>žf!WPfrffl>CTir* p%war Marmonta Cena 1 Din Leto III. (X.), štev. 258 Maribor, torek 12. novembra 1929 »JUTRA €€ Izhaja razu« nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem tek. sev. v Ljubljeni it 11.409 Velja mesečno, pre)emen v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Ttlafon: Uredn. 440 Uprava 466 Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova «estaiU3 Oglasi pe tarife Oglas« sprejeme tedl oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešernova elloa K. 4 Globoke in pomembne izjave včeraj, na zgodovinski dan, ko so pričele v vsej državi poslovati banske u-Prave, podala v nagovorih na zbrano u-radništvo ban in podban dravske banovine, Kg. inž. Dušan Sernec in dr. Otmar Pirkmajer. Njune izjave pomenijo program. Predvsem je važna izjava bana, da »se bo pri izvrševanju poslov držal strogo zakona in absolutne nepristranosti« in morajo biti glavne lastnosti uradnica banske uprave »ekspeditivnost, togost in korektnost« ter »vse rešitve ne-Pr>stranske, brez ozira na levo in desno. s*roKo p0 zakonu.« Drttga pomembna izjava bana je povprek, da treba pri rešitvah »čim najeks-tenzivnejše razlagati mrtvo črko zakona Če je v prid ljudstvu, ne pa neusmiljeno uporabljati strogi paragraf, če se s tem dela ljudstvu po nepotrebnem težkočein škodo.« Oboje, povdarek stroge neprlstranosti !n pa globokega razumevanja ljudskih potreb pri aplikaciji zakonskih določb, zveni zelo simpatično in bo brez dvoma služilo v pomirjenje vsem nam, ki pričakujemo baš to dvoje od banske uprave, ki Pričakujemo, da bo konec partizanstvu, ki se je v naših oblastnih samoupravah — to vkljub jezi v »Slovencu« ponovno trdimo! _ gojilo še do zadnjih trenutkov. Al»o bodo dejanja potrjevala nastopne besede gospoda bana, se bomo mogli z novim položajem sprijazniti čim najhitreje tudi ml v bivši mariborski oblasti, ** Pričakujemo polnega razumevanja tn uvaževanja naših interesentov In naših Potreb ob severni meji in ki želimo v kun m °bs®gu sodelovati na ustvarjanju se *n ekonomskih dobrin. Potem vse* tudl Povrnilo in utrdilo zaupanje Dru naroc*a v iavno upravo. nnriTi Drav tako pomembno Izjavo Je ie na JL?m°Čnlk bana g. dr. Pirkmajer, ki v« n« 8trani podčrtal, da banska upra-kn stne sloneti samo na mrtvi črki za-kl an?pak mora biti živ organizem, sli« 0 kulturno in ekonomsko mi- „1° "»rodom. Že zakon o notranji 52hu ie krePko Podčrtal ta te- lovin?« mora Sh11'™ uprave, koje de-‘luli S »usmerjeno tako, da tnit»,M ? n DrosP®bu duhovne in SrezC ijalne. kult“r,e v državi.« V vsak vodii® vsak? °}m° ,e tr®ba presaditi to tura n *ise1’,da ““S* obča kul-PravneJL0dJa,in ze1mlie S,a ,n omega u-»tveba delovanja«. V smislu te ideje iajo zat **0l,ti vso one’ kater,m pover-v tem 2',zvrSevanj® "pravn>h funkcij«. laeodiH tlu s® mora javna uprava »prl-barnrt« • najb0,i faktičnemu življenju »le J« “kitovim prilikam.« »Zlvlje- kater. a ,e kompliciran mehanizem, v«e dirl8tira nebroj komponent, ki so Ho seboj v zvezi in vodijo mogoč- U*. to katero funkcijonlra kot cell- .^bteva upoštevanje te celine, banovin ,n* smo' da bo uprava dravske Jfo g|0?e’ki ima na Čelu dva moža s ta« *hri»t «č° m * Jmovanjem nalog mo vuc uprav«, aa višku svole nalo- Oboroženi mir PREDSEDNIK ZEDINJENIH DRŽAV HOOVER O OBOROŽEVANJU IN STALNI BOJNI PRIPRAVLJENOSTI PO VSEM SVETU. — SEDANJI MIR JE OBOROŽENI Mm IN VOJNA NEVARNOST NIKAKOR NI MINILA. NEWYORK, 12. novembra. Povodom 11. obletnice premirja je imel predsednik Hoover velik govor o mirovni politiki Amerike. Izvajal je med drugim: Do končnega popolnega miru tako dolgo ne bo prišlo, dokler bodo države v stalni pripravljenosti. Izgledi za mir so sicer sedaj večji kakor pred pol stoletjem, gre pa le za oboroženi mir. Število oboroženih po vseh državah znaša, vštevši rezerviste, 30 milijonov mož, torej 10 milijonov več kakor pred svetovno vojno. Uničevalna sredstva so vrh tega dandanes neprimerno večja kakor poprej. Nikjer ni zanesljivega jamstva za ohranitev miru in nikdo ne more s sigurnostjo trditi, da ne pride do nove vojne. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da je sistem tajne diplomacije odpravljen z javnimi pogajanji in predstavlja zlasti Kel-loggov pakt najznačilnejši korak v tej smeri. Hoover je dalje naglašal, da je treba napeti vse sile, da se zagotovi mir. Tako Zedinjene države kakor tudi vsakdo drug ima pravico, da ščiti svoje interese. Ravno zato je tudi nastala Kelloggova pogodba. Pomniti je treba, da obstoja med številnimi državami cela vrsta še nerešenih problemov. Nikdo naj si ne prikriva, da ne bi bili možni zapletljaji med posameznimi državnimi skupinami. Zedinjene države so pripravljene, podpirati vse metode, ki streme za tem, da se rešijo vsi diplomatični spori mirnim potom. Napadalce je treba imeti pred žarometom. Sedaj gre za to, da se odstranijo vse ovire, ki onemogočajo siguren mir. Ena od teh ovir je tudi tekmovanje v o-boroževanju. Toda razorožitev, je zaključil predsednik Hoover, nikakor ni mogoča, ako se odloči zanjo samo ena država. Prevzemanje uradnlštva po banouinah BEOGRAD, 12. novembra. Ker so včeraj bani prevzeli svoje posle, so pričeli tudi posamezni resorni ministri z nastavljanjem posameznih referentov in oddelnih načelnikov pri posameznih banskih upravah. Pri dravski banovini so bili trije prevzeti, trije uradniki za so-cijalno politiko iz statusa uradnikov velikega županstva, eden rd oblastne samouprave. Enake odredbe pripravlja ministrstvo za javna dela. V območju dravske banovine bodo ustanovljeni tehnični oddelki v Kranju, dalje v Celju za okraje Celje, Dravograd, Gornji grad, Šoštanj, Laško in Šmarje ter v Mariboru za okraje Maribor levi in desni breg, Ptuj, Murska Sobota in Dolnja Lendava. Tudi po ostalih ministrstvih bodo kmalu padle odločitve. skočil pred njega policijski komisar Da-briolo in oddal nanj dva strela. Zadet v oko in srce, .e je policijski ravnatelj zgrudil takoj mrtev na tla. Morilec je bil takoj aretiran. Pri zaslišanju se je pokazalo, da je obstojalo med obema radi neke odredbe ostro nasprotstvo. Dabriolo, rodom iz Sicilije, se je čutil užaljenega In je iz maščevanja svojega šefa ustrelil. laponska prekine odnošaje z Rusijo LONDON, 12. novembra. V Tokiju se vrše sedaj veliki procesi proti komunistom, ki morejo imeti za posledico celo prekinjenje diplomatičnih odnošajev med sovjetsko vlado in Japonsko. Ako bodo namreč razprave dognale, da so dobivali obtoženci finančno pomoč iz Rusije, potem bo japonsko zunanje ministrstvo razpravljalo o prekinjenju diplomatičnih odnošajev, ker bi pomenilo tako postopanje sovjetske vlade kršitev rusko-japonske pogodbe o komunistični propagandi Umor policijskega ravnatelja v Trstu TRST, 12. novembra. Ko je hotel včeraj šef policije, Scilacci, vstopiti pred policijskim poslopjem v avto, je nenadoma ge in da pomeni včerajšnji dan po izjavi podbana »pričetek složnega in vzajemnega delovanja vseh dobro mislečih Čl-nlteljev, pričetek razumnega ustvarjanja ekonomskih * kulturnih dobrin za lepšo bodočnost laroda ln mogočen razvoj naše velike domovine^ Rtentat na fHussolinija LONDON, 12. novembra, Dopisnik »Dally Telegrapha« javlja iz Nice, da je bilo približno pred enim mesecem v okolice Ostije oddanih na Mussolinija več strelov iz puške, ki pa so zgrešili svoj cilj. Cenzura jc preprečila vsako poročanje o neprijetnem dogodku. Dr. Stresemannov naslednik BERLIN, 12. novembra. Državni predsednik Hindenburg je imenoval dosedanjega gospodarskega ministra dr. Cur tiusa za nemškega zunanjega ministra, za gospodarskega ministra pa je bil imenovan poslanec državnega zbora dr. Molde-nauer. Useučillšče zgorela NEWYORK, 12. novembra. V Ouituv republiki Ekvador je požar popolnoma vpepelil glavno vseučiliško poslopje. Gasilci, ki so skušali rešiti arhive, so naši smrt v ognju. Izreden jubilej zdrami.ka LINC, 12. novembra. Gornja Avstrija praznuje jubilej, ki je nedvomno brez primere. Primarij bolnišnice usmiljenih sester v Linču je izvršil namreč dosedaj že 4.000 operacij na golši. Listi zatrjujejo, da je postavil dotični zdravnik s lem vsekakor rekord, kajti še nikdo pred njim ni nikdar Izvršil toliko operacij na golši kakor on. fpomlnialt« se CMD Religiozni kult u Indiji