Listek. Dogodek. Spisal A. P. Čehov. (Konec.) Med obedom zopet Skandal ... Ko je bila druga jed na mizi, zaslišijo obedujoči naenkrat cviljenje. Prično stikati po vzroku in najdejo pri Nini pod krilcem mucko. Ninka! proč od mize! srdi se oče. — Pomeči rni to minuto mladiče v pominje! Da bi te gnjusobe ne bilo pri hiši . . . Ivančka in Nino pretrese zona. Smrt v pominjaku preti poleg svoje neusmiljenosti še oropati mačko in starega konja njiju otrok, opustošiti skriDjo, razrušiti načrte bodočnosti, te prekrasne bodočnosti, ko bi ena mucek tolažila svojo staro mater, druga — živela na vili, tretja lovila podgane v kleti . . . Olr» ka pričneta plakati in prositi, da se muckam prizanese. Oče se uda, pa le s tem pogojem, da otroka ne hodita več v kuhinjo mucek mečkat. Po končanem obedu se potikata Ivanček in Nina po celi izbi in se klaverno držita. Zapretenje, da ne smeta v kuhinjo, ju je spravilo v obup. Odtegujeta se zabavam, se kujata in kljubujeta materi. Ko pride na večer ded Petrček, ga zapeljeta v stran, in se mu hudujeta nad očetom, ki je hotel pometati mucke v pominje. Ded Petrček, prosita, — reci mami, da prineseva mucke v najino sobico; re-e-ci! No, no . . . lepo! se jih iznebi ded. — Že dobro. Ded PetrCek ne prihaja po navadi sam. Spremlja ga tudi Neron, velik, črn pes, danske pasme, s povešenimi uhlji in gobcem, kakor palica trdim. Ta pes je molčeč, mračen in polen čustva o osebnera dostojanstvu. Za otroke ne kaže niti najmanjšega zanimanja, in, mimo njih korakajoč, sune s svojitn gobeem po njih. kakor po stoleh. Otroka ga sovražita z vso duSo, no to pot praktično uvaževanje nadvladuje nju čustvo Veš kaj, Nina? pravi Ivanček in dela velike oči. — Namesto konja naj bo pa Neron oče! Konj je mrtev, a pomisli, ta je živ. Cel večer čakata ooega trenotka, ko pojde ata igrat vint (karte) in bo mogoče neopazno speljati Nerona v kuhinjo . . . Glej, naposled, ata sede h kartam, mati se ukvarja s saraovarom in ne vidi otrok . . . Napočil je srečen moment. Pojdimo! šepeče Ivanček sestri. No ta čas vstopi Štefan in s smehom naznani: Gospodinja, Neron je mucke požrl! Nina in Ivanček obledita in trepetaje gledata Štefana. Bog se smili .. . smeie se hlapec — Šla je h skrinji in jih je pohrustala. Otroka pričakujeta, da se bodo vsi ljudje, kolikcr jih je pri hisi, razburili in planili na hudobnega Nerona. A Ijudje sede mirno na svojih mestih in se le čudijo apetitu velikega psa. Ata in mama se smejeta . . . Neron hodi okolo mize, mahlja z gobcem in se zadovoljno oblizuje. Vznemirjena je le sama mačka. Izteguje svoj gobček, hodi po izbi, sumljivo pogleduje Ijudi in žalostno mijavka. Otroci, deset je že ura! Čas je spat! kriči mama. Ivanček in Nina ležeta spat, plačeta in dolgo razmišljujeta o razžaljeni mački in o brezsrčnem, naglera in nekaznovanem Neronu. M e n c e j. Pismo mladeničem. IV. Mladenič mora biti svoje rodovine kinč, ne pa puhla repal Slomsek. K značajnosti moža poštenjaka spada poleg verskega prepri^anja, o katerem smo zadnjič govoriii, narodnostno prepričanje ali ljubezen do domovine. Clovek je družabno bitje. On je rojen v družbi, v družbi živi in umrje. Zato je prirojeno človeku, da ljubi ta svoj krog, v katerem je zagledal luč sveta, da Ijubi jezik, s katerira ga je učila mati spoznavati svet in Boga. Resnično, če je človeku kak spomin na zibelko njegovo mil in drag, mu mora biti gotovo ljubi materni jezik. Zato pravi Slomšek tako lepo: »Najčistejših čuvstev človeških in najlepših eno je naklonjenost do jezika maternega, čigar mili glasovi so spravili zemljana k zavesti. Spomin na zibel otroških dni, na Ijubljeno domačijo nam je milo tolažilo na potu življenja našega in Ijubezen do svojega naroda more in mora biti eden najdragocenejSih biserov v čednostnem vencu vsakega moža.