Največji tlerensld dnevnik v Združenih državah
VeUa za vse leto ...	$6.00
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
r
List slovenskih delavcev v Ameriki.
!_ The largest Slovenian Daily ta* the United States.
a lamed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
1ELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 188. — ŠTEV. 188.
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., unaer Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 12. 1925. — SREDA, 12.* AVGUSTA 1925.
VOLUME XXXm — LETNIK XXXIII
PREMOGAR. ŠTRAJK NEIZOGIBEN
Načelnik premogarske unije je izjavil, da majnarji ne bodo odstopili niti za las od svojih zahtev. Če bo izbruhnil štrajk, ga bodo imeli premogovni baroni na svoji vesti. — Delavci so dosti premalo plačani. — Vsako leto jih je nad petsto usmrčenih, nad petindvajset tisoč pa ranjenih.	;
ATLANTIC CITY, Pa., 1 1. avgusta. — Načelnik United Mine Workers, John L. Lewis, je izjavil: —
—	Ce bo izbruhnil dne 1. septembra štrajk v okrajih, kjer kopljejo trdi premog, naj si premogovni baroni zapomnijo, da bodo imeli ta štrajk, oni na vesti in nihče drugi. Vsa krivda je na njihovi strani, ker niso hoteli ugoditi najbolj upravičenim zahtevam majnarjev.
Majnarji so preslabo plačani. Kdor zasluži S 1,600 na leto, je lahko vesel. Ce slučajno kdo zasluži dva tisoč dolarjev, mora delati kot črna živina. Premogovni baroni gromadijo strahovite dobičke.
Položaj majnarjev se mora na vsak način izboljšati, in naša organizacija ne bo mirovala, dokler se ne izboljša. Sleherni majnar postavlja vsak dan svoje življenje na kocko. Le pomislite — vsako leto jih je nad petsto usmrčenih, nad petindvajset tisoč pa ranjenih.
—	Mi se ne bomo pogajali, če naj zasluži majnar na dan $4.62 ali pa $5.62, zato, da rizkira življenje v namenu, da bo javnost preskrbljena s kurivom. Mi se ne bomo pogajali glede vprašanja o življenju ali smrti.
—	Majnarji imajo sveto pravico, da sami določijo plače, za katere so voljni opravljati nevarno delo.
POVRATEK ZNANEGA RAZISKOVALCA
Proti komunistič. kongresu zamorcev
Predsednik Amer. Federation of Labor je posvaril črnce pred komunističnim kongresom. Rekel je, da prireja Moskva sestanek, ki se bo vršil oktobra meseca v Chicagu.
FRANCOSKI LETALCI
OBSTRELJUJEJO MAR0ČANE
Po mnenju francoskega maršala Petaina, je borba z Maročani najbolj težavna kolonijalna borba, kar jih pomni zgodovina. -— Ameriški letalci ro že dospeli na fronto. — Francoski zrakoplovci so obstreljevali trinajst taborišč Rif-plemena. — Španska artilerija v akciji.
copyright m«toNi^if» co. Niwjroa*
Te <Ini se jo vrnr] v New Vo.k ■znam i rat;iit-E«yva]»'e M p. William ftec^oc. ki m? je dolg« časa rilmiil v Sarga-vio morju. Xa svoji Ladji 4 f A returns" je pri vedel vsepolno rib in tlnn_rili morskih zivaLi, katerih doslej še ni jx>znala zna.no4. Največjo pozornost je v/jbudi t rni J-om. ki gra valite na sidiki.
Stavka v Kini se vedno bolj širi.
Tisti študenti, ki so zapustili angleške misijonske šole, se bodo izobraževali v kitajskih učiliščih. — Delavci so zapustili svoja mesta pri sesalkah.
PEKING, Kitajska, 11. avgusta. Z voza, katero tvorijo dijaki i/ šc.struij>(tili nu-ijoiLsUill inštitut(»v je šfolenila itstaHWwiti v Petkinjji; novo solo, v kateri bodo študirali tisti dijaki, ki so zapustili razna a n tri eš k a misijonska iiiteilišča.
Misijonarji so valedtejra j;tkn vznemirjemi, Ja r <e l>oj(% da se ho to ar'm nje tajski.