Modernemu človeku je nemogoče razumeti religijoznost Indijcev, ki «o v vsem bistvu prežeti z verskimi čustvi, katerih vpliv se odraža v indijskem stavbarstvu, v nošah, v filozo-iji in dejanjih. Indija in njeno nrebl-valstvo je ravno iz verskih razlogov za Evropejca pravljična dežela, polna originalnosti, kontrastov in pestrosti. Od udomačenih religij se po značilnosti bistev in obredov najbolj od-ikujeta religiji Parsov in Hindov. Par si štejejo v celoti le 100 tisoč verni-cov, dočim pripadata Hindom dve retjini prebivalstva. Parsi so v etičnem in socijalnem oziru na prvi stopnji. Pred davnimi stoletji so jih pregnali iz Perzije in so se naselili na zapadnih obalah polotoka. Pripadajo najpremožnejšim slojem n so najbogatejši trgovci v Indiji sploh, Njihove kreposti so: čistost in poštenost v mislih, besedah, dejanjih n v trgovini. Strah božji je početek n konec njihove modrosti. Njihov simbol čistosti pa sta ogenj in svetlo-)a. V svojih templjih in domovih žgo neprestano ogenj, ki ne sme nikdar pogasniti. V marsičem so sorodni Zidom, vendar smejo vživati svinsko meso. Etično smatrajo človeka za bitje, ki živi.tudi po smrti v svojih dobrih delih. Osnovna misel njihove religije je prepričanje, da je vse, kar je mrtveca, nečisto, radi česar ne sme priti V 'do-tiko z zemljo in ognjem, ker je oboje najčistejše, kar sploh premore raš svet. Radi tega prepričanja polagajo trupla svojih pokojnikov na nalašč v to svrho zgrajenih stolpih, kjer jih razkljujejo roparske ptice. Roparske ptice so se tako navadile na parsov-ske gostije, da jastrebi v kratkih dveh urah razkosajo trupla pokojnih vernikov, solnce in dež pa poskrbita, da preostanki kosti čim preje strohne. V krajih, kjer ni mnogo Parsov, odlagajo mrliče na osamljenih krajih. Za naše pojme je tudi strašen in nerazumljiv postopek z mrliči pri Hin-dih. Pet ur po smrti polože truplo na mrtvaški oder, ki je pokrit s slamo in zeleno travo. Sorodniki se zbero v belih oblačilih v posebni dvorani, truplo pa polivajo z oljem, nakar se grmada zažge. Sežiganje traja dve url. Ako umre oče, mu najstarejši sin razkolje lobanjo, da se duša lahko loči od telesa. Po pokopu odidejo vsi moški k brivcu, kjer sl obrijejo glave in operejo oblačila. Nato prlčno velike svečanosti. Za Hinde smrt ne pomeni konec življenja, oziroma popolno ločitev od tega sveta, temveč prehod v novo življenje na tem svetu, kW se nudi pokojniku prilika, da se približa bogu. V njihovih templjih se ne odraža samo religija, temveč tudi njihova kultura. smisel za lepoto oblik in vzvišenost izražanja. Značilna ie njihova domišljija, ki ne pozna meja. Njihovi templji spadajo brez dvoma med najsijajnejše arhitektonske stavbe. Vztrajnost »Pred petindvajsetimi leti mi je posivel prvi las.« »Mar se tako točno spominjate?« »Saj slavim vendar danes srebrno poroko!« Naia Adrila In tujski promat VKLJUB NEPRIJATELJSKI PROPAGANDI VELIK NAPREDEK. Harald E. Roos je objavil v reviji »Europaische GesprSche« v zadnji številki članek o medsebojnih odnošajih Jugoslavije in Italije ob Adriji ter o bodočnosti Jugoslavije na njeni morski obali. Slika lep razvoj jugoslovenskih pokrajin ob morju in pravi: »Danes, 10 let po novi ureditvi Vzhodne Evrope, se lahko jasno konstatira razvoj. Vkljub notranjepolitični krizi je jugoslovenska državna misel tako pridobila na sili, da o morebitnem razcepu ne more biti več govora. Zunanje-politično se staplja jugosloven-ski narod v enotni blok z enotno voljo. Posledice mirovnih pogodb so postale za mesti Trst in Reko, ki sta pod avstro-ogrsko vladavino rapidno rasli, katastrofalne. Posebno Reka je popolnoma mrtva, dočim je njeno predmestje Sušak kot jugoslovenska luka dobilo veliko veljavo. Gospodarsko težišče Dalmacije se je za enkrat pomaknilo v Split, pokret, ki še ni zaključen in sega še dalje na jug. Zivljenski pogoji Dalmacije so torej čim najugodnejši. Nov in trajnejši razvoj nego v časih Rima in Benetk je mogoč, ako bo izravnanje političnih nasprotij vodilo v Jugoslaviji do mirnega in smotrenega dela.