« Kdor torej zatre v sebi to najčistejše in najlepše čuvstvo, kdor zataji svoj materni jezik ter s tem takorekoč pljune v obraz svoji lastni materi, tak človek je surov, neznačajen. Tak človek se tudi pregreši zoper voljo Vsemogo^nega, ki nam je dal različne jezike, jih posvetil na binkoStni praznik ter želi, da bi se mu v vseh jezikih pela spodobna hvala. Škofa Slomšeka slavi njegov naslednik dr. Mihael Napotnik tako-le: »Po mojih mislih ni dosedaj za ljubo našo doraovino storil menda nikdo toliko, kakor njen prvi sin, po- kojni knez in Skof Anton Martin Slomšek.« — Slišite §e torej merodajno sodbo vrlegaSlomšeka o slovenskem jeziku! »Kdor svojmaterni slovenski jezik pozabi, raalopridno svoj talent zakoplje; Bog bo enkrat terjal, in vsi zaničevavci svojega poštenega jezika bodo v vunanjo temo potisnjeni. Oj Ijubi, lepi in pošteni materni slovenski jezik! s katerim sem prvič svojo preljubeznivo mamo in dobrega ateja klical; v katerem so me moja raati u&ili Boga spoznavati; v katerem sem prvokrat svojega Stvarnika častil; tebe hočem kakor najdražji spnrain svojih rajnih staršev hvaležno spoštovati in ohraniti, za tvojo čast in lepoto po pameti kolikor premorem, skrbeti; v slovenskem jeziku do svoje poslednje ure Boga najrajši hvaliti; v slovenskem jeziku moje ljube brate in sestre, Slovence, najrajSi učiti, in želim, kakor hvaležen sin moje Ijube raatere, da kakor je raoja prva beseda slovenska bila, naj tudi moja poslednja slovenska bo! — Tudi vsak pošteni Slovenec ravno to želi; mislim, da želite ravno to tudi vi!« Dragi prijatelji mladi, tako želi vsak pošten, značajen slovenski mladeniC; mislim, da želite ravno to tudi vi. — Kdor ima glavo in srce na pravem mestu, mora priznati, da je različnost narodov in jezikov dar božji; torej pa mora po božjem in naravnem za- konu spoštovati svoj materni jezik, mora ijubiti svojo domovino, skrbeti za njeno čast in slavo. Pa §e nekaj. Če drugi narodi ljubijo svoje puste, malo rodovitne kraje, ker je tam njih domovina, zakaj ne bi Ijubili mi svoje krasne rajske doraovine. Kako že pravi Vodnik ? nSlovenec, tvoja zeralja je zdrava, Za pridne nje lega najprava, — Glej, stvarnica vse ti ponudi, Le jemat od nje ne zamudi." Bodimo torej na svoji lepi slovenski zemlji svoji gospodarji! Zato jo pa ljubimo, kakor jo ie ljubil SlomSek, ki pripoveduie med drugim tudi to-le: »0 srečni dom, kdo bi tebe ne poželjeval, kdo bi tebe ne liubil? — Ko sem se svoje dni kot mladi dijak po morju peljal, in sem bival kratko časa v goli, kameniti okolici, in se povrnil v svojo drago domačijn, zagledal zelene gaje, rodovito polje in vesele vinske gorice, od veselja setn se razjokal, in poljubil zemljo, na kat.eri je moja zibelka tekla.« In te lepe kraje bi naj rai pustili tujcem ter postali njih hlapci? — Slomšek si odgovarja na vprašanje, kaj pa hočejo neraškutarji slovenskemu rodu storiti, tako-le: »Druhal želijo v dušni temi pustiti, svojim izvoljenim pa nemško kulturo ali omiko usiliti, naj bi ubogo Ijudstvo za nas vodiii; hočejo, naj bi Slovenci tiho djali, da bi jim lahko domače blago jemali in jih ponemčili. Tako so svoje dni sovražni Turčini kristjanom djali: »Ne boj se, ne boj se; brzo hoče bolje biti«, ter so jim glave porezali. Glave sicer nemškutarji Slovencem ne jemljejo, pa besedo materno, domačo nošo in slovensko narodnost. Slovenci nočemo nobene vojske, in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice, svojim sosedom rekofi: Kar ne želite, da bi vam drugi storili, ne želite storiti tudi vi nam.« Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam dr8gi, kakor svetle oči: sveto katoliško vero in pa besedo materno.c Torej pa zoačajni mladeniči: ljubimo svoj lepi in pošteni slovenski materni jezik, Ijubimo svojo domovino, pa ne le v besedi, ternveč v djanju in resnici, iz čiste Ijubezni do Boga in pa do svojega roda! »Mladenič mora biti svoje domovine kinč, ne pa puhla repa.« Zdravi! Smešničar. Oče: Kako to, da imaš ti tako debelo glavo ? S i n (dijak): Ljubi oče, to je čisto naravno; ko bi Vi že toliko študirali, Bog ve, kakšno bi že imeli.