletel je kakor kamen iz prače, preletel preko ulice, butil v lastne duri ter padel kakor je bil dolg in širok.
Teden pozneje je nad njegovo štacuno viselo ogromno pobarvano kazalo. Kazalo je predstavljalo opico, opravljeno v prižasto janko, v bel predpasnik z narara-niki:	skratka popolnoma tako,
kakor se je nosila gospodična Neuman. Pod sliko pa je bil narejen z velikimi žoltimi črkami napis:
“Štacuna pri opici.”
Dokaj ljudij je prihitelo gledat sliko. Smeh je privabil tudi gospodično Neuman pred vrata. — Prišla je, pogledala in obledel», toda ne izgubivši zavesti, je zaklicala nakrat:
“Štacuna pri opici! Nikako čudo, kajti gospod Kasche stanuje nad štacuno. Ha!”
Udarec pa jo je vendar-le zadel v srce. Opoludne je slišala, kako so tolpe otrok, korakajoče mimo štacun iz šole, obstajale pred kazalom, kriče:
“O! That’s miss Neuman! Good evening miss Neuman!” Tega je bilo že preveč. Zvečer, ko je dospel urednik k njej, mu je dejala:
“Ta opica sem jaz. Vem to, da sem jaz, toda ne udam se ne! On mora sneti in z lastnim jezikom polizati to opico poleg mene.” “Kaj nameravate, gospodična, učiniti?”
“IPojdem takoj k sodniku.” “Kako, takoj?”
“Jutri.”
Zarano je šla ven in približavši se Hansu, mu rekla:
“Čuj me, gospod Dočmen! Jaz vem, da ta opica sem jaz, toda
pojdi no z menoj k sodniku. Bova videla, kaj poreče on na to.?” “On poreče, da smem slikati nad svojo štacuno, kar hočem.” “Takoj bova videla.” Gospodična Neuman je komaj mogla dihati.
“A odkod, gospodična, veste, da ste to vi?”
“Vest mi to pravi. Pojdi, pojdi z menoj k sodniku, ako ne pa te “šerif” zvezanega pripelje t jokaj.”	.
“Prav, pojdem,” reče Hans, ki si je bil svest zmage.
Zaprla sta vsak svojo štacuno ter šla, oštevaje drug drugega na poti. Še le pri vratih sodnika Da-sonvila sta se spomnila, da ne znata dovolj angleški, da bi mu pojasnila to zadevo. Kaj sta hotela storiti? Evo “šerif” kot poljski žid zna nemški in angleški. Torej se napotita k šerifu.
Toda šerif je uprav že sedel na vozu ter se pripravljal na odhod.
“Pojdita k ‘devilu’ (zlodju)!” zakriči naglo. “Vse mesto je radi vaju nemirno! Hodite po cela leta v jednih črevljih! Jaz grem po “lumber”. Good by!”
In odpeljal se je.
Hans se z roko prime za bok. “(Morate, gospodična, čakati do jutri,” reče hladnokrvno.
“IJaz naj čakam? Poprej u-mrem. K večjemu, ako, gospod, snameš opico.”
“Ne snamem opice.”
“Nu, potem bodeš tudi visel! Visel boš, Dočmen. Opravim to tudi brez šerifa. Sodnik že itak ve, za kaj tu gre.”
“Nu, pa pojdiva tje tudi brez šerifa!” reče Nemec.
Gospodična Neuman se je vendar-le motila. Jedini sodnik v vsem mestu ni vedel niti besedice o njuni sva ji. Bogu z vso dušo udan, je starček pripravljal svoja zdravila, in zdelo se mu je, da o-zdravlja svet.
Sprejel ju je, kakor je navadno sprejel vsakega, prisrčno in u-ljudno.
“Pokažita jezika, moja draga! . . .” je dejal. “Takoj vama zapišem zdravilo.”
“Oba sta začela mahati z rokami v znamenje, da nočeta zdravil. Gospodična Neuman je ponavljala :
, “Tega ni treba, tega ni treba !||
“Torej česa?”
Konec prihodnjič.
Dobro je povedal.
Legislatura ohijske zbornice je sprejela predlog, da se v šolah države Ohio mora podučevati po. Ijedelstvo, senatska zbornica pa je nameravala istega ovreči; ko se vzdigne nek senator raz sedeža ter reče:
“ Vsi vi mislite da znate vrag-sigavedi kako veliko o farmer-stvu, ali pa ve kateri izmed vas gospodov povedati, če ima krava ušesa spred, ali zad za rogovi.
Niti eden izmed vseh navzočih senatorjev se ni oglasil in tudi predlog je postal postava, ker mu niso več nasprotovali.
*
Veliko pa je. po našem mnenju, še drugih ljudi razen magnatov ohijske gosposke zbornice, ki tega ne vedo; veliko pa tudi takih, ki bi jedrnato na taka vprašanja odgovorili; “kje? odvzad, gotovo!”
Pa tudi to bi ne bilo pravilno.
