POMURSKI VESTNIK MURSKA SOBOTA, 25. DEC. 1958 Leto X Štev. 51 Cena din 10.— GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE Tito v Džakarti V torek je glavno mesto Indonezije navdušeno pozdravljalo prihod predsednika Tita. Na poti od Tandzunk o Džakarto se je zbralo čez pol milijona prebivalcev, ki so vzklikali gostu in gostitelju. Predsednik Republike je stopil na indonezijska tla ob 8.30 po krajevnem času (po jugoslovanskem ob 2. uri ponoči). Na svečano ukrašenem pomolu so predsednika, soprogo in spremstvo pozdravili predsednik Indonezije Sukamo in mnogi indonezijski funkcionarji. Po svečanem sprejemu, ob katerem so bile izstreljene topovske salve z vojaških ladij, ko je godba odigrala himni obeh držav in sta predsednika pregledala častno četo. je stopil Sukamo pred mikrofon in častni tribuni in o pozdravni besedi dejal: »Ekselenca, vi ste velik borec za svojo domovino in za svobodo svojega ljudstva. Mi vas zelo ljubimo. Veseli nas in srečni smo, da ste naposled prišli z vašo gospo med nas. Vaša družbena ideologija nam je znana. S svojo družbeno ideologijo ste pravzaprav državljan vsega sveta. V imenu svoje domovine, v imenu ljudstva in n svojem osebnem imenu vas pozdravljam o Indoneziji in upam. da se boste pri nas dobro počutili.« V pozdravni besedi, ki jo je izrekel predsednik Tito je izraženo trdno prepričanje, da bo ta obisk v Indoneziji in srečanja in razgovori, ki bodo o tem času, še okrepili prijateljska čustva obeh dežel, in da bodo poslej stiki še tesnejši in možnosti za sodelovanje še večje tako med državama, kot tudi na mednarodnem torišču. Potem sta odšla gost in gostitelj o spremstvu džakartskega župana s tribune in stopila skozi »Vrata Indonezijec. ki sta jih simbolizirali dve vrsti deklet v pestrih narodnih nošah in pripadniki vseh družbenih slojev .K njima sta pristopili dekleti in jima obesili okrog vratu venca spletena in cvetja iz oseh krajev Indonezije. Predsednika, jugoslovanski gostje in indonezijski dostojanstveniki so se potem odpeljali v mesto z avtomobili. Na 16 km dolgi poti je bil pogled na razgibano monžico veličasten. Vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Povsod je bilo morje jugoslovanskih zastavic, s katerimi so ljudje mahali v pozdrav. Povsod zastave, transparenti, povsod same dobre želje in pozdravi ... Bil je to sprejem, kakršnega Džakarta ne pomni.. Kmetijske zadruge so dobile nova vodstva PRVI OBRISI AKCIJSKIH PROGRAMOV Prve seje zadružnih svetov so že opravljene v vseh pomurskih zadrugah. Na teh sejah so izvolili predsednike svetov in zadružne upravne odbore, kar pomeni, da so dobile kmetijske zadruge povsem nova vodstva, v katera so bili povsod izvoljeni najboljši zadružniki. Udeležba na prvih sejah zadružnih svetov je bila zadovoljiva (razen v Črensovcih in V. Polani, kjer so bili sicer sklepčni, vendar so seje ponovno sklicali, da bi dosegli še boljšo udeležbo). V nekaterih zadrugah se je na prvih sejah ZS pojavila težnja (Lipa, Kuzma, Križevci v Prekm. itd.), da žene-zadruižnlce ne bi volili v upravna vodstva. Povsod seveda ni bilo tako: v Križevcih pri Ljutomeru imajo žene že precej mesta v zadružnem vodstvu, na prvi seji zadružnega sveta v Gederovcih so zadružniki 'izvodili i za' predsednika sveta Milko Roganovo, zadružnico, ki je prva žena-predsednik ZS v pokrajini itd. V nekaterih zadrugah (Cankova. Kuzma) so bili na prvih sejah deležni zaslužene kritike večine navzočih tudi posamezniki, ki so kandididirali za članstvo v zadružnih svetih, pa niso prišli volit. V Kuzmi so na zahtevo večine prisotnih izključili iz zadružnega sveta tri izvoljene tovariše, ki so z neupravičenih razlogov, pozabili na svojo dolžnost ob zadnjih volitvah, in dali zaupanje naslednjim trem zadružnikom, ki so pri glasovanju dobili največ glasov. Dokaj obširni dnevni red: prvih sej so bili delen vzrok, da razprave niso bile povsod tako živahne, kot smo sicer pričakovali. V nekaterih zadrugah pa so kljub temu temeljito razpravljali o operativnih nalogah v prihodnjem letu. V Križevcih pri Ljutomeru so n. pr. predvideli, da bodo že v prihod- njem letu povečali kmetijsko proizvodnjo za 20 odst. in posvečali posebno pozornost živinoreji s tem, da bodo pridelovali več kakovostne krme. V Pertoči so zadružniki posredovali svojemu upravnemu odboru več predlogov za akcijski program; tako bo potrebno zlasti izboljšati prašičerejo in govedorejo (odločili so se tudi za obisk nekaterih rejskih središč v Pomurju, da bi tam izvedeli za potrebne izkušnje), meliorirati zamočvirjena zemljišča in se odločiti za najustreznejše oblike zadružnega sodelovanja, da bi obnova sadjarstva, ki je v zadružnem okolišu poglavitna gospodarska panoga, v prihodnjem letu očitnejše napredovala. Zadružniki v Lipi so se posebno zanimali za pridelovalno sodelovanje pri krompirju. V nekaterih zadrugah (Križevci v Prekmurju) pa je bila razprava usmerjena preveč enostransko in so obravnavali pretežno zadeve, ki, sodijo že v pristojnost zadružne uprave ali upravnega odbora, čemur se bo potrebno v bodoče izogibati, kajti zadružni svet ima v pristojnosti dovolj svojih kompleksnih nalog, o katerih naj temeljito razpravlja in odloča. Druge seje zadružnih svetov bodo že v prvih dneh januarja prihodnjega leta. Te seje bodo za nadaljnji razvoj kmetijskih zadrug v Pomurju izredno po- membne, saj bodo sprejemati akcijske programe KZ za leto 1959. Na ta akt odločanja se je potrebno temeljito pripraviti že sedaj in mnogo laže bo v tistih zadrugah, kjer so prihodnjih nalogah razpravljali že na prvih sejah zadružnih svetov. -sk VZPOREDNO S POTREBAMI Perspektivni plani gospodarskega razvoja naših občin predvidevajo kot eno najaktualnejših nalog, razvoj obrti. Kljub taki perspektivi pa je mogoče zaslediti pri posameznih občinskih ljudskih odborih težnjo, da skrbe bolj za industrijo in manj za obrt. V sumi obrti je najslabše v tistih panogah, ki opravljajo usluge. Tako še danes nimamo o Pomurju nobenega gradbenega obrtnega podjetja, ki bi se ukvarjalo izključno s popravili obstoječih zgradb. Na okrajni obrtni zbornici menijo, da povzroča težkoče glede nadaljnjega razvoja teh obrtnih delavnic tudi plačevanje anuitet za najeta investicijska posojila iz amortizacijskih skladov. Razen tega ni razlike pri najemanju posojil iz občinskih oziroma okrajnega investicijskega sklada med industrijo in obrtjo. Zato vlada na obrtni zbornici mnenje, naj bi obrtna podjetja plačevala prispevke v poseben sklad za pospeševanje obrti. Tako bi bilo možno razvijati predvsem manjše uslužnostne obrtne de- lavnice, za katere je bilo doslej premalo zanimanja. Zbiranje sredstev v teh skladih bi imelo še eno dobro stran: sredstva bi bolj gospodarno izkoriščali in sicer po določenem načrtu, ki bi ga pripravila obrtna zbornica na osnovi splošnih potreb. Seveda ti načrti ne bodo mogli prezreti potreb stanovanjskih skupnosti. To se bo odražalo predvsem v ustanavljanju delavnic za popravljanje gospodinjskih aparatov itd. Poleg samega ustanavljanja takih uslužnostnih obrtnih delavnic, naj bi občinski ljudski odbori skrbeli tudi za to, da bodo ostali taki obrati res samo uslužnostni in nič več. Brez dvoma se bodo pokazale tu in tam težnje, ki so bile do nedavna naravna posledica razvoja: majhni obrtni obrati so opustili usluge in se preusmerili v proizvodne obrate. Danes take težnje ne bodo pomenile nobenega uspeha, saj se je o teh letih že pokazalo kakšna večja proizvodna obrtna podjetja nase območje zmore z ozirom na njegov splošni potencial, v tem razvoju se je tudi pokazalo, da bo še marsikatera obrtna delavnica morala preusmeriti svojo dejavnost d izvrševanju uslug, kajti proizvodni pritisk večjih, bolje opremljenih in boljše organiziranih podjetij postaja na taka majhna podjetja iz dneva v dan neznosnejši. Iz teh vidikov posploševati stanje obrtništva bi bilo neprimerno. Vsekakor pa bo potrebno, da občinski ljudski odbori skrbijo predvsem v socialističnem sektorju obrti za vse tiste obrtne obrate, ki imajo (Nadaljevanje na 2. strani) KOMISIJE ZA VARSTVO DRUŽINE v novih stanovanjskih skupnostih Svet za socialno varstvo 0L0 Murska Sobota za preventivno varstvo otrok in odraslih Na eni svojih zadnjih sej je svet za socialno varstvo OLO M. Sobota ugotovil na osnovi referatov in razprave, da je za uspešno preventivno varstvo otrok in odraslih nujno potrebno ustanoviti stanovanjske skupnosti v štirih večjih občinah okraja. Tako so dalje ugotovili, da je v občini M. Sobota zaposlenih 1525 žena, v občini Radgona 812 žena, v občina Ljutomer 677 žena