Irad nikd
raizširilo po vsej Ki
a u tri eijra tpo^ki n i -j šiva so prizcuili. da je sta vika aai
WASHINGTON. D. C., 10. arg. | Predsednik American Feiliira* ion I o: Labor. Gre«»n. je včeraj objavil.; ua ni njegova organizacija odo- j brila in liuli ne bo odobrila ameri-J šKe^a rrnskejra delavskega kon-; gresa, kalerepra so sklicali koinn-j him i in ki se Ivo vrši! v Chiea'gii. j }.! i»'- niši 7. ti nem 25. oktobra.
(.'r»<M> je posvaril zamorske čl a-j ].<> strokovnih unij. iknj ne pri so-•*« vu.jejo pretila pramen ti sestanki: ti-r rekel, da je namen sklicateljev kongresa voditi črnce /n nos t-.«r I vzbuditi, v njih natziramie, da bo-j do vse njilt želje izpolnjene, ka-» |. , . .f . _ I korliitro se bo strmoglavilo vlado IS a j bolj je bila prizadeta; ^ku^nih držax ter ustanovilo
Velik vihar
na Holandskem.
provinca Gelderland.— Ceste so vse razorane, promet je prekinjen in na tisoče ljudi je brez strehe.
AMSTERDAM, Holaaid-iko. 11. avpru.sia. — Nad provinco Gelderland je divjal krasen vihar. Mestece Eorenlo. ki leži v nepočared-, ni hliž/ii nc.mšk<» meje. je j«>]xd-, noma raTcdejano. Šfiiri osebe so m nt ve, na 1 sto JI! h je pa ran je
so\ jetsko republiko.
Green je pojasnil, da je i torn ta korak radi velikega st?vila r'-^m in brzojavk, katere j- dobil jrlede eikašketra progrinna katerega je sestavila komunistična strajika.
— Tak komgres, — j s rek A Green, — ne bo vršil v namenu, da se koristi črncu, temveč da se vcepi v dulia t etra pleni m i najbolj potrubonosno doktrino. — plcm< nsko sovraštvo, j — ' rueu se zavaja v naztra-i n e. da so so temna plem.»na svr-
trične sesalke pri vab. Sttavskoikaia? je težko dobiti i iker se boje za svoje ža vijem je. Nc.ka an glejta nota javlja ki-
SC
angleški mornariški" vojaki ranili v Gungkinigu ve« Kitajcev "keo so bili izavz^ili sovražno "stališče, iii ker je bilo treba prepr) tč it i nemire".
Iz Tlensina potToi-ajo. da so zn št raj kal i delavci v ameriških ple tilnicab. Delavski vodit d j i pra-\ ijo, da se bo stavka pmiihodinjc dni še bo-lj razširila.
liŠki samostan m,ki aerojilam. Pri tem št* bile usnirveme tri o-W>e.
Župan mesta Boreula je izjavil, da je bilo moto med vojno t ri -
pr .iiierjat i s seilaaij-p.
Gilvlasli s*> .n^uvrosili t vlado, naj pošlje na pomo-č vojašt\3o.
Na tisoče Nemcev se bo-bori v Maroku za Francijo. ,
Kapitalisti se na vse mogoče načine skušajo rešiti iz zagate. V liste spravljajo poročila, kojih namen je naprtiti krivdo vsem drugim, samo ne pravim okolnostim.
Tako je naprimer priobčilo kapitalistično časo- j* leKkih de1avwv zajvzelil vedilte di. pisje članek O trošenju, iz katerega objavljamo par menz.ije Deiavci so .zapustili <>h<k-j lirat ^'"frd jevamo. da se pa te-
najznačilnejših odstavkov.	tričnc senike pri važnih napra. | cfajija. škoda ni.i.i malo ne more
Trošenje! To je skrajno nepriljubljena beseda vsakemu vestnemu izdelovalcu, razdeljevalcu,
industrijalnemu inžinirju, delavskemu voditelju ter tajskemu zunanjemu uradu, da sploh vsakemu, ki zna zreti preko svojih neposrednih interesov ter se zanimati za interese ameriške industrije kot. take. Ta beseda se je v zadnjem ča-u pogosto prikazala na prvih straneh naših listov, vsebovana v nagovorih tajnika Hooverja ter razpravah National Civic federacije, kjer so zastopniki kapitala in dela razpravljali kako odpraviti trošenje.