Pravilnejši odgovor na vprašanje je drugo vprašanje -— namreč: katere pasme živino se naj vzame?
Tukaj v Ameriki imamo tako-rekoč tri pasme, in sicer: Aberdeen Angus, Galloway, in pasmo Red Poli, katerih .useša niso ne spred ne zad za rogovmi, to je enostavno, ker te pasme živina nima rogov.
Največja Slovanska trgovina z glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, im-portirame hiarmiomike, gosli, tamburice, itd..
Glasovirji (piano) po najnižjih cenah, kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti.
Josi o Jiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
Zdravljenje v 5 dneh
ViRICOCELE HTĐROCELE
_____________ BREZ NOŽA
rnaBKHg^nrii ihii—i niinii n.. mmmmmmmmmmamam in bolečin.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varlcoceli, Structuri; dalje ozdra. vim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico im bolezni tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje mi treba plačatL)
TAJNE MOŠKE
Slovencem in Hrvatom se pri poroča kot domač vinotržač
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila naročila ! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
Visok dostojanstvenik Rev. Jan Marek, D. D.
Zelo redkokrat se pripeti, da bi visok cerkven dostojanstvenik počastil kakega tvorničarja s pismeno zahvalo za kako stvar. C. g. Jan Marek, D. D. kanonik Metropolitanskega kapitola sv. Vida v Pragi, na Peškem nam je dovolil, da smemo priobčiti sledeče pismo: Poskušal sem Trinerjev« Ameriško zdravilno grenko vino in priznati moram, da isto ima izvrsten učinek pri vseh želodečnih boleznih. Sprejmite mojo iskreno zahvalo in najboljšo željo za Vas in Vašo spoštovano družino v Vaši novi, oddaljeni domovini. Z vsem spoštovanjim, vdani, Jan Barek, D. D; Kanonik pri sv. Vidu v Pragi, na Češkem.” Znano dejstvo je, da za bolezni prebavnih organov se smete sigurno za nesti na to zdravilo, zvano: Tri nerjevo Ameriško zdravilno grenko vino. Isto je narejeno iz čistega rudečega vina, katero samo na sebi ima dober prebavni učinek na želodec in drob, in iz skrbno zbranih medicinskih želišč, ki tvorijo grenke tonike in prebav na sredstva, Rabite to zdravilo za vsako slabo počutenje, pri zgubi teka, če ste slabotni, zaprti, če i-mate glavobol ali krč in bolečine v želodca, če ste nervozni in če i-mate nevralgijo ali kostibol. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111..
RÄILR0A0 EXCHANGE M
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salunarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB.
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKISALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vfi Slovani se zbirajo v tem salunu!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
Eagle Beir
117 East Northern ave., Pueblo, Colo.
Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Cal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal
Telef Douglas 5049 Telef. HomeJ2436
0000000000000000000000
¡LOUIS ROBSELl
0	O
q	Slovensko-hrvaški	o
1	SALOON	§
O	O
O Vedno sveže pivo, izvrstno O O žganje in pristno domača vina. ®
o	2
O	460 Grand ave.	O
§	KENOSHA, WIS.	§
O	Telefon 1199	O
o	2
0000000000000000000000
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene one-moglolstit slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi.
DR. ZINS, 183 £
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kaJkor prišče, lueije, onemoglost itd. ŽENSKE
BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje brezplačne. Govorimo slovensko
Clark St-
Chicago
med Randolph <fc Lake
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS, FALTA, lastnik
1657-61 Bhie Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chfcage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Busb, Michelob in - r' — *:'.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
	'V' 0emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
ipf UP:	Dr. B. K. Šimonek
	Zobozdravnik.
	544 BLUE ISLAND AVE.
	CHICAGO, ILL.
	Telefon Canal 2127,
M
g Pijte najboljše pivo »
B	ÍA/eeinr	6
^ Peter Schoenhofen Brewing Co. s
sa
n
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.
Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti, ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po $3.00 na leto.
22 let v biznesu.
NIZKE CENE
I. Floor
Volneno blago Svila Trakovi Kalilko Uzorci Flanela Čevlji Platno Obleki Zastori Belo blago Spodnje perilo Moško perilo Robčki Rokavice Mošnje Perfume Zlatnina Všitja Okraski Mešano blago
II. Floor
Ženske suknje Ženske obleke Ženske vest j e Ženske kiklje Ženska kožuhovina Ženske jopici Otročje obleke Otročje suknje Otročje pokrivala Muslinovo spodnjo rilo Robci Naprsniki Albuni itd.
Ženski klobuki Muzikalije
pe-
III. Floor
Pohištvo
Peči
Kovčegi
Preproge
Zastori
Otročji go-carts im vožički Pokrivala Podobe Refrigeratorji Kafri Grocerija Mesnica
Glažuta Porcelan Svetilke Lesena roba Noži
Basement
Pisalni papir	Igrače
Pleskarsko blago	Bicikli
Importirana glažuta in Tricikli namizno posodje	Sanke
Srebrnina
Hranite naše Trading stamps.
Iste lahko zamenite v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.