in v občini Lendava 411 žena. Svet priporoča v vsaki stanovanjski skupnosti ustanovitev komisije za varstvo družine, ki bo svojo dejavnost usmerjala v področje preventivnega socialnega varstva. Ta komisija naj bi vodila evidenco vseh otrok zaposlenih staršev, ki ostajajo brez varstva, uredila prostore in izbrala osebe, ki bodo prevzele naloge varstva (ureditev igrišč in dvorišč, sobe za predšolsko in šolsko deco, vrtci), organizirala prehrano otrok pod varstvom stanovanj- ske skupnosti in uvedla pri otrocih skrb za red, zbiranje in čuvanje inventarja in igrač ter higiene (pionirski hišni sveti, podmladki RK itd). Kar zadeva varstvo družine, naj bi komisija ustvarila evidenco socialno šibkih, zdravstveno ogroženih in problematičnih družin (družine alkoholikov, družine z neurejenimi odnosi) ter organizirala pomoč tem družinam s pomočjo socialnega delavca, patronažne sestre, DPM, RK itd. V skrbi za otroke in onemogle naj bi ustvarila evidenco starih in onemogllih ljudi, ki so potrebni družbene pomoči, poskrbela za vključevanje upokojencev in starih v razne dejavnosti stanovanjske skupnosti, organizirala pomoč starim ljudem, ki so potrebni posebne nege na domu in poskrbela za razvedrilo starih skupno z društvom upokojencev in invalidov. Vse to kaže, so poudarili na omenjeni seji, da je treba glede na vse te naloge vključiti v komisija socialnega in zdravstvenega delavca, učitelja-vzgo-jitelja, zastopnika sindikatov, DPM, RK, društva upokojencev, predstavnika staršev, mladim ein vseh družbenih organizacij, ki bodo pomagale pri reševanju že prej naštetih nalog. bš DEDEK MRAZ pred durmi Tudi soboški otroci z velikim veseljem in radostjo pričakujejo bližnjo novoletno jelko. V M. Soboto bo prispel dedek Mraz v soboto, dne 27. decembra ob 16.30 uri, kjer ga bo mladi rod pričakal pred gradom. Tega dne bo že ob 15. uri NOVOLETNA JELKA V RADGONSKI OBČINI Tudi letos bodo po vseh šolah radgonske občine praznovale Novoletno jelko. V dneh 29. in 30. decembra bo obiskal dedek Mraz s svojim pravljičnim spremstvom vse pionirje na šolah v občini. V ponedeljek 29. decembra se bo pripeljal med pionirje v Stogovcih, Apačah, Sp. Ščaivnici in Negovi, v torek 30. decembra pa se bo mudil na šolah v Orehovcih, v Radgoni, na Kapeli im v Radencih. V novoletne proslave bodo vključeni tudi otroški, vrtci. Od 27. do 31. decembra bo posebna ekipa po vseh šolah predvajala s svojim novim kino-projektorjeni (ki bo tokrat prestal svoj krst) otroške predstave. Poleg programa v občinskem merilu pripravljajo proslave krajevna društva prijateljev mladine im starešinski pionirski sveti. Poskrbeli bodo za primerne obdaritve in pogostitve otrok. Pripravljajo lutkovne predstave in druge otroške prireditve. V BELTINCIH PRIPRAVLJAJO SPREJEM DEDKA MRAZA Društvo prijateljev mladine v Beltincih se pridno pripravlja na prihod dedka Mraza. Na prvih sestankih je odbor že določil okvir prireditev. Beltinska obrtna podjetja in organizacije ter občinski ljudski odbor bodo obdarili otroke (prispevali sredstva), društvo prijateljev mladine pa bo poskrbelo za zabavo otrokom in obisk dedka Mraza, ki bo darove razdelili. lutkovna predstava za otroke otroškega vrtca M. Sobota-Ra-kičan. O V nedeljo, dne 28. decembra bo ob 9 .uri čajanka v otroškem vrtcu v M. Soboti, tega dne pa bo ob 9., 11. in 15. uri lutkovna predstava v gimnazija z vstopnino. O V ponedeljek, dne 29. decembra bo ob 15,30 prihod dedka Mraza v kino dvorani za predšolsko deco, ob 11. in 13. uri pa bodo predvajali film »Pe- ter Pan« za mladino osemletke L O V torek, dne 30. decembra bo ob 11. in 13. uri kino predstava »Peter Pan« za mladino osemletke II, v torek 30. decembra pa bodo čajanke po šolah. K praznovanju novoletne jelke vabi vso deco. starše in prijatelje mladine Društvo prijateljev mladine v Murski Soboti Nova šola na Kogu 27. decembra je krajevni praznik Koga pri Ormožu. Letos bo to praznovanje združeno z otvoritvijo nove šole, 'ki je urejena po najnovejših praktičnih izkušnjah za učilnice šol. Veliki štiri razredni prostori z vsemi pritiklinami so ponos Kogovčamov, saj je njihova šola ena najlepših daleč naokoli. Pri SEJA OLO MURSKA SOBOTA Za dne 30. t. m. ob 9. uri je sklicana seja zborov okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti. V dnevnem redu je predlagano poročila sveta za prosveto in kulturo o delu sveta, poročilo sveta za telesno vzgojo, volitve in imenovanja ter predlogi in sklepi. To za skupno sejo obeh zborov, za ločene seje zborov pa sklepanje o odloku o podelitvi nagrad uslužbencem OLO, sklepanje o odloku o rajonizaciji živinoreje na po-dročju okraja, sklepanje o garancijah nekaterim gospodarskim organizacijam, predlogi in sklepi. gradnji šole so pomagali s prostovoljnimi deli. Vodovod so zgradili že pred gradnjo šole in tako prištedili mnogo denarja za dovoz vode, ki so jo rabiti pri gradnji. Sčasoma bodo vodovod razširili povsem Kogu. Nova šola je bila v Kogu nujno potrebna, saj je bila stara med vojno porušena in so bili šolski prostori v barakah. Nova šola se bo imenovala po narodnem heroju Jožetu Kerenčiču, ki je bij prvoborec v teh krajih. K otvoritvi šole čestitamo prebivalstvu ob njihovem prazniku. PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE V SOBOŠKIH KOLEKTIVIH Zvedeli smo, da pripravljajo v kolektivu »Elektro« (DES) obdaritev vseh otrok do 10 let ob bližnjem novoletnem prazniku. Za obdarovanje bo nekaj prispevala sindikalna podružnica podjetja, nekaj uprava podjetja, nekaj pa člani kolektiva sami. Za obdarovanje otrok članov kolektiva v tovarni »Mura« bo prispevala sindikalna podružnica podjetja 30.000 dinarjev, nekaj pa tudi matere otrok. Podobno obdarovanje pripravljajo tudi v soboški »Panoniji«. Dedek Mraz obljublja nove darove . SPREJEM V POČASTITEV DNEVA JLA V počastitev dneva JLA je priredil okrajni ljudski odbor v ponedeljek slavnostni sprejem najboljših komandirjev in mladincev odredov predvojaške vzgoje. Sprejema se je udeležilo poleg podpredsednika OLO Joška Slaviča, načelnika vojnega odseka podpolikovnika Milana Prizmiča in majorja Toma Raduka še okrog 20 mladincev in komandirjev odredov predvojaške vzgoje. Podpredsednik OLO J. Slavič je po kratkem nagovoru razdelil diplome republiškega in okrajnega sveta za prosveto in kullluro nekaterim komandirjem, ki že več (let uspešno delujejo na področju predvorjaške vzgoje. Diplome republiškega sveta za prosveto in kulturo so prejeli KONRAD SUHAČ, LUDVIK LIPIČ, RUDI TOMAŽIČ, JOŽE TIVADAR. FRANJO TIVADAR. FRANJO BOBOVEC. STEFAN MERKLIN IN ALOJZ PODLESEK. Priznanja okrajnega sveta za prosveto in kulturo pa so prejeli Konrad Suhač. Rudolf Balek. Ludvik Lipič, Alojz Kerčmar. Mirko Stric, Roman Šnurer. Rudi Tomažič. Jože Tivadar in Štefan Merklin. Najboljši mladinci so prejeli posebna knjižna darila. V prijetnem razpoloženju so se za tem pogovorili prisotni o delu predvojaške vzgoje, ki ga bo potrebno poživeti predvsem glede političnega dela. Da je na splošno delo predvojaške vzgoje dobro potrjuje med drugim uspeli naših mladincev, ki so dosegli na republiškem strelskem tekmovanju z vojaško puško drugo mesto. Sprejem je bil istočasno pripravljen tudi v počastitev 10-letnice predvojaške vzgoje. Naš sodelavec je po sprejemu zaprosili odlikovanca Konrada Suhača, ki dela v predvojaški vzgoji že 10 let za kratek razgovor o svojih stikih z mladinci predvojaške vzgoje. — Moram reči — je dejal tovariš Suhač — da smo imeli od začetka težave predvsem glede finančnih sredstev. Udeležba s strani mladincev je bila vedno zadovoljiva. Dobra plat predvojaške vzgoje, predvsem odkar smo uvedli taborenje je ta, da se mladi ljudje tako navadijo skupnega življenja. Lepe spomine mladincev predvojaške vzgoje imam tudi z delovne akcije pri gradnji železniške proge Banja Luka—Doboj kjer je bila delovno brigada mladincev predvojaške vzgoje zelo dobra, Sicer pa je tako. Pri vsakodnevnih stikih z mladinci predvojaške vzgoje je potrebno predvsem to, da so komandirji do mladincev tovariški, dostopni in pošteni. — Predlog družbenih organov v kmetijstvu: V Pomurju sedem kmetijskih gospodarstev? ZDRUŽITEV VSEH POSESTEV V SOBOŠKI OBČINI V ENO VEČJE DRUŽBENO KMETIJSKO GOSPODARSTVO — ŽIVINSKA FARMA V LENDAVI — V LJUTOMERU ŽE PRIHODNJE LETO ZAČETEK GRADNJE VEČJE IN MODERNE VINSKE KLETI Sodeč po razpravah v okrajnem in soboškem občinskem svetu za kmetijstvo in gozdarstvo. bodo tudi v soboški občini kmalu združili družbena kmetijska posestva Rakičan. Kramarovci. Topolovci. Grad in M. Sobota v eno večje družbeno kmetijsko gospodarstvo, ki bo v poznejšem razvoju lahko preraslo kmetijski kombinat s sicer specializiranim pridelovanjem na posameznih deloviščih (Kramarovci — živinoreja. Grad —sadjarstvo in drevesnica, Rakičan — poljedelstvo in živinoreja itd.), vendar z osrednjo upravo in operativnim vodstvom. Poznejša praksa bo tudi pokazala, kako bo moč na ozemeljsko tako razsežnem družbenem posestvu čimbolj uspešno uveljaviti delovanje organov delavskega upravljanja (morebitni obratni delavski sveti). Novo združeno posestvo bi imelo skupno 5064 ha vse zemlje. od tega 312 ha obdelovalne ali 450 ha orne zemlje. Predvi- devajo pa, da bodo v skladu z občinsko teritorialno ureditvijo dobili še okrog 2500 ha gozdov od KGG v Lendavi. Sicer pa občinske meje ne morejo predstavljati bistvene ovire za združevanje kmetijskih posestev, če to narekujejo skupne potrebe in tudi gospodarske koristi. Morda bo kazalo že v bližnji prihodnosti priključiti k soboškemu velikemu posestvu tudi posestvo v petrovski občini, če bo zajamčeno, da bo tako mogoče tamkajšnjo zemljo bolje obdelati in jo racionalneje izkoriščati. Po novem predlogu naj bi torej odslej delovalo v Pomurju samo sedem večjih družbenih kmetijskih gospodarstev z več ali manj specializiranim pridelovanjem (na levem bregu Mure pretežno poljedelstvo in živinoreja, na desnem vinogradništivo): KG Črnci-Apače. VG Gornja Radgona, VG Kapela. VKG Ljutomer, KGG Lendava. KG Beltinci in KG Murska So- bota, ki 'bodo imela skupno okrog 16.000 ha zemlje, od tega okrog 10.000 ha gozdov. Po površini zemlje bo najmočnejše KGG Lendava z okrog 5600 ha zemlje, vendar je od tega kar 5400 ha gozdov. Na drugem mestu bo soboško združeno gospodarstvo. Kljub morebitnim poznejšim korukturam dobivamo tako že sedaj dokaj močna in zaokrožena kmetijska gospodarstva z večjimi možnostmi za uveljavljanje modernega pridelovanja in gospodarjenja po kombinatskem sistemu, čeprav morda v manjši meri kot nekje na jugu. Znatni so že tudi prvi obrisi bodočega razvoja nekaterih gospodarstev. Tako nameravajo na lendavskem kmetijsko-gozdarskem posestvu usmeriti svo- je gospodarsko prizadevanje predvsem k uresničevanju treh glavnih nalog: pospešena živinoreja z živinsko farmo, lesno-predelovalni obrali in obrat za predelavo vrbja v kakovostne izvozne izdelke. Tudi v Ljutomeru bodo že prihodnje leto začeli graditi večjo vinsko klet z zmogljivostjo 300 vagonov pridelka, v Gornji Radgoni so se ,odločili za izredno rentabilne investicije v moderne naprave za večkrat povečalo proizvodnjo šampanjca itd. — skratka: povsod obetajoči načrti, ki bodo po uresničenju prinesli tudi otipljive gospodarske rezultate, ne samo kolektivom določenih posestev, marveč tudi pokrajini kot celoti. S. K. Potreba po razširitvi lendavske plinarne MONTAŽNA HALA..? Sedanji delovni prostori lendavske Plinarne ne ustrezajo več svojemu namenu in že močno vzbujajo pozornost delovne inšpekcije, ki je izdala nalog. da je treba to vpraša- nje že enkrat ugodno rešiti. V podjetju si namreč prizadevajo. da bi že prihodnje leto zgradili večjo montažno halo, v kateri bi bilo dovolj prostora za potrebne stroje in opravljanje vseh delovnih faz. Nadejajo se, da jim bodo v ta namen odobrena tudi potrebna investicijska sredstva. Za začetek bo zadostovalo 6 milijonov din, računajo pa, da jih bo gradnja stalo okrog 10 milijonov din. Gradnja nove hale bi lahko tudi odpadla, če bi podjetje dobilo ustrezne prostore v neposredni soseščini. Tako bi mesto pridobilo tudi potrebno gradbeno parcelo ze. večjo stanovanjsko hišo. Po uresničenju teh načrtov bodo lahko v podjetju znatno razširili proizvodnjo in zaposlili še 15 novih strokovnih delavcev. Samostojno bodo začeli izdelovati razne aparature za zemeljski plin. ki jih je sedaj še težko dobiti, med njimi tudi reduktorje za nizki tlak. Ze same potrebe Lendave po teh redaktorjih so tolikšne. da bi imeli v razširjenem podjetju dovolj dela za tri leta. Konec sezonstva na KGG Lendava VRBA IN MILIJONI 200 TISOČAKOV Z ENEGA HEKTARA SLABŠE ZEMLJE — IZDELKI ZA AMERIKO IN HOLANDIJO — PRIHODNJE LETO NAMERAVAJO ZGRADITI VEČJO PREDELOVALNO HALO IN V NJEJ ZAPOSLITI 100 DELAVCEV. Kaj je moč doseči z intenzivnim izkoriščanjem slabših zemljišč, na katerih se glavne in že uveljavljene kulture ne obnesejo dobro, so dokazali tud: na Kmetijsko-gozdnem gospodarstvu Lendava; v zadnjih letih so zasadili okrog 15 ha zemlje z vrbo, ki jim že prinaša obilen dohodek, celo enkrat več kot najboljša pšenica ob najugodnejši letini, saj pridobijo na hektaru okrog 10 tisoč kg vrbovih šib v vrednosti 200 tisoč din. če računamo leg po 20 din. Vrbove nasade nameravajo v prihodnosti še razširiti. Vsako leto bodo zasadili z vrbo nova dva hektara zemlje. Podaljšek tega prizadevanja za večjo rentabilnost gospodarjenja pa je predelovalni obrat, v katerem izdelujejo iz vrbovih šib kakovostne in močno iskane potrebščine (košarice za gospodinjske reči, košarice za pse itd.), ki jih večinoma izvažajo v Ameriko in Holandijo. Že sedaj jim prinaša pletarski obrat letno okrog 2 milijona din čistega dohodka, toda, ko bodo že prihodnje leto zgradili večjo pletilsko halo. katere zmogljivost bo temeljila na lastni surovinski bazi in v kateri bodo lahko dnevno zaposlili v dveh Izmenah okrog 100 delavcev, bo ta dohodek še znatno večji. Načrte za novo pletilsko halo že sestavlja »Agrobiro« iz Ljubljane. Z eno potezo torej dvoje koristi: najprej intenzivno izkori- ščanje slabše zemlje in pridobivanje obilnih dohodkov z nje. polam pa še gmotne koristi od predelovanja osnovnih surovin v končne izdelke. Najvažnejša pridobitev pa bo v tem, da bodo zaposlili v novem pletarskem obratu še precej novih delavcev — v zimskem času pri nestrokovnem delu tudi vse tiste, ki so v času sezone zaposleni pri kmečkih delih na posestvu, tako da bo konec tudi sezonstvu v njihovem proizvodnem procesu. Stanovanjska in komunalna dejavnost v Beltincih in okolici Do letošnjega leta v tem okolišu niso gradili večjih stanovanjskih zgradb, tako da so v glavnem skrbeli le za vzdrževanje starih hiš. Letos je bilo na novo zgrajenih šest novih stanovanj v bloku. Bolj živahno pa so gradili zasebniki, katerim je bilo zagotovljenih več sredstev. V času perspektivnega načrta bodo zgradilii še nekaj stanovanj v vrednosti 36 milijonov din. Zgradilii bodo dva cenena stanovanjska bloka. Sredstva bodo iz občinskega sklada. Med zasebniki bo zgrajenih predvidoma 250 stanovanjskih hiš v vrednosti 300 milijonov dinarjev. Za ta stanovanja bodo izdelani najprimernejši načrti, ki jih bo verjetno pet vrst. S tem želijo zagotoviti cenenost gradenj. Komunalna dejavnost v preteklem času ni dosegla ostalega razvoja. Sredstva za to dejavnost, razen za elektrifikacijo, so bila neznatna. Elektrifikacija sama je zajela doslej 96°/o vseh gospodarstev. V beltinskem področju je 108 km cest četrtega reda. Dolžina teh cest se bo nekoliko povečala zaradii prekvalifikacije cest III. reda. Za vzdrževanje cest je za čas perspektivnega plana predvidenih okrog 7 milijonov din. Okrog 20 milijonov din pa predvidevajo za ostala vaška komunalna dela. V VODSTVIH JE VEDNO VEČ ŽENA Občni zbor občinskega sindakalnega sveta v Ljutomeru Zboru občinskega sindikalnega sveta v Ljutomeru, ki je bil nedavno, so prisostvovali: Tov. inž. Miran Mejak, zvezni poslanec ZP, sekretar občinskega komiteja ZK tov. Aleksander Pirher. predsednik ObLO tov. Tone Truden in predsednik občinskega zbora proizvajalcev, tov. Rudi Svenšek . Na zboru se je zbralo 62 delegatov področnih sindikalnih podružnic. Iz poročila predsednika tov. Viktorja Pintariča je bilo razbrati, zelo aktivno delo v podružnicah in pestro delo ObSS. Tako je bilo v podružnicah skrpno 213 sej UO, ter 158 sestankov članstva z raznimi strokovnimi in političnimi predavanji, kar je dosedaj največje število. Poleg tega so organizirate nekatere podružnice še posebne tečaje za kvalifikacijo svojih delavcev. Talk tečaj je samo na posestvu VG Ljutomer dal 143 (kvalifikacij. Opažen je tudi velik napredek delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. Povečala se je tudi skrb za človeka, saj so doslej že v treh podjetjih organizirali obratne kuhinje. Veliko sredstev so gospodarske organizacije vložile v higiensko tehnično zaščito delavcev. Zanimiv je sestav novih UO in NO v podružnicah po pred kratkim opravljenih volitvah. Tako je v UO 185 moških in 39 žena. v NO pa 76 moških in 11 žena. V obeh odborih je sku paj 39 članov ZK. Razprava po poročilih je bila zelo živahna in je pokazala še vrsto problemov, ki jih