Ta beseda je na ustih angleških industrijalcev, ki stoje pred krizo, katero je imenoval ministrski predsednik Baldwin novo "industrijalno revolucijo". Posebno značilno pa je, da se je ta beseda tudi vrinila v svete organiziranega dela te dežele, tiho in počasi, ter započela novo dobo v delavski filozofiji.
Sempatam se pojavlja na važnih mestih indu-strijalnega zemljevida nov duh sodelovanja. Ce bo prepojil ta duh delavsko gibanje naše dežele, se bo dotaknil življenj in sreče nas vseh, konsumen-tov in proizvajalcev. Vsled tega je prav primerno ogledati si par konkretnih slučajev, v katerih je ta duh na delu, da potem takem povsem dobro vidimo, kaj je že storil in kaj lahko doseže in da vidimo njega učinkovanje na stroške, katere plačujejo konsu-menti ali proizvajalci za surovine. Trideset odstotkov teh stroškov lahko povsem mirno pripišemo na račun trošenja«
Premogovna industrija je bila že davno sijajen cilj radikalnim ostrostrelcem. Ti navajajo uničevalne metode izčrpavanja tega najbolj važnega produkta med našimi narodnimi viri kot vzgled slabosti "dobičkov željne družbe*'. S strahom zro na dejstvo, da obstaja nevarnost popolnega izčrpa-
nihv	<
Vi: h ar je .napravil tudi po sosed- t:l uPria proti belim in di )h-.\ ni njih krajih velikansko škodo. .d.rutretra kot stvori.ti a.nieri-M< d viharjem! je pad oil na kat<*-|-Ck: delavski knnpt-es, da ^e izloči
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Sestanek kolesarjev.
STETIN, Nemčija. 10 avgust* Kakih 10.000 koledarjev'iz V->ih delov Nemčije se je zbralo tukaj na letni konvenciji zveze nemških kolesarjev. Skoro vsak delegat je pri vedel s «? Iboj svoje kolo in večina je dospela s -kolesom iz svojega domačega kraja.
Letina v Združenih državah dobro kaze..
WASHINGTON, D C.. 11. avg. Poljedelski department je izdal poroežlo. iz kaitefrega je razvidno, da bo lotos jako dobra lntina. Far-merjti bodo prideJaii šesit^rtoo^em-deKeit miliijonov bušljea- psoiiiee in skoro triitisoč . milijonov buši.rev bomze.
Italijanska vlada zatira časopisje.
r'EZ, Maroko. 11. avtrusla. — Na tisoče N«wneev fj hiu'i na frain-eoskii <fraaii proti ^Ifijroča>no«i. V enem bataljonu je 42 vul-jr.: ko\ samih Nemcev in Avstrijcev. Sko ro vsi ?>odč;ifst.niaci so Xemci. Tudi neki ugl; idnn nemški avijatik je \ franeo>ki sililžj>i.
Vsega skupaj je na fronti š>>st-naj^t t:-oč li'ui ima.rje-^ Mi d n.;r-m• je najmanj d« vet t is:h" Nemcev.
vsa .voeijalna. i?o<Iitična in ekonomska razlikovanja, — je izjavil.
fJreen je rek 1. da nastopajo ljudje na temelju mnvodil, ki jih dobivajo iz Moskve.
— Ve "'je število unij. se-tavlje nih i/ črncev, je poslalo delegate, — j> pojasnil CJrefn. — Zavedli -o jih v naziranje. da bodo prisostvovale koaiveaieaji nnijskih em> cev.
;— IVjstvo pa je da so sklicali konveeljo možje, ki niso člani vtrn kovnih unij in če so. n^ posečajo unij. kojih Člani so. Organ:<zirri-no delavsko gibanje iztreblja ko mnnist-.. t;.ko hitro kot jih zasledi.
PARIZ, Francija, I i. avgusta. — Francoski maršal Petain je izdal podrobno poročilo o položaju v Maroku.