« V zvezi s to sodbo odličnega inozemskega publicista bo vsekakor zanimivo, pogledati statistiko razvoja tujskega prometa ob naši Adriji, ki je nedvomno v zvezi s konsolidiranimi notranjimi prilikami, katere omenja navedeni pisec, dočim je na drugi strani razvoj naših pokrajin ob Adriji recipročno navezan na tujski promet. Številke letošnje sezone so razveseljive, naš tujski promet ob vsej ja dranski obali stalno narašča vkljub silni konkurenci italijanske in francoske rivi-jere in vkljub naravnost umazano-ogabni k-mpanji, katero je uprizorilo zopet letos italijansko časopisje proti obiskovanju naše rivijere. Glasom dozdaj zbranih statističnih podatkov je bilo samo na Gornjem Jadranu, torej v krajih od Sušaka naprej pa do Omišlja in Vrbnika (Bakar, Kraljeviča, Crikvenica, Selce, Novi, Senj, Baška, Rab, Aleksandrovo, Krk, Malinska, Omi-šalj, letos do konca septembra 47.392 tujcev, ki so preživeli tam skupno 577.734 dni, napram 42.906 tujcem v celem minolem letu. Število tujcev je bilo torej letos v tem delu naše Adrije že koncem septembra za 4 in pol tisoč večje nego lani v vsem letu. Relavno največ (20.953) je bilo Jugoslovenov, na drugem mestu so Avstrijci (9379). na tretjem Nemci (7257), na četrtem Čehoslo-vaki (6212) itd. Obisk Avstrijcev, Čehov in Nemcev je napram lani narasel, isto-tako obisk Poljakov (od 242 na 747) in Rumunov (245 : 354); le Madžari so prišli v manjšem številu, kar je posledica italijansko-madžarskega prijateljstva odnosno italijanske propagande proti nam. Kakor že omenjeno, se nanaša ta statistika za letos samo na čas do konca septembra, tako da pričakujejo še do konca leta izpopolnitve navedenega števila tujcev na Gornjem Jadranu na 50.000. Za Dalmacijo in za tujski promet ob njeni obali statistika dozdaj žal še ni izšla, ne dvomimo pa, da je tudi tam zaznamovati napredek. O padanju tujskega prometa ob naši Adriji torej ni govora. Smotreno delo v tujskoprometni propagandi in zlasti u-stvarjanje stvarnih pogojev za pritegnitev tujcev nam bota odprla pot za novi val tujskega prometa v i. 1930. Mariborski in dnevni drobiš Grajski kino v srado 13. aov. mariborsko glečaličše REPERTOAR. Torek, 12. novembra ob 20. uri »Piskro-vez« ab. A. Kuponi. Sreda, 13. novembra. Zaprto. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske« ab. C. Kuponi. Petek, 15. novembra ob 20. uri »Proslava 75letnice lavantinske škofije. Sobota, 16. novembra ob 20. uri »Ameri-kanski koncert Pavle Lovšetove«. Celjsko gledališče. Sreda, 13. novembra ob 20. uri »Morala gospe Dulske c. Gostovanle Mariborčanov. Ptujsko gledali&e. Petek, 15. novembra ob 20. uri »Piskro-vez«. Gostovanje Mariborčanov. Amerikanski koncert operne pevke ge. Pavle Lovšetove v marib. gledališču. V soboto, 16. t. m. nastopi odlična operna sopranistinja ga. Pavla Lovšetova v mariborskem gledališču, kjer bo priredila koncert s sporedom, ki ga je izvajala na svoji lanski koncertni turneji po Ameriki. Pri klavirju g. prof. Mirk. priklopni sedeži z elastičnimi in napihnjenimi gumami. — Zbirka svetovnih grbov. Francoski heraldični zavod nam sporoča, da izda v kratkem oficijelno zbirko vseh svetovnih grbov, . v kateri bodo Rentniki in njihove družine, ki so si pridobili pravico do nezgodne rente v Nemčiji, a se jim ista ne nakazuje bodisi radi tega, ker bivajo' na našem državnem teritoriju ali iz kakega drugega vzroka, naj nemudoma prijavijo svojo zahtevo pismeno ali ustno s potrebnimi dokumenti vred pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ali pri njegovih ekspoziturah (v Mariboru pri ekspozituri na Slomškovem trgu). —' Automobilski klub kraljevine Jugoslavije, sekcija Maribor, opozarja s tem svoje članstvo na člen 30 ministrske naredbe, ki se glasi: Vsa motorna vozila (automo-bili) in njih priklopni sedeži morajo imeti gumena platišča. Drugačna platišča so prepovedana. Motorna vozila in priklopni sedeži s polnimi gumenimi plašči smejo voziti na javnih cestah do konca leta 1930, od dne 1. januarja 1931 pa smejo biti v prometu samo motorna vozila in (Zločin In kaxan) brezplačno objavljeni vsi grbi plemiških rodbin. Da bo publikacija čim popolnejša, prosi institut vse, ki bi hoteli imeti v publikaciji svoj grb, da pošljejo točen in obširen opis istega na naslov: »Institut Heraldique de France« 27 Ouai de Bour-bon, Pariz ter razločno označijo svoje ime in naslov. Pošljejo naj zavodu tudi kratko genealogijo z navedbo dežele ali predela svojega porekla. — Nakazila na Holandsko in v Švedsko potom poštne hranilnice. Poštna hranilnica s svojimi podružnicami je uvedla poleg nakazil v virmanu tudi izplačila v gotovini potem čekovnega zavoda v Stokholmu in čekovnega in virmanskega zavoda v Haagu. S posredovanjem teh in že poprej vpeljanih zvez z inozemstvom lahko izvršuje poštna hranilnica nakazila v države vsega sveta. Podrobna pojasnila daje poštna hranilnica in nje podružnice. — Ukinitev okrožnih rudarskih uradov v Ljubljani in Celju. Z zakonom o banski upravi z dne 7. novembra 1929 sta z 11. novembrom 1929 ukinjena oba okrožna rudarska urada v Ljubljani in Celiu. Vsi njuni dosedanji u-radni posli so prešli z 11. novembrom 1929 v pristojnost rudarskega glavarstva v Ljubljani, ki ima svoje uradne prostore na Turjaškem trgu št. 1. Na to se opozarjajo vse stranke, ki imajo opravka z rudarskim uradom, da naslpvljajo nadalje vse svoje vloge na rudarsko glavarstvo v Ljubljani, kojega uradni okoliš je ostal nespremenjen. Rudarsko glavarstvo vrši kot oblastvo prve stopnje vse posle, ki so spadali do sedaj v pristojnost rudarskega glavarstva in okrožnih rudarskih uradov. — Akcijski odbor »Večera koroške pesmi« sklicujem na sestanek, ki se bo vršil v sredo 13. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Tajnik. Za šolo Na šolskem polju vlada že dalj časa obča zmeda. Imenovanja učiteljev na izpraznjena mesta so izostala, pouk pa se je kljub temu moral pričeti. Seveda pa se redno ne more vršiti, če so razredi brez učnih moči. Upravitelji so pomagajo zato na ta način, da združijo po dva razreda, kar je pa mogače ie tedaj, če ni s tem prekoračeno gotovo število učencev. Drugače pa se uvede menjajoči pouk, to je: otroci prizadetega razreda pridejo le vsak drugi dan v šolo. Občinstvu je znano, da primanjkuje na vseh mariborskih šolah učiteljev, a na III. deški osnovni šoli na Ruški cesti je pomanjkanje največje. Zato smo se čudili, ko smo čitali razglase o zadnjih imenovanjih, ker dobi skoro vsaka šola vsaj po eno učno moč, le osnovno šolo na Ruški cesti so prezrli. Na tej šoli vlada že nenavadna zmešnjava. Šola je bila vsled velikega navala učencev razširjena za 3 razrede, učiteljev pa od nikoder ni. Vsled teh razlogov je uveden v štirih razredih menjajoči, tridnevni pouk, v dveh elementarnih razredih pa je natrpanih 120 učencev, ki še vedno čakajo na uresničenje razširjenja šole. Kljub tem dejstvom pa je znano, da je bila tej šoli pri-deljena učiteljica pred kratkim premeščena iz službene potrebe na drugo šolo. Kdo naj pri takih neurejenih razmerah odgovarja za uspeh? Učiteljstvo, ki izvršuje dvojno delo, gotovo ne! Starši pa si upravičeno žele napredka svojih otrok. Zato ni več čudno, da se pritožujejo ustmeno in pismeno. Sedanji položaj je vsekakor nevzdržen. Odpomoč je nujno potrebna in sicer: čimpreje tem bolje 1 Za zgradbo žične železnice na Pohorje. Sinoči se je vršil v mestni posvetovalnici sestanek interesentov za zgraditev vzpenjače na Pohorje, ki bi naj služila povzdigi tujskega prometa. Sestanka se je udeležilo dvajset oseb, ki so v izvajanjih brez izjeme utemeljevale potrebo in nujnost čim skorajšnje izvedbe velikopoteznega projekta, pri katerem bo udeležena tudi mestna občina mariborska. Po uvodnih besedah župana g. dr. Juvana so govorili še veletrgovec g. Vilko Weixl, predsednik SPD sodni svetnik dr. Senjor, in drugi, nakar je bil izvoljen začasni odbor: dr. Alojzij Juvan, Vilko Lebedev (Solopevec) Weixl, dr. Andrej Veble, Andrej Oset, učitelj Ivan Peitler, posestnik Turk, dr. Birgmayer ml. in Ludovik Pucelj, ki bo poskrbel, da se zbero že subskribirani deleži in naloži denar. Zbiranje deležev se bo intenzivno nadaljevalo; doslej je zbranih 1,200.000 Din, stroški vzpenjače pa so predvideni na 3 in pol milijone Din. Baje bo tudi SPD prispevalo večji znesek. Ko bo gradba zasigurana, se bo druZ-ba protokolirala in denar, ki bo naložen v Mestni hranilntei, investiral. Kedaj bo družba z zgradbo pričela in kje bo nabavila materijal, se včeraj še ni moglo do-znati. Komunistični letaki na mariborski periferiji. V noči od nedelje na rondeljek so neznani komunistični agitatorji raztresli na Teznu manjše množine opalografiranih komunističnih letakov, v minuli noči pa so obiskali Novo Vas. Oblasti so preiskavo obnovile. — V spomin mučenika Gortana. Na svatbi g. Hinka Korena, Meljski hrib, se je nabralo Din 200 za Jugoslovan sko Matico mesto venca na grob mučenika Vladimira Gortana. — Znesek naj se dvigne v upravi »Večernika«. — Preveč je martinoval snoči dobrovoljček Tine. Močni »martin-ščak« ga je tako objel, da je v hladni Martinovi noči legel kar v mokro travo kraj Kralja Petra ceste ter kmalu zaspal. Godovnjaka, ki j^ zgrešil pot proti domu. je zbudil končno neki šofer. Tine hvaii sedaj boga. Šoferja in njegovega patrona sv. Martina, da se je vse tako srečno izteklo. Za jesen in zimo KARO čevlji. VI. Elektrifikacija Šaleške in Mislinjski dolina. Po zgraditvi in dovršitvi elektrarne v Velenju, ki je naša največja in najmodernejša kalorična centrala, je sedaj v teku velika akcija za dalekosežno elektrifikacijo Šaleške in Mislinjske doline ter okoliških vasi in krajev. V mnogih krajih so se že osnovale tozadevne zadruge, v drugih se pa še snujejo. Po dosedanjih načrtih se bodo napeljali iz nove elektrarne trije glavni vodi, in sicer eden proti severu do Slovenjgradca in even-tuelno še dalje, drugi preko Šoštanja in Šmartna na Paki v Savinjsko dolino in tretji preko Dobrne v Vojnik. Novo električno energijo bodo uporabljali pa tudi mnogi industrijski obrati, v prvi vrsti žage, katerih je v tamkajšnji okolici, oso-bito pa v Mislinjski in Šaleški dolini zelo veliko. Na novi vod se pa bodo končno priključile tudi nekatere že obstoječe manjše elektrarne, ki so v rokah zasebnikov. Glavna priključitvena dela se bodo izvršila že spomladi. — Pojavili so se včeraj na mariborskih ulicah prvi plakati za koncert slovitega orkestra graške opere ter vzbudili vseobčo pozornost. Koncert bo pravi dogodek dneva, saj je mojster-ska roka dirigenta Kabaste zaslovela širom Evrope. Obenem s plakati je tudi počelo živahno povpraševanje po vstopnicah in bo dvorana v par dneh gotovo razprodana. Priporočamo takojšnjo nabavo vstopnic v običajnih predprodajah. Zadete srečke. ' Sledeče pri upravi »Jutra« in »Večef-nika« v Mariboru kupljene srečke so zadele: Din 500 št. 7602, 7621, 84.601, 84.643, 109.716, 115.614, 115.615 in 123.825. — Signalne svetiljke so nekaterim tatovom in zlikovcem najbolj na poti. Pred dnevi ste z dveh križišč izginili dve lampi, v minuli noči pa so ponovno ukradli tako varnostno sve-'tiljko na križišču Vrbancve in Koserjeve ulice. Tatovi bodo občutno kaznovani, ako jih oblasti izslede. ker bodo sojeni radi tatvine in radi ogrožanja osebne varnosti. Nezgoda dečka. Hoteč se izogniti nekemu vozilu, sl je na Koroški cesti 12 letni Cvetko Vogrin pri padcu poškodoval levo oko. Po prvi pomoči na rešilni postaji je bil oddan v domačo nego. — Policijska kronika. Od pondeljka na torek so bile aretirane štiri osebe: radi suma tatvine, ra Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgadavlnakl roman iz starih Benetk 215 ! Nasilna, grandiozna doba, v kateri se vrši naša povest, ni videla v takih izjemnostih nobenega pretiravanja. Takratna Italija, krvavo bojišče, obsevano od požarov, opustošeno vedno iznova od armad partizanov, štrleče od bodal, rdeče od krvi, polno vohunov in vojščakov, Italija kot ognjišče ve!' anskih borb in sijajne razuzdanosti, je presenečala svet s svojimi ekscesi. Zločinu je bilo ime Bordžia; toda umetnost je bila še mogočnejša od zločina in poosebljena v mogočnem imenu Mikel-andžela. To je bil pandemonij, kjer so rjoveli zavojevalci, kričali premaganci z obupnim krikom, ki je donel skozi stoletja, peli pesniki brez primere in se pojavljali v vzvišenih množicah geniji, ki jih posnema novodobna umetnost še dandanes. Takrat se je pretiravalo vse. Tako se mora razlagati Kandianovo maščevanje, kdor ga hoče soditi pravično. Bodisi kakorkoli, to, da Roland Bembu ni prizanesel, je dokaz, da ni imel z njim usmiljenja. In ko je bila sodba izvršena, ga ni pekla vest. Ali je nemara o tem razmišljal Roland, ko je gledal spanje starega svojega očeta? Ali je iskal na bridkem obrazu slepčevem znamenj trpljenja, da bi z njimi opravičil svoje strašno maščevanje? Naj bo tako ali drugače, ko se je vrnil v spodnjo sobano, kjer ga je čakal Skalabrino, je bil Rolandov obraz pomirjen. Roland, ki je smatral bivšega razbojnika in so-obsojenca že dolgo za svojega edinega prijatelja, se je pogovarjal s Skalabrinom par minut, kakor vsak večer. Govorila sta o postranskih rečeh, njiju duh je potreboval počitka. Niti besede nista izpregovorila o Bianki, niti o Imperiji, niti o Bembu in o strašni tragediji današnjega jutra. Nato je šel Roland spat. Skalabrino je odšel iz hiše ln se napotil "d Olivolskega otoka po starih nabrežjih ob Lidu. Korakal je počasi in tehtal sam pri sebi načrt, ki Je moral biti čisto osebnega pomena, ker ga Rolandu ni omenil. V tej divji in nasilni naturi se je skrivala pravzaprav čudna plahost. Na zunaj je bil videti miroljuben, in ljudje, ki jih je srečaval na svoji poti, so mislili, da je vrl meščan, ki se vrača s kake zabave pod domačo streho. , , , Prišedši do ovinka nekega širokega kanala, je Skalabrino obstal, pogledal hiše, ki so bile nred njim, ter zamrmral: »Tukaj je...« Hiša je bila nizka in revna, umazanega in grobega lica. Nad vrati, pod oknom prvega nadstropja, je štrlelo krčmarsko znamenje iz železne pločevine. To znamenje je predstavljalo sidro, ki je moralo biti v davnih časih pozlačeno. In res, bila je krčma pri »Zlatem sidru«, brlog dičnega Bartola enookega. Skalabrino je videl žarek luči, ki se je svetil izpod železnih oknic. Videl je, da mora biti v krčmi še kak pivec; počakal je torej. Bralec se spominja, da je imela krčma poleg vrat, ki so vodila naravnost v pivnico, še druga vrata, vodeča po ozkem hodniku istotako v notranjščino hiše. Skalabrino je čakal že kake pol ure, ko so se odprla stranska vrata in sta stopila dva moška na ulico. Po rasti in po korakih je Skalabrino takoj znal enega izmed njiju: bil je Bartolo Enooki. Drugega pa, ki je bil zavit v svoj plašč do oči, ni spoznal. Moža sta pustila vrata priprta in šla še nekaj časa skupaj, kakor da hočeta dokončati pogovor, ki sta ga začela še v krčmi. Skalabrino se je splazil ob zidu na hodnik. Tu je našel vrata, ki so vodila v krčmo; odprl jih je in pogledal noter; krčma je bila prazna. Skalabrino je vstopil in šel mirno v zadnjo sobico; sedel je in čakal. Bralca gotovo muči radovednost, kdo je bil neznanec, ki ga je spremljal Bartol enooki, in kaj je delal tu. Vrnimo se torej za dobro uro nazaj ter stopimo v krčmo obenem s tem neznancem. Prišel je po hodniku kot dober poznavalec kraja in ^el k mizi v tistem trenutku, ko je krčmar pri »Zlatem sidru« odslavljal zadnje pivce. Ko je izginil poslednji gost, je neznanec odgrnil plašč, ki mu je dotlej zakrival obraz: pokazalo se je obličje policijskega načelnika Gvida Džennara. Bartolo je stopil k njemu ter ga obširno in spoštljivo pozdravil. »Ako se hoče ekscelenca pokrepčati,« je dejal, »bi priporočal neko francosko, ki ga imam v kleti...« »Pa prinesi tisto francosko vino!« je dejal Džennaro, maneč sl roke. Enooki je skočil ven ter se vrnil čez par minut s steklenco somurca, ki jo je postavil na mizo z vsemi znaki spoštovanja. Dženaro je napolnil svoj kozarec z iskrečo pijačo in ga izpraznil v dušku. »Da,« je pohvalil, »ti Francozje imajo najbolj- ša vina na svetu... Torej, mojster Bartolo, kakšre so novice?« »Jako važne, milostni gospod.« »Ba!« je dejal Džennaro posmehljivo. »Sami naj presodijo, ekscelenca: Rolanda Kan-diana ni več v Benetkah.« »Vraga! Ali je znano, kam je izginil?« »Njegovi zvesti pravijo, da je v Milanu.« »Dobro, Bartolo. A za to zdaj ne gre. Kaj govore po pristanišču?« »Tam, ekscelenca, govore samo o njem. Odkar se je pokazal par mornarjem, odkar jim je rekel, da se bodo v Benetkah kmalu godile velike reči, je Lido ves fanatiziran. Še nocoj so v moji krčmi gostje govorili strašne reči o našem slavnem dožu Foskariju, zaklinjaje se, da se ne boje nič več, in obetali, da bo Roland Kandiano kmalu osvobodil republiko. Takšna je zdaj ljudska govorica, visoki gospod.« Džennaro ga je pozorno poslušal. »Pa misliš zares, da bi se beneško ljudstvo postavilo za tega vražjega Kandiana?« »Ali naj govorim odkrito z vašo ekscelenco?« »To ti celo ukazujem.« »Torej, zdi se mi, da se je treba Rolandu Kan-dianu le pokazati, pa se dvigne ves beneški nar^d za njegovo stvar. Sreča je le, da imarro tako dobro armado, in predvsem, tako izvrstno policijo ...« »Da,« je dejal Džennaro živahno. »A pustimo to. Ali se držiš strogo mojih navodil?« »Do pičice, milostni gospod! »Delam se srditega sovražnika Foskarijevega in se pogostoma razjočem, kadar pripovedujejo v moji navzočnosti, kako so oslepili starega doža Kandiana.« »Prav, prav!« je rekel Džennaro z zadovoljstvom, ne da bi bilo Bartolu prav jasno, odkod izvira to zadovoljstvo. Sledilo je precej dolgo molčanje. Nato je povzel Džennaro kakor v snu: »Ti torej meniš, da Rolanda Kandiana ni >. : v Benetkah?« »Mislim,« je dejal Bartolo, ne brez finoče, »da ve to vaša ekscelenca bolje od mene.« »In njegov tovariš,« je dejal policijski načelnik nenadoma. »Kateri tovariš?« »Eh, tisti, ki se nikoli ne loči od njega... Skalabrino.« »Skalabrino?« je ponovil Bartolo s hudobnim usmevom. »Da, tako mu je ime.« »Eh, vidi se mi, zaradi njega se vaši ekscelenci pač ni treba več vznemirjati.« »Zakaj ne? Zdi se mi strašen pajdaš...« »To je bil...« »Kaj hočeš reči?« Vskladlščenje pohištva ter vsakovrstne robe, ocari-njenje in vsa spedicijska dela prevzame po nizki tarifi špedicija A. Reis-mann, Vojašniška ul. št. 6. 2848 Nove spalne in jedllnesobe, pulitirane, najmodernejše vzorce po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova c. 48. 2899 Otroška posteiička zelo dobro ohranjena ceneno na prodaj. Einspilerjeva ulica 26._____________2903 Stanovanje sobo In kuhinjo s pritiklinami takoj oddam. Stritarjeva ulica 35 . 2902 Sobo* In črkosHkanie izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul 2. 2231 Dostojevski s Selo Stepančikovo humoristični roman prevod Vladimira Levstika BroSIrana 44 Dl«, vezana v platno 56 Din. Po pošti pa 2 Din več. Tiskovna zadruga v Mariboru Aleksandrova cesta 13 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39. 2286 Nasvete, posredovanja v stanovanjskih zadevah, rodbinskem zavarovanju (za preskrbo stanovanj, ceneno zidanje, posojilo) prometu posestev, zaslužku, gospodarskih, zdravstveni^ zakonskih, sploh važnih življenskih vprašanjih — najceneje preskrbi tudi naročila: Posvetovalnica »Marstan«, Koroška c. 10. Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pietarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Zavese, mrežaste In klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Clrll-Metodova 12, desno. '483 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Uger-Ja sin« Maribor, Gosposka ulica 15. 154? Posetite slik in narodnih motlvow Razstava odprta do 15. tm. Krasne stvari za božična darila. Veli Ka dvorana kazine. 2804 11 Otvoritev gostilne Ljudski dom Ruška cesta 7 v soboto, dne 16. novembra. Točila bom pristna domača vina ter postregla z dobrimi jedili. Sprejmem tud* abonente na hrano. Za obilen obisk *e priporoča ANICA ERHATIČ, gostilničarka- lllllllllHIIINIIHIIIIIinilHIlIllllllllllllllllllllllllllllllllf111™ Zahtevajte povsod „Večernik! milili iihiiIII® Tovarnlika zaloca oerila in volnenih oletenln iiiiiiiiiiiiiiiMuiimimiuiiiiUiiuHiuiiiimiinmiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuuiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiNninuuiiiiiiimiiHiiHm » uto pri najveijl Izbiri Izredno nizke ceie. Samoveznlce Cepiče klobuki 1.1. <1- los. KARNIČNIK, Maribor« Glavni trgr tt-____________________________ d. d., predstavnik Izdaja Konzorcij ’ »Jutra« v Ljubljani- predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna Stankft Detela v Mariboru«