bo treba v bodoče reševati vzporedno z gospodarskim razvojem Ljutomerske komune. V razpravi je bilo posebno poudarjeno, naj bodo člani sindikalnih podružnic v bodoče steber IZGRADNJE SOCIALISTNČNIH ODNOSOV NA NASI VASI. Sestav delovnih kolektivov v gospodarskih organizacijah je predvse miz vasi, zato bi naj bili nudi na vasi, kot napredni in najbolj razgledani pomočniki kmetijskem zadrugam pri sodelovanju zadružnikov s kmetijsko zadrugo v borbi za večji hektarski donos. Ugotovili so, da je za izboljšanje življenjskih pogojev premalo, samo boljša organizacija delaš večja storilnost in boljša kvaliteta izdelkov, če se istočasno ne dvigajo vse panoge gospodarstva. Izmed najboljših delegatov so izvolili novi 17 članski UO in 3 članski NO. Zbor je pooblastil UO, da izdela na podlagi poročil in razprave plan dela za prihodnje obdobje, kar bo dostavil vsem podružnicam sindikata. Kamenski Sedem let Doma onemoglih v Rakičanu V teh dneh je minilo sedem let, odkar je v Pomurju začela s svojo socialno dejavnostjo ustanova onemoglih, večinoma brezdomcev. Ti starčki so tukaj našli zavetišče, svoj drugi dom. Ko so dne 19. decembra 1951. prišli ,prvi oskrbovanci v ta dom v Rakičanu, je bilo še marsikaj, neurejeno: manjkal je vodovod, pralnica in še marsikaj. Z leti pa so le marsikaj izboljšali in uredili, kljub temu, da razpolaga dom z majhnimi sredstvi. Od 19 oskrbovancev, ki so prišli v dom onemoglih v Raki- čanu pred sedmimi leti, je sedmo obletnico dočakalo le sedem. Trenutno imajo v domu 120 oskrbovancev različne starosti. Nekaj jih je tudi zakonskih parov. Eden izmed teh je v preteklem letu praznoval zlato poroko. Dom onemoglih v Rakičanu ima najcenejši oskrbni dan, ki znaša le 205 din dnevno. Imajo svojo ekonomijo, ki pa jim ne daje vsega kar potrebujejo. Ob tem hišnem prazniku jim tudi mi želimo še mnogo uspehov in zadovoljstva. Vzporedno s potrebami (Nadaljevanje s 1. strani) določeno perspektivo. Takih obratov je v Pomurju dovolj Skoraj vsi pa imajo zastarelo opremo, neprimerne delavnice in pomanjkljivo orodje. Nič manj skrbi ne bo zahtevata tudi pravilna politika do zasebnih obrtnikov. V praksi prav tukaj prihaja pogostokrat do nasprotij z nekaterimi osnovnimi načeli naše družbene ureditve: zasebna obrt se razvija na račun socialističnega sektorja obrti. Obrtne dejavnosti ne bo mogoče uspešno razvijati, če ne bodo posvečali merodajni forumi dovolj skrbi tudi obrtniškemu naraščaju. To velja predvsem za obrtne široke, ki izumirajo, vendar so nam še potrebne. Za ta naraščaj bodo morali poskrbeti že o naših osemletkah, kjer naj dobi mladina napotila tudi za stroke, ki na videz niso tako vabljive kot na primer mehanični poklic itd. Razen tega so na obrtni zbornici mnenja, da je treba urediti ose potrebno za dosego primernih kvalifikacij za zaposlene o obrti. Znano je. da glede tega industrija prednjači. vendar bi bilo prav, da se po kvalifikacijah obrtni de- lavec loči od delavca zaposlenega v industriji. Smernice naših perspektivnih planov težijo predvsem za izboljšanjem življenjskih razmer prebivalstva. Tega seveda ne bo mogoče doseči, če recimo občina ne bo zmožna dati prebivalstvu predvsem z obrtjo dovolj dobrih in cenenih uslug, zato je še primeren čas da dajemo to problematiko pod prvo točko dnevnih redov pri razpravah merodajnih forumov. NOVOST IZ LJUTOMERA: Stanovanjsko skupnost v kolektivu TUDI ZADRUŽNI SVET KZ M. SOBOTA SE JE SESTAL V soboto se je sestal tudi novoizvoljeni zadružni svet kmetijske zadruge v Murski Soboti. Kmetijska zadruga šteje 411 članov in ima vključenih sedem vasi in mesto. Za predsednika zadružnega sveta so izvolili dosedanjega predsednika zadruge, tovariša Alojza Kolmana. Izvolili so tudi novi upravni odbor. Prve seje sta se udeležila tudi organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS. tovariš Franjo Šonaja in predsednik OZZ. tovariš Štefan Antalič. Zadružni svet je razpravljal tud: o investicijskem programu. Živahno so razpravljali tudi o akcijskem programu kmetijske zadruge za prihodnje leto. Ob svoji ustanovitvi je Vinogr adniško gospodarstvo Ljutomer prevzelo dokaj borno dediščino tudi z zanemarjenimi in slabo vzdrževanimi stanovanjskimi poslopji, ki so služil a v upravne namene ali pa so v njih prebivali vinograniški delavci. Ta poslopja je bilo potrebno začeti temeljito obnavljati in tako omiljevati stanovanjsko stisko, ki je močno prisotna tudi v ljutomerskem vino gradniškem okolišu. Občinska stanovanjska skupnost po nima dovolj sredstev in komaj zmore najnujnejše potrebe v samem mestu, zato so se na posestvu odločili, da ustanovijo svojo stanovanjsko Skupnost. Ker spadajo tudi stanovanja v okvir življenjskega blagostanja, od katerega je v mnogočem odvisno zadovoljstvo delavcem in njihovo prizadevanje za večjo delovno storilnost, je tudi upravnemu vodstvu posestva močno do tega, da bi bilo v njegovem okolišu pomanjkanje stanovanj sčasoma povsem odprav- ljeno. Zato novoustanovljeno stanovanjsko skupnost moralno in tudi gmotno podpira v okviru svojih možnosti na tem področju. Stanovanjska skupnost deluje pod okriljem vinogradniškega posestva, vendar ima svoj račun in ločeno knjigovodstvo. Njena prednost je tudi v tem. da jo priznava ves delovni kolektiv za svojo organizacijo in zato je omogočeno tudi uspešnejše pridobivanje dodatnih sredstev od njenih članov. Doslej je že obnovila okrog 10 stanovanjskih poslopij v okolici, v Ljutomeru pa dograjuje novo stanovanjsko hišo in tako pomaga tudi pri omiiljevanju stanovanjske krize v mestu. Pri tem pa seveda ne nameravajo ostati; že sedaj si namreč prizadevajo, da bi s krepitvijo skupnega sklada v te namene ustvarili še ugodnejše pogoje za pospešeno gradnjo novih stano- vanjskih poslopij v svojem okolišu. saj ne prikrivajo, da je uspešno reševanje stanovanjskega problema zelo pomembno za posestvo. S. K. ZADRUŽNI SVET VERŽEJSKE ZADRUGE SE JE SESTAL 16. decembra se je prvič sestal novoizvoljeni zadružni svet kmetijske zadruge Veržej. Ob tem dogodku so člani poslušal poročilo dosedanjega upravnega odbora, izvolili svojega predsednika ter novi, upravni odbor. Prvo sejo zadružnega sveta sta obtelkaila predsednik OO SZDL tov. Jan Ros in zastopnik OZZ tov. ing Franc Zadravec. Oba govornika sta med diskusijo podčrtala važnost in namen zadružnih svetov kot organov upravljanja v zadrugah. do. PRVA SEJA ZADRUŽNEGA SVETA V HOTIZI Tudi v Hotizi je imel zadružni svet svojo prvo sejo. Za predmetnika so izvolili Boltizar-ja Olatiča. Zadružni svet je sklenil, da bo zaprosil investicijsko posojilo za dograditev zadružnega doma od občinskega ljudskega odbora v Lendavi. Akcijski program bo svet sprejel na prihodnji seji Na prihodnji seji bodo člani sveta podrobno proučili tudi pravila zadruge, ker nekateri z vsemi podrobnostmi še niso seznanjeni. DEDEK MRAZ PRIHAJA! Izkoristite 10% popust pri nakupu knjig v knjigarnah ČZP ..Pomurski tisk“ v času od 20. do 31. decembra t. 1. v poslovalnicah: „DOBRA KNJIGA“ M. Sobota „VESNA“, Lendava KNJIGARNA, Ljutomer in KNJIGARNA, Radgona NE POZABITE, KNJIGA JE NAJLEPŠE DARIRO! 2 POMURSKI VESTNIK. 25. dec. 1958 RADIO MURSKA SOBOTA Program na valovni dolžini 202.1 m od 28. dec. do 1. jan. 1959. Nedelja, 28. dec. 1958 12.00 — Pogovor z volivci in lokalna kronika; 12.15 — Objave im novoletne čestitke, 12.20 — Oddaja v madžarskem jeziku. Torek, 50. dec. 1958 17.00 — Lokalna poročila, ob- jave in čestitke, 17.10 — Poročila v madžar- skem jeziku. Sreda, 31. dec. 1958 17.00 — Kolektivi čestitajo. Četrtek, 1. jan. 1959 17.00 — Pesmi iz domačih lo- gov, 17.10 — Poročila in novoletne čestitke. 17.20 — Oddaja v madžarskem jeziku. Pripomba: relejna postaja v Murski Soboti prenaša osrednji program RTV Ljubljane dnevno od 5—8.00 itn od 15.00—23.05 ure. DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE, POZOR! Ob prireditvah si lahko izposodite ojačevalec za ozvočenje pri Radio in finomehanični delavnici »Rafimus«, Murska Sobota. REZERVIRAJTE PRAVOČASNO! PREKLIC Preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrekel proti Jožetu Papiču in Tereziji Škrilec iz Suhega vrha in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Josip Vučkič, Suhi vrh št. 6. p. Martjanci. D-1158 OPOZORILO! Stranke, ki imajo v popravilu razne predmete, vljudno prosimo, da jih dvignejo v roku 14 dni, sicer za nje ne odgovarjamo. Radio in finomehanična delavnica »Rafiinus« Murska Sobota D-1159 RADIOAMATERJI! Radioklub M. Sobota ho imel v ponedeljek, dne 29. decembra 1958, ob 15. uri v hotelu »Zvezda« sestanek članstva. Vabljeni vsi prijatelji radioamaterstva! Za člane udeležba obvezna! Upravni odbor RADIOAPARAT, sobno kredenco in mizo za 6 oseb, prodam. Vprašati: Mikloš Kuzmiča 3, M. Sobota. M-1127 STARO MIZARSKO DELAVNICO kompletno dam v najem s 1. januarjem 1959. Dogovor z lastnikom. Rudolf Šafran. M. Sobota. M-1151 POSESTVO VSEH KULTUR s stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v izmeri 10 ha zaradi smrti ugodno prodam. Možnost dveh kupcev. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1154 OSEBNI AVTO znamke Steyer Buldog tipa 55 v odličnem stanju ugodno prodam. Cena po dogovoru. Konrad Gerlec. Kocljeva 16. M. Sobota. M-1155 TRAVNIKE IN NJIVE, več hektarov, v Ljutomeru, po ugodni ceni prodam. Informacije v Ljutomeru, Stari trg 12. M-1157 POSOJILO v znesku 100.000 din nujno rabim. Dam visoke obresti. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1161 KUHINJSKO POHIŠTVO, kompletno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1156 DROBILEC za fino meljavo (šrotač), na motorni pogon, kupim — Milan Makovec, Grlava — Križevci pri Ljutomeru. M-1172 TOČILNO MIZO, malo rabljeno, ter skoraj nov gostinski inventar, prodam. Pohištvo na ogled pri Karčijn Klepcu, Črensovci. M-1165 HIŠO z gospodarskim poslopjem in vrtom blizu državnega posestva Črnci, prodam. Evgen Krušeč, Mahovci, p. Apače. M-1166 DVE PARCELI GOZDA ob cesti Fokovci—Martjanci prodam. Površina parcele 50 arov, druga pa 43 arov. Resni kupci dobijo informacije v Martjancih št. 80. DOMAČE NOVE PREPROGE (skupaj 2t metrov) ugodno prodam. Naslov v oglasnem odelku PV. OTROKA VZAMEM v oskrbo. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku PV. M-1164 V kolovozu je našel smrt 81-letni Anton Jaušovec iz Radmo-šec pri G. Radgoni se je 15. t. m. vračal v večernih urah iz Ivanjševec proti domu. Od obilnega dežja so bile ceste polne blata in vode, tako je starček padel s pešpoti v kolovoz ter se več ni mogel rešiti. Zaskrbljeni sin ga je navsezgodaj odšel iskat ter ga je našel mrtvega, ker ga je zadušila po kolovozu tekoča voda in blato. Ponesrečeni je bil znan kleparski mojster in vnet čebelar. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, tasta in starega očeta VIKTORJA VREČIČA gostilničarja in posestnika iz Vaneč se prisrčno zahvaljujemo dr. Vlajevi-Prezybilsky za olajšanje dolgotrajne bolezni pokojnega, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Iskrena hvala evang. duhovniku in Ferdotu Flisarju za ganljive besede pri odprtem grobu. Še enkrat posebna hvala vsem gasilcem iz Vaneč, Puconec, Moščanec in vsem sosedom, ki so nam ob tem težkem trenutku bili v tolažbo in pomoč, Vaneča. M. Sobota, dne 20, dec. 1958. Žalujoči: žena Marija, sin Geza z ženo Heleno in otroki, hčerka Marija z možem Štefanom in otroki POJDITE Z NAMI NA ;; VESELO POTOVANJE V NOVO LETO KI GA 31. DECEMBRA T. L. ORGANIZIRA PODRUŽNICA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE 11 V VSEH PROSTORIH HOTELA »ZVEZDA« V OKVIRU PESTREGA ZABAVNEGA PROGRAMA BOSTE PRVIČ SLIŠALI TUDI LOKALNO RADIJSKOJSKO KRONIKO ZAČETEK OB 20 URI REZERVIRANJE SEDEŽEV DEŽURNI ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI Dne 28. dec. dr. Miloš Borov-šak; 1. jan. 1959 — dr. Jan Sedlaček; 2. jan. 1959 dr. Jan Sedlaček; 4. jan. 1959 dr. Nikolaj Lanščak. NOČNI DEŽURNI ZDRAVNIK NA DOMU od 5. do 11 jan. 1959 dr. Stefan Vučak. KRVODAJALCI od 15. dec. do 20. dec. 1958 Stanko Skalar, Jože Stajer, Stefan Kolmanič, Karel Oček, Alojz Simič, Gezu Veren, Stefan Gerič, Janez Jakšič, Janez Hajnal, Vladimir Kukanja, vsi iz podjetja »DES« M. Sobota. Helena Ritlop, Črensovci (četrtič); Martin Halas, Terezija Hozjan, Cecilija Hanc, Stanislava Senckarič, Martin Nerad, vsi iz Črenšovec (drugič); Katarina Cipot, Črenšovci (tretjič); Matija Toinpa, Vince Horvat, iz Črenšovec; Helena Kolarič, Trnje; Rozalija Vinčec, Matija Peterec, Martin Bedernjak, vsi iz Trnja (drugič); Štefan Žerdin, Ana Žerdin, iz V. Polane; Andrej Žerdin, Vel. Polana (drugič); Ivan Juhnov, Ferdinand Žilavec, Grad; Otilija Ko-ler, Šalamenci; Jožo Jablanovec, Bakovci (sedmič); Stefan Lovenjak. Poznanovci (drugič); Franc Gomboc, Puconci (drugič); Frane Horvat, Pečarovci (drugič); Terezija Šiftar, Beznovci. V imenu bolnikov sc vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja Murska Sobota. ODVETNICA DANICA HIRŠL odpre odvetniško pisarno 1. jan. 1959 v Murski Soboti, Titova cesta 18 (Šömenova hiša) D-1138 Nedelja, 28. dec. — Tepežni dan Ponedeljek, 29. dec. — Tomaž Torek, 50. dec. — Branimir Sreda, 51. dec. — Silvester MURSKA SOBOTA — od 26.-28. decembra ameriški barvni film: »Čaj za dva«. Suma 29. dec. ameriška barvna risanka: »Pater Pan«; od 50. dec. do t. jan. 1959 avstrijski barvni film: »Noč v Benetkuh«. LJUTOMER — 27. in 28. dec. ameriški barvni film: »Pony express«; od 31. dec. do 1. jan. 1958 francoski barvni film: »Nuna«. GORNJA RADGONA - 27. in 28. dec. ameriški film: »Rdeče podveze«; 50. in 51. dec. ameriški film: »Žena iz Neapeljske ulice«. KRIŽEVCI PRI LJUT. - 27. in 28. dec. ameriški barvni film: »Pot v Holiwod; 50. im 31. dec. španski film: »Smrt kolesarja«. LENDAVA — od 26.—28. dec. češki film: »Dobri vojak Svejk«; od 30. dec. do 2. januarja 1959 angleški film: »Semenj želja«. VIDEM OB ŠCAVNICI - 27. in 28. dec. slovenski film: »Ne čakaj na maj«. ČEPINCI — 28. dec.: »V kanjonih Colorada«. GRAD — 28. dec. italijanski film: »Tisti iz sanj«. VERŽEJ — 27. in 28. dec. ameriški film: »Med nebom in zemljo« — color (premiera cinemascop filma) . VELIKA POLANA — 28. dec. madžarski film: »Dvanajst zadetkov«. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi, ki nas je doletela s smrtjo naše nepozabne GABIKE MALAČIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot, ji poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo Mestni občini, uslužbencem-matičarjem in sindikatu. Prisrčna hvala vsem zdravnikom internega oddelka soboške bolnišnice in zdravniku dr. Amonu. Lepa hvala tudi sestram in strežnemu osebju za neumorno požrtvovalnost. Nadalje se zahvaljujemo govornikom za tople besede, še enkrat iskrena, globoka zahvala vsem. Murska Sobota, dne 18. dec. 1958. Žalujoči: rodbina in ostalo sorodstvo ZAHVALA Vsem, ki ste pospremili na zadnji poti našega nepozabnega moža in očeta JOŽEFA KIRALA brivsko-frizerskega mojstra v Murski Soboti izrekamo iskreno zahvalo. Še posebej se zahvaljujemo dr. Vrbnjaku, dr. Kastelcu in drugim, ki so ves čas njegove težke bolezni pomagali pokojniku, nadalje tajniku okrajne obrtne zbornice tov. Štefanecu za njegove lepe poslovilne besede, častiti duhovščini, darovalcem vencev in vsem, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. žena Rozalija, hčerka Slavica 0-1168 in ostalo sorodstvo Na zalogi imamo: PISARNIŠKO OPREMO »MIZARSTVO« LJUTOMER Kupujte vsi neposredno od proizvodnega podjetja, ker vam nudi izdelke po lastni ceni in jamči tudi za njihovo kakovost Kupujemo suhi rezani les po najvišjih dnevnih cenah! 0-1162 Upravni odbor trgovskega podjetja »Sloga« Gornja Radgona razpisuj e mesto POSLOVODJE za trgovino Sp. Ščavnica Pogoj: : Izučen trgovec (učna doba in opravljen izpit) z najmanj, petletno prakso v samostojnem vodstvu trgovine. Prijavo vložite na upravni odbor trgovskega podjetja »Sloga« Gornja Radgona 10 dni po objavi v listu. Prijavi je predložiti vse potrebne dokumente 0-1169 Odgovor s prejšnje številke: 31. decembra vsi na SILVESTROVANJE v DOM »PARTIZAN« v M. SOBOTI Bojan Šinko Mrlič v avtu Za Oniča je bilo to vprašanje bolj nepričakovano kot za njegovega prijatelja. Zajecljal je: »Prvič sem za vas tuj državljan in drugič veste o meni prav toliko kot nič. Zelo se čutim sicer počaščenega, toda poznava se šele nekaj dni .Menim, da morate stvar še premisliti.« To sem že storila. Svojo ponudbo vam moram obrazložiti. Za zdaj bi bili moj poslovni tajnik in očetov poslovni zastopnik v njegovem evropskem uradu v Rimu. Sicer pa ne vem, če vas kaj ne zadržuje v vaši domovini?« »In kaj naj bi bilo to?« »Dekle, čigar lepota zasenčuje lepoto ameriških deklet in tudi mojo.« »Ni res. Če mislite tako, potem pojdem z vami tudi na severni ali južni tečaj! Toda ponovno poudarjam, premislite stvar še enkrat.« »Je že prepozno. Pravzaprav ste že sprejela mojo ponudbo. Na severni tečaj sicer ne bova potovala, toda kdo ve, kam vse me boste še morali spremljati. Zapomnite si: prvi vtis je najboljši. Prav v vas sem odkrila lastnosti, ki jih potrebujem. Vrh tega veste več o stvareh, s katerimi se ukvarjamo, kot kdorkoli drugi. O prejemkih in podobni stvareh se bova pomenila, ko boste hoteli.« »Kaj menite vi, gospod Berry?« je vprašal Onič milijonarja. Dr. Krauss ga je že prej z nagibom glave spodbudil, naj sprejme ponudbo. Lahko samo ponovim, kar sem dejal že prej. Zdi se mi, da ob sedanjih okoliščinah poslovno znanje ni najvažnejše. Gospodična Parkerjeva ima prav gotovo svoje vzroke, da vam je za pomoč in nasvete hvaležna..« Navzlic temu pa je bil Onič še vedno malce v zadregi. Velja, torej!« je slednjič pristal. »Sprejmem vašo ponudbo in zagotavljam vam svojo vdanost in hvaležnost. Storil bom vse, kar je v moji moči. Svojo službo bom skušal opravljati v vaše zadovoljstvo.« Nato je stopil k Berryju. Ali smem nekaj pripomniti?« je dejal. »Seveda!« Zdi se mi, da sem uganil, kaj je menil gospod Parker, ko vam je pisal o načrtu, ki bo koristil človeštvu in njegovi blaginji.« »Potem pa mi povejte, če ste uganili.« Kot poslovni uslužbenec gospodične Parkerjeve, se moram najprej posvetovati z njo. Ne bi hotel dajati preuranjenih izjav. Ko bo stvar dozorela, vam bom rade volje na razpolago!« Syl je velela pripraviti diner pri sebi. Po izkušnjah zadnjih dni se ji je zdelo to najpametneje. Po jedi je dr. Krauss dejal: Dovolite mi vprašanje, gospod Berry. Zelo me namreč zanima in zdi se mi, da smo prej nekaj prezrli. Nekaj, kar je za nas zelo važno. V svojem pismu, ki vam ga je pisal, je gospod Parker omenil tudi dva Angleža in dva Američana. Ti naj bi pred ali za njim prispeli na Bled, da bi mu pomagali uresničiti njegovo zamisel. Gospoda Parkerja žal ni ob prelepem Blejskem jezeru. Vi ste sedaj ves čas na Bledu. Ali nam lahko poveste, kaj je z ostalimi štirimi gospodi. Ali so že prispeli? In če niso, zakaj niso prispeli?« »Menim, da je napak, če govorimo le o štirih, čeprav smo tako čitali tudi v pismu mojega pokojnega prijatelja,« je spregovoril milijonar. Zdi se mi namreč, da je tu še nekdo, čeprav nanj nisem bil posebej opozorjen. Percy Collins. Imam vtis, da ve o načrtih prijatelja Parkerja več, kot kdorkoli drugi na svetu. Moram pa pripomniti, da nimam za to svojo domnevo prav nobenega otipljivega dokaza. Kar zadeva ostale štiri, lahko samo izrazim svoje obžalovanje. Doslej namreč še ni prispel nobeden izmed njih.« »To me zelo čudi,« je dejal dr. Krauss zamišljeno in z rahlo zmesjo zaskrbljenosti. Z menoj je pa drugače,« se je vmešal Onič, kajti čudil bi se, če bi kateri izmed njih sedel sedaj med nami. O prvih dveh sem prepričan, da nista več med živimi, a tudi ostala dva sta v večji ali manjši nevarnosti.« Vsi so se z začudenjem zazrli vanj. Vi torej nekaj veste?« je hlastno vprašal bogati Američan. Ne. gospoda moja,« se je branil Onič. »Prav nič ne vem, le z gotovostjo domnevam. Prav tako kot vi, gospod Berry. glede Percyja Collinsa. Dovolite, da vam nekaj preberem.« Vzel je iz notranjega žepa suknjiča izvod nekega tržaškega lista, iskal nekaj v njem, nato pa začel na glas čitati : »Cometi eksplodirajo v zraku*. Oprostite to je le naslov. Da nadaljnjem: .Človek se nehote spomni filma ,Na nebu ni cest', ko bere o katastrofah velikih potniških reaktivnih letal tipa Comet. Te dni so ponovno sporočili, da pogrešajo neko potniško letalo na reaktivni pogon tipa Comet v bližini Neaplja. To je postavilo na dnevni red vprašanje, če so Cometi najuspešnejši odgovor potniškega letalstva na reaktivni pogon, kakor to trdijo nekateri.« Dovolite, da vas prekinem,« je zaslišal Onič Američanov glas. »Ali nam lahko poveste, kakšno zvezo imajo Cometi z našo zadevo?« »Seveda,« je dejal Onič, »le za nekaj minut potrpljenja in posluha vas moram prositi. Ko vam bom prečital ta članek, vam bo tudi jasna zveza, za katero ste me pravkar vprašali.« Prosim, nadaljujte!« V drugi polovici meseca januarja 1959 se bo pričel pri Okrajni obrtni zbornici v Murski Soboti TRIMESEČNI STROKOVNI TEČAJ IZ KOVINSKE STROKE Tečaj bo tedensko po dvakrat. Na tečaju se bo obdelovala tehnologija materiala, motoroznanstvo. strokovno računovodstvo, gospodarsko spisje in tehnično risanje. Naprošamo vse tiste, ki so zainteresirani za ta tečaj, četudi še nimajo mojstrskega izpita, ali pa se za istega pripraviljajo, da se prijavijo pri. Okrajni obrtmi zbornici v Murski Soboti pismeno ali ustmeno najkasneje do 10. januarja 1959. 0-1163 Komisija za razpis uslužbenskih mest pri Trgovinski zbornic' za okraj Murska Sobota razpisuje pri tajništvu Trgovinske zbornice za okraj M. Sobota delovno mesto STROKOVNEGA TAJNIKA odbora za organizacijo tržišča in napredek trgovanja Pogoji : a) Diplomirani ekonomist in 3 leta prakse; b) Popolna srednja šola in 5 let prakse; c) nepopolna srednja šola in 8 let prakse: d) nižja strokovna šola in 10 let prakse. V leta prakse se šteje: 1. čas, ko je kandidat za zgoraj navedeno delovno mesto opravljal finančne, komercialne ali druge ustrezne upravne posle v gospodarskih organizacijah; 2. čas prebit v službi pri državnih organih na poslih vodenja in kontrole, blagovnega prometa: 3. čas, ko je bil kandidat zaposlen oz. bil poklicni funkcionar v družbeno-političnih organizacijah; 4. čas, ko je bil kandidat v narodnoosvobodilnem boju, v sovražnem ujetništvu po 6. aprilu 1941. ko je aktivno ilegalno delal med narodnoosvobodilnim bojem ali bil v koncentracijskem taborišču ali zaporu kot žrtev fašizma. Plača po določbah Pravilnika o uslužbencih trgovinskih zbornic s področja notranje trgovine (Ur. list FLRJ. štev 21/58). Prošnje z obširnim življenjepisom in navedbo dosedanjih službovanj oz. let prakse poslati Tajništvu zbornice najpozneje do 15. januarja 1958. POMURSKI VESTNIK. 25. dec. 1958 3 Izšla je prva in druga številka revije „S V E T OB MURI“ LETNIK III. 1958 Prva in druga številka revije »Svet ob Muri«, ki je izšla pred kratkim, prinaša vrsto razprav, leposlovnih sestavkov, zapiskov ocen in poročil. Kot odmev naj večje letošnje kulturno-politične prireditve Pomurja, proslave 90-letnice prvega slovenskega tabora, je dr. Bratka Krefta uvodnik »Ljutomerski tabor 9. avgusta 1868«. Isto snov zajemata' tudi sestavek Franja Baša »Ob prvem Slovenskem taboru« in razprava »Ob 90-letnici prvega slovenskega tabora«, izpod peresa Boga Teplyja. Odlomek, iz monografije o Božidarju Raiču, ki jo je napisal Jože Ftičar pa govori o delu tega največjega taborila in mladoslovenskega ideologa. Nekatere dogodke in splošno politične razmere v obdobju okrog petomajskih volitev leta 1935 opisuje Ivan Kreft v sestavku »Klicu partije se je odzvalo tudi Pomurje«. Nekako drugi del revije Svet ob Muri vsebuje več prispevkov o nekaterih gospodarskih (gospodarsko socialnih), in zgodovinskih vprašanjih. Tako navaja ing. dr. Vladimir Šlebinger nekatere zanimive podatke o Muri, njenih vodnih silah ter o možnostih gradnje hidrocentral. Ob koncu svojega, sicer kratkega sestavka, pravi: »Rok, kdaj bi začeli graditi elektrarne na Muri, je odvisen predvsem od investicijskih stroškov. Če se bo projektantom posrečilo izdelati ekonomsko konkurentne projekte, za kar so pogoji, potem je realizacija bližja, če bi pa elektrarne drugod, na primer na Savi, bile cenejše, potem bi pač imele te prednost. Vse pa kaže, da bi elektrarne na Muri bile po Dravi prve na vrsti.« Vanek Šiftar je objavil v tej številki revije daljšo razpravo - Razdrobljenost kmetijskih zemljišč«. To je snov, ki bo zanimala predvsem gospodarstvenika in sociologa. Do neke mere podobno snov obravnava Bela Sever v statističnem prikazu »Prekmurci v Ljubljani«. Ing. Koloman Cigit je objavit »Prispevek k zgodovini pomurske naftne industrije«, Iva Miklova ugotavlja v razpravi »Arheološke izkopanine v Dolgi vasi,« nekatere arheološke zanimivosti lendavskega območja, Franc Šebjanič pa omenja v kratki notici »Prekmuriana v Bratislavi« nekatere prekmurske prvo-tiske, ki jih hrani bratislavska knjižnica Slovaške akademije. Leposlovni del revije izpopolnjujeta Miška Kranjca novela »Hiša s kanarčki« in novela hrvatskega novelista Ranka Marinkoviča »Angel« v prevodu Miroslava Ravbarja. Pesmi, objavljene v najnovejši številki revije Svet ob Muri so prispevali Branko Rudolf, Marica Škorjanec, Elvira Cvetko, Manko Golar in Slavko Jug. Med zapiski, ocenami in poroči; je med drugim ocena Kranjčevega dela »Macesni nad dolino«, ki jo je napisal Franc Zadravec, Štefana Balažiča zapisek o I. pomurskem študentskem festivalu, Boža Kerta poročilo »Tri vzpodbudne knjižice o videmski občini« in Nikice Brumenove poročilo o študijski knjižnici. »MLADI SVET« št.10 Izšla je 10 številka »Mladega sveta«, zadnja v tem letu. številka je zanimiva predvsem zaradi navodil za novoletno praznovanje in zaradi nasvetov o zbiranju igrač. Članek »Za prisrčnejše novoletno praznovanje« je napisala Jovita Podgornik in pravi, da je predvsem važno to, da postane Novoletna jelka najprej družinski praznik, ki se ga veselijo ne samo otroci, temveč vsi člani družine. Kako naj pripravimo toplo novoletno praznovanje v stanovanjski skupnosti? Kako v vrtcih in v šoli? Na ta vprašanja nam odgovarja avtorica članka z lepimi nasveti. Predvsem poudarja, naj prepustimo večjim otrokom čimveč iniciative. O igračah, predvsem pa o tem, kako lahko praktične in zanimive igrače sami Izdelamo, je pisala Vida Hermanova iz Maribora. Njen članek ima naslov »Stanovanjske skupnosti za naše otroke«. V stanovanjski skupnosti nastajajo že prve oblike otroške skupne vzgoje. Od- borniki stanovanjske skupnosti si marsikje belijo glavo, kje bi dobili denar za igrače za otroške vrtce. To težko vprašanje okoli denarja pa lahko stanovalci z dobro voljo rešijo tako, da igrače otrokom sami pripravijo. Ob članku so objavljene fotografije najrazličnejših doma izdelanih igrač in k vsaki je napisano navodilo za izdelavo. K temu članku je za dopolnilo napisala Breda Ci~ lenškova še o psihološki vrednosti igrač in o tem, kako naj igrače izbiramo. Članek je zelo zanimiv in tehten. Ob novem letu bomo veseli tudi navodila, ki ga najdemo v tej številka »Mladega sveta« — katere knjige naj kupimo otrokom? Nato so v listu še splošno pedagoška vprašanja, kakor o otroku, ki se utaplja v potrtosti, o čemer je pisal Fr. Pediček, nato pouk o spolnem življenju, o čemer nam piše Helena Puhar, ocena češkega filma »Šola očetov«, o starših in učiteljih, ki jo je napisala Zima Vrščaj in nam priporoča, naj si film ogledamo, ker je zgodba v filmu aktualna. Nekaj te zgodbe se dogaja vsak dan na marsikateri šoli in v marsikateri družini, kjer imajo šolske otroke. Tudi »Pomenek s starši« je zanimiv in pester. Nekdo vprašuje, ka- ko naj pomagam svojemu otroku, ki ne more izgovarjati rrr. Pomirjajoče odgovarja logoped Zdravko Omerza in mu daje nasvet. V rubriki »Midva« je načeto znova vedno boleče vprašanje zakonskih razvezancev. In končno še nekaj lepe proze, domače od Jožeta Kranjca »Zgodba o avtomobilu« in »Otroške etude« češkega pisatelja Ludvika Aškenazyja, ki se približuje na žalost že svojemu zaključku. Svojevrstnto poznojesensko tihožitje (Foto: B. Hribar) „Pokaži kaj znaš“ v Beltincih Mladinska organizacija v Beltincih je minulo nedeljo v Zadružnem domu organizirala zelo lepo uspelo prireditev pod geslom: Pokaži, kaj znaš! V prvem delu sporeda so s pevskimi točkami in deklamacijami nastopili naši najmlajši iz otroškega vrtca in šolska mladina ter želi mnogo priznanja. Za njimi se je zvrstilo na odru pred mikrofonom 14 skupin pevcev, pevk, godbenikov z najrazličnejšimi inštrumenti ter ena recitatorka. Prišli so iz Beltinec ter okoliških vasi Melinec, Gančan, Lipe, Odranee, Ižakovec in Dokležovja. Vsi so se dobro odrezali, čeprav je nekaterim mlajšim, ki so prvič nastopali in še pred tako mnogoštevilnimi poslušalci, bilo jih je nad 500, nagajala trema. Prvo nagrado sta prejeli pevki Nanda Bernot iz Beltinec in Jožica Novak iz Odranec, ki sta s finim občutjem skupaj zapeli dve pesmici. Dosegli sta 78 točk od 80 dosegljivih. Drugo mesto s 77 točkami si je priborila petčlanska godba iz Lipe. Zanimivo je, da so kar trije člani te skupine sodarji, ostala dva pa poljedelca. Tretje mesto s 76 točkami je zasedel mladi harmonikaš Janez Lukač iz Dokležovja, ki je pa obenem tudi dober violinist. Četrto nagrado je prejela deklamatorka Breda Acceto iz Beltinec za Prešernovega Povodnega moža. Mnogo priznanja je žel tudi mladi Matija Horvat iz Beltinec, ki je kljub temu, da se uči trombo šele tri mesece, prav efektno, čeprav z majhno tremo, zaigral dva komada. Ocenjevalna komisija je bila sestavljena iz štirih strokovnih članov iz Murske Sobote in Ljutomera ter štirih članov, ki so bili izžrebani iz občinstva. Ocenjevanje med obema skupinama ocenjevalcev je bilo zelo izenačena, kar se je videlo iz dejstva. da je bila razlika v točkah obeh skupin zelo majhna. Da je ta prireditev, v Pomurju prva te vrste, v vsakem oziru tako odlično uspela, je pač v največji meri zasluga požrtvovalnih organizatorjev Nande Bernotove, Hermana Šticla in Brede Accettove ter dragih članov mladinske organizacije v Beltincih. občnem zboru PŠK V četrtek, dne 18. decembra 1958 je imel Prleški študentski klub svoj peti redni letni občni zbor, katerega so se udeležili tudi zvezni ljudski poslanec in častni član PŠK tovariš Ivan Kreft, podpredsednik OLO Jožko Slavič in republiški ljudski poslanec Marija Levarjeva V preteklem letu je PŠK požel lepe sadove svojega delovanja. Čeprav mi izvedel vseh svojih načrtov, je bite njegovo delovanje le veliko. Ko so analizirali delo preteklega leta in ga primerjali z delovanji dru- gih pokrajinskih klubov, ki jih je trenutno v okviru ZŠJ ljubljanske univerze 23, so videli, da marsikje prednjačijo. Med take akcije spada organizacija I. Pomurskega študentskega festivala, ki sta ga skupno pri- pravila oba kluba Pomurja. Tako so na eni strani dali pomurskemu ljudstvu nekaj kulturne hrane, ga seznanili z najkvalitetnejšimi študentskimi skupinami (folklorna skupina France Marolt, pevski zbor Vinko Vodopivec), na drugi strani pa so študente iz drugih krajev Slovenije seznanili s Pomurjem. To je bila manifestacija, ki je zajela vse Pomurje. Pomembna je bila tudi filmska akcija v predvolilnih pripravah, ko je ekipa v petih dneh obiskala devet krajev Pomurja, imela pri tem 16 predstav, ki si jih je ogledalo 2700 ljudi. Družabno živiljenje je bilo zadovoljivo, saj je bil izveden tudi tradicionalni akademski ples, po vrsti tretji. Omeniti je treba, da je bilo staljenega tudi precej na obravnavanju domače problematike, ko so prirejali debatne večere tako z zveznim ljudskim poslancem tov. Ivanom Kreftom, kakor tudi s prof. Jankom Liškom o regionalnem planu Pomurja. V letošnjem letu so bik tudi rešeni vsi problemi okrog odkritja spominske plošče pomurskim prvoborcem v Moravcih, ki ‘jo bodo letos odkrili. Na tem letnem zboru pa je tudi do kraja dognano vprašanje združitve PŠK s Klubom prekmurskih akademikov. Oba kluba sta sicer že tudi doslej tesno sodelovala, predsvsem letos, v okviru festivala, kaže pa, da bo to v bodoče še plodnejše. Fr. K. od 17. do 24. dec. 1958 Rodile .so: Angela Krampač iz Lipe, dečka; Vojislava Flegar iz Grada, dečka; Ivanka Verbančič iz Rožičkega vrha, deklico; Helena Zorko Iz Predanovec, deklico; Helena Čivre iz Lendave, dečka; Ana Jurman iz Petišovec, deklico; Jožefa Grabar iz Kroga, Jožica Rumič iz Moravec, dečka: Ana Hozjan iz Trnja, dečka; Antonija Olaj iz Gančan, dečka; Rozalija Geči iz Dolge vasi, dečka; Marija Novak iz Kočevja, deklico; Magdalena Gjerkeš iz Dolgovaških goric, deklico; Terezija Lanjšček iz Markovec, dečka; Helena Antolin iz Ivanjec, dečka; Helena. Hul iz Večeslavec, dečka. POROKE: Poročila sta se: Gjergjek Rudolf, kmetijski tehnik iz Vidonec in Magdalena Mažel, učiteljica iz Kuzme. Cigut Alojz, avtomehanik iz Lendave in Legen Marija trgovska pomočnica iz Murske Sobote. Čimer Peter delavec iz Murske Sobote in Slavič Ljudmila trgovska pomočnica iz Murske Sobote. Vlaj Ludvik, upravnik KZ v Mačkovcih in Kerec Ela, gospodinja iz Vidonec, Gorza Jožef, elektroinžiner iz Zagorja ob Savi dn Kuzma Antonija, učetljica iz Ižakovec. SMRTI: Umrli so: Vincenc Zrinski, star 76 let iz Murske Sobote; Anton Bohinec, star 62 leti iz Križevec pri Ljutomeru; Gabrijela Malačič, stara 37 let iz Murske Sobote; Franc Poredoš, star 39 let iz Kramarovec; Marija Juhnov, stara 56 let od Grada. Kranjec Šteafn, star 75 let iz Ba-kovec, Čarni Matija, star 78 let iz Moščanec; Kučan Ludvik, star 64 let iz Gornjih Petrovče; Vršič Jakob, star 58 let iz Polane; Faflik Viktor, star 68 let iz Murske Sobote; Popovič Arna, stara 72 let iz Murske Sobote; Gjerek Ana, stara 76 let iz Rakičana; Geld Ivan, star 56 let iz Beltinec; Zrim Cecilija, stara 7 let iz Martinja; Kseneman Katarina, stara 80 let iz Murske Sobote; Kuronja Ernest, star 51 leto iz Panovec; Kerčmar Ernest, star 16 let iz Murske Sobote; Horvat Anton, star 80 let iz Lukavec; Gostanj Stefan, star 49 let iz Budinec. Kiraly Jožef, star 64 let iz Murske Sobote. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA M. SOBOTA obvešča: Uradna žrebna lista srečk denarne loterije Gasilske zveze Slovenije; Žrebanje je bilo 14. decembra 1958 v Ljubljani. Srečke ki se končujejo so zadele s številko dobitek 80 500.— 01 300.— 81 300.— 821 1.000.— 4222 10.000.— 29132 50.000.— 100302 200.000.— 3 100.— 6833 15.000.— 53143 50.000.— 824 1.000.— 028864 100.000.— 029964 500.000.— 35 200.— 45 200.- 926 2.000.— 065036 300.000.— 7 100.— 3557 5.100.— 6498 5.000.— 117798 400.000.— Dobitke do vključno 15.000 din izplačujejo vse pošte v Sloveniji. Dobitke po 50.000 din in vse premije pa GZ LRS Ljubljana. Ob koncu leta se vsem pripadnikom naše organizacije iskreno zahvaljujemo za plemenito prizadevanje na polju požarno varstvene službo in čuvanju ljudskega premoženja. V novem letu 1959 želimo veliko uspeha vsem organizacijam, slehernemu pripadniku s toplo željo, da bi Vaše delo rodilo bogate uspehe! Kličemo: »V službi ljudstva na pomoč!« Iz pisarne OGZ NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED ŽENEVA- NEW YORK-BERLIN Ženeva in Nem York sta bili vse do nedavna prizorišče dvogovorov med Vzhodom in Zahodom, a Berlin je mesto, nad katerim se križajo mnenja in note med Parizom in Moskvo, odkar je zasedal o Parizu svet ministrov članic severnoatlantskega pakta. Dve konferenci v Ženevi in tretja o Nem Yorku so razpravljale o sorodnih vprašanjih, ki se tičejo razorožitve in varnosti pred napadi. Uradno so imenovali prvo za konferenco o prenehanju poskusov atomskih eksplozij, drugo za konferenco o preprečevanju nenadnega napada in tretjo za konferenco o miroljubni porabi vsemirja. Četrta konferenca, ki pa jo je imel severnoatlantski pakt Parizu, pa je bila takšna, kakršne pač so lahko konference predstavnikov vojaške zveze. Med tem, ko so o Ženevi na konferenci o prekinitvi nuklearnih poskusov po skoraj poldrugem mesecu le sprejeli nekaj členov sporazuma med tremi velikimi državami, ki imajo atomske bombe velikega in »majhnega« učinka (štiri tedne so se prepirali skoraj samo o dnevnem redu, ob katerem se niso mogli zediniti), se je oglasil Speak, glavni tajnik severnoatlantskega pakta, in govoril o tem, kako pametna je bila intervencija Zahoda na Srednjem Vzhodu in da do takšnih intervencij še lahko pride. Prvi člen sporazuma o Ženevi pravi, da morajo ose članice, podpisnice sporazuma (ZDA, ZSSR, Velika Britanija) prekiniti s poskusi z nuklearnim in termonuklearnim orožjem in da morajo vplivati tudi na druge države, ki bi hotele začeti s takšnimi poskusi, prvi glasovi iz severnoatlantskega pakta pa zahtevajo še več divizij za »obrambo Zahoda«. Med tem, ko so na drugi konferenci v Ženevi razpravljali o preprečevanju nenadnega napada, so iz Moskve sprožili note v zvezi z Berlinom, ki naj postane svobodno nevojaško mesto, kar je vzpodbudilo ameriškega zunanjega ministra k izjavi, da Sovjetska zveza gotovo' ne bo pripravljena zaradi Berlina začeti vojno in k tej misli so odobravajoče pritegnili vsi veliki državniki Zahoda. V istem času. ko so o Nem Yorku razpravljali o mirolujbni porabi vsemirskega prostoroa in se že skoraj povsem zedinili o ustanovitvi posebnega komiteja za reševanje tega vprašanja, so v Ameriki pripravili izstrelitev štiritonskega umetnega satelita, katerega kroženje okrog Zemlje je zopet potisnilo o stran vsa politična vprašanja v ameriški in, kot kaže, tudi v sovjetski javnosti in tako prispevalo k nadaljevanju hladne vojne in napetosti. Vse tri konference, ki se tičejo razoroževanja se bodo verjetno takoj o začetku prihodnjega leta nadaljevale in so doslej predstavljale edine stike Vzhoda in Zahoda, podobne stikom med obema blokoma v Ženevi pred tremi leti in sicer med šefi velikih in neposredno potem med zunanjimi ministri velikih stebrov obeh blokov. Čeprav se po tem zdi, da mali nimajo kaj govoriti, saj pravi tudi Hruščov, da bi bilo s tem, če se dva velika nasprotnika (ZDA in ZSSR) sporazumeta, vse ostalo kar je zdaj v svetu problematično, samo ob sebi rešeno (menda je mislil s tem, da bi si potem lahko svet razdelili kar po veličini interesov), kažejo nasprotja, ki so izražena v severnoatlantskem paktu, da samo dva partnerja nista vsemogočna. Na zadnjem pariškem zasedanju atlantske zveze so namreč članice ostro nasprotovale temu, da bi tri velike sile med njimi povedale v vsaki stvari zadnjo besedo in vedno najpomembnejšo besedo. Nadalje so nastali spori (ki trajajo že nekaj časa), med Britanijo in Francijo okrog Skupnega evropskega trga. S prvim dnem prihodnjega leta bi naj šest držav »Male evrope« znižalo carinsko tarifo za 10 odst. in povečale uvozno kvoto za 20 odst. Britanija zahteva, da bi se ta sporazum razširil tudi na 11 ostalih članic Evropske organizacije za ekonomsko sodelovanje, odnosno da sprejmejo britansko obliko Svobodne trgovinske zone. Ze kompleksnost teh problemov je sprožila ostro politično krizo o samem središču atlantske zveze. Skoraj čudno se zdi ob tem, da so veliki in potem tudi mali v tej vojaški zvezi zavzeli do Berlina enotno stališče, ki odklanja zahteve Sovjetov, a vendarle meni, da bi se eventualno le bilo še mogoče pogovarjati. Vrata za razgovore torej niso zaprta, temveč priprta, a predlog Sovjetov predvideva reševanje o šestih mesecih. Morda se obema blokoma zdi ta doba v začetku primerna za bombastične politično-propagandne govore in razglabljanja, ki pa nimajo nikakega namena, da bi pomirili položaj, temveč nasprotno. Kot smo že opazili v Ženevi, radi oboji iščejo nasprotja, ki jih ne vodijo k sporazumu in se le s težkim srcem odločajo za vzajemno popustljivost, ki vodi k sporazumom. Sicer pa je vprašanje razoroževanja težje in mnogo bolj kompleksno, kot se na prvi pogled zdi, ker zajema celotno go-spodarsko-družbeno in sploh življenje v širokem pomenu besede, zato je že najmanjši korak napredka v tem oziru zelo vzpodbuden. Počasi, zelo počasi bodo tu in tam (na Zahodu in na Vzhodu) uvideli, da samo veliki brez malih ne morejo pametno urediti sveta, da ne morejo družbenega razvoja razdeliti na dve polovici, ker razvoj družbe ne upošteva meja in sovraštev, temneč napredek in razvoj človeštva. -or TE DNI PO SVETU Generala de Gaulla so koncem preteklega tedna v posrednih volitvah izvalili s približno dvotretjinsko večino za predsednika republike. Posle predsednika bo prevzel de Ganile šele 8. januarja. Do tedaj bo še predsednik vlade. Kairski filmi predvajajo ie dni tednik o obisku predsednika Tita v Port Saida in njegovem srečanja s predsednikom Naserjem. V tem filmu je prikazano veselje in navdušenje, s katerim so sprejeli našega predsednika Tita. Indonezijski parlament je na svoji zadnji seji sprejel prora- čun za prihodnje leto. To je prvi proračun, ki ga je sprejel indonezijski parlament. Proračun je bil sprejet z odolčno večino. Indonezijski predsednik republike Sukamo in predsednik Indije. Radžendra Prasad sta apelirala na velike site naj prekinejo nuklearne poskuse. Govorila sta na mitingu prirejenem v čast predsednika Prasada. ki je na službenem obisku v Indoneziji. Sputnik III. je 3000 krat obkrožil Zemljo, so sporočili iz Moskve 18. tem. Štiritonski satelit kroži okrog Zemlje Za Cap Canaveral, kjer preizkušajo Američani svoje raketne izstrelke, zlasti za izstreljevanje umetnih satelitov, pa tudi za izstrelke namenjene na Lano, pravijo, da je vsemirsko vzletišče in pristanišče. Od tod so že večkrat poskušali poslati veliko raketo z vsemi najmodernejšimi napravami na Luno, toda doslej se jim je še vsak poizkus ponesrečil, čeprav lahko trdimo, da je že samo poskus: poslati raketo do Lane, že tudi uspeh napredka znanja, ki ga je doseglo človeštvo. Po prvih neuspehih kaže, da so Američani prenehali samo s poskusi poletov na Luno in so se odločili za nadaljnje tekmovanje v izstreljevanju umetnih satelitov. Pred tednom so izstrelili v višino nad 148 km 3960 kg težek umetni satelit z raketo 109 tisoč kg in dolgo 25 metrov. Ta raketa je letela s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro. Satelit, ki je torej težak skoraj štiri tone in je približno dva in polkrat težji od zadnjega satelita, ki so ga izstrelili v Sovjetski zvezi, obkroži zemljo v 100 minutah enkrat. Neuspehi, ki so jih Američani imeli že večkrat v podobnih podvigih. so jih pripravili do tega, da so ta poskus izvedli za ameriške okolnosti v izredni tajnosti. Uradno sporočilo so dali namreč šele potem, ko je poskus že uspel. Sporočili so tudi, da bo satelit krožil okrog zemlje v višini med 184 km in 1472 km okrog 20 dni. Satelit oddaja signale na 107,97 in 107,94 megaciklov. Nad južnim delom Združenih držav bo viden kot zvezda, a izstrelili so ga tako, da sploh ne bo preletel Sovjetsko zvezo. Menijo, da bi takšen umetni satelit lahko postal učinkovin radijska relejna postaja. POMURSKI VESTNIK, 25. dec. 1958 4