Pravi, da se bojuje proti Francozom v Maroku razen Rifcev še nadaljnih 40,000 izborno obloženih vojakov. Francija se ni še v nobeni kolonijal-ni vojni borila s tako silo, s kakoršno se mora sedaj boriti v Maroku.
Francozi so imeli precejšnje izgube, toda zadnje dni se je začela obračati bojna sreča na njihovo stran.
CASABLANCA, '10. avg. — Deset ameriških prostovoljcev-letalcev je dospelo sem. Kot se ču-je, bodo kmalu stopili v akcijo. Z istim parnikom je dospelo tudi precejšnje število tuniških strelcev, ki so bili dosedaj v zasedenem Porenju in Porurju.
FEZ, Maroko, l 0. avgusta. — Oddelek francoskih zrakoplovcev je včeraj obstreljeval trinajst rifskih taborišč. Dve letalski koloni sta delovali v okolici Djebala, kamor so bili zadnje dni prodrli Rifčanje.
Španska artilerija je preprečila neki domači koloni prekoračiti reko Lukos. Neka francoska pa-t rulna ladja je zaplenila več čolnov, ki so dovažali domačinom municijo. Posadko in poveljnike so a-retirali ter jih odvedli v Oran.
PARIZ, Francija, I 0. avgusta. — Neko uradno francosko poročilo javlja, da je španski ministrski predsednik de Rivera brzojavil iz Madrida, da je bdel Krim zavrnil vse francosko-španske mirov-ne pogoje.
Abdel Krim je izjavil, da ne more govoriti o ni-kakem miru, dokler ne bo priznana neodvisnost Maročanov.
Antisemitsko gibanje.
Otroška paraliza se je pojavila.
Newyorški zdravstveni department je včj raj objavil, da je bilo meseca julija izredno dosti novih slučajev otiToS/ke paralize. Tudi v/ lr2a/ve New Jersey poročajo stično. —
V prvih, petindvajsetih dneh meseca julija so prijaviti zdravnici zdravstvom oblasti pet jntride -> t novih slučajev.
RIM. Italija, 11. avsrusta. — Vlada je zatrla napreden časopis "Gtiornale ^Italia", ker je ko-mVi>tiral neko izjamo papeževega državnega tajziika.
Zivljenski stroški so za sedem odstotkov višji.
WASHINGTON, D. C., 10. avjr.
J Statist i ki so dopruaili, da so se v zadnjih ševtih mesecih eene lom zvišale od nnr>ga do sedem odstotkov. N-ajbolj «o narasle ee»ne v Bostonn, namreč za sedem od-?4<.-tkov, najniainj pa v Lxnuisrille, Tiamn č za eni odstotek. V Chiea^-i in v Clevelandu so narasle četne za štiri odstotJke.
BERLIN Nemčija: 10 avjrustn. Val antisemitziuna ^e je viil preko centi-akic Evrope. Xa f)unaju j 1 ila vlada prisiljena izdati pro klamarijo, v kateri «e poadirav!j:i •zioni«ti<"ni kongTes v naporu, da ' napravi konec ninalični agitaciji nacijonali.stov, naj se po-lnzijn, : ljudje nasilja proti obi>5knjoeiin j z i d on's k i m d ele jra.t om. j Portičila iz Bukarešte pravijo Ida je bilo projrlašeno vojno pr-a.vn v J as sv in Potkšani. po celi s-riji spoaptiov* med nacijonali' ti in Ži-di. E.ua naeijonailistiuna organi za eija jr* j/xlala plakate, v katerih se pf-zivlja ljudi na popjrome v im^-ah.
Sk ipine razgrajačev so Imel. navado navaliti na žele.zmLške j>r. s»ta>> vleči žid<o\-ske poCnike h: vlakov teT jJh neusmiljeno, p^e-te.pst.i prtulno so sm#li potovati naprej.
Rumninski nemiri so po^lexlier. bat in, ketero je dcJbrl neki vReuči-li&ki »profesor od židovskega kroš njarja, 'katereua. ^e profe^oir m/z-žalll. Na e j jione iLi ? <t. i č n i dijaki so •nato organizirali represalije na.d Židi.
Na Dunaju so naei jomalixti ustvarili um ibno proti-židov^ko ali antisemitsko gibanje in sicer radi
nemirov, ki so spremljali neki re-publik.Knski sesitan^k, ki pa ni imel nobenega -lika z zionistič-i.im kongr»*soni.
Ra-z]M>l<.ž»mje proti Židom je H-'ko o<re. da ni mogla storiti ;fv-siri.jska vlada ničesar dru.<»egn kot ob j a v ii i. da ne more im iti ni čisar '|>!- »ti gibanju, k'tjega na men je spraviti Žide iz Avstrije ter jih nastaniti v Palestini.
ftO.TAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V
Fašisti so zmagali v
p	• • •
opeciji.
RIM. Italija, 11. avgusta. ~ I'ašjstovska stranka je zmagala pri občinskih volitvah v špeci.fi, i provinca (i nora). Nadalje zatr-jnje.• fašisr.i, da imetli odločilne Uripebe Indi v Palermu.
Italiji diši albansko olje.
RIM, Italija. 10. avgusta. — Italijanska vlada je dobila t ride seit milijonov lir 01 iskanje pe-t rubiV.lv i k vrelcev v Albaniji.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 D"n. — $19.10 2000 Din. _ $38.00 6000 Din. — $94 50
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 rentov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje poste in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE
200 lir .......... $ 8.50 • 500 lir..........$20 25
300' lir .......... $12 45 1000 lir..........$39.50
\
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir; računamo po 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošt^p in izplačuje Ljubljanska kreditna banka« v Trstu.
Za pošilja t ve. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa PVATISOČ'
LIR dovoljujemo po mogočuosti Se {»oseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam nI mogoče podati natančne eene vnaprej f računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠI MAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $7—
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ali po New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
GLAS NARODA
(SLOTBNB DAJLY)
NOVA SAR2A AMER. PODPREDSEDNIKA
Owned and PnklUkod by flkOVBHC PUBLISHING COMPANY ., (A Corporation)
Looit Benedik, treaenror
PUm of bnrin— at the corporation and nldraww of above officer«: W Cortland* Bfc, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
M 0 L 4 8 NABOJ)!" "Tofoo •/ tto People"
Iiiyfd Jgory flay Except Bundaye end Holiday*.
ta eeie lela eelja leat aa Amerfte fci Kanado-----$6.00
9a pol leta ———.---$5.00
Pf drtrt Ufa -—I---— %1.50
Za New Tori m ceio loto — $7.00
Za pol leto __ .........——
Za nioeemetva m celo M« — $7.00 Za pol leta_______— $3.50
Bmbtoription Yearly $6.00.
▲dwtiMiuent on Agreement.

0fa# Naroda" lakaja vsaki dan itvtemh nedelj in pnunikoa.
Popki brea podpisa hi oaebnoeti te ne priobiuje^L Denar naj se hleforoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-k^r, prosinao, da se nam tudi prejšnje bivališče nameni da hitreje
najdemo naslovnika.
■•0 LAS K A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
ČIGAVA JE KITAJSKA?
VeLetule baranftajo med scfboj glede jjoiitiike na Daljnem iztoku Poslanica, ki bi morala ibitfu vročena pred d \1 mi tetini, je bila za držama. Najbrž ugibajo velesile med seboj, če je mogoče dovoliti najbolj številnemu narodai na svetu in narodu, >ki lahko sestavi največjo armado, da določi svoje towtne carinske pristojbine, brez motenja miru in reda.
Zgodovinar bodoanoHtii bo brez dvoma zapaoil eno najibolj za nimivih dejstev našega ča-sa, • ki obstaja iz pripravljenosti zapadnih narodov, da omalovažujejo narod »tirierto milijonov ljudi.
Kitajska je bogata na človeški nili in naravnih virih. Že pred pet in tridesetimi stoletji se je Sang dinastiji posrečilo združiti isti narod, ki obstaja »e -danes. Kitajska jf.i bogata na tradicijah in učenosti in sni smo v prim etri ž njo praVi parvemiji.
O Ameriki .ni takrat še nikdo .sanjaj. Evropa sama je bila le rob razkrite zemlje krog celinskega morja in oibs-taja 1 nd še (noben onih zapadnih ji ar odo v, ki -določajo sedaj, če naj ima Kitajdka svojo lantno policijo ali ne.
Petnaj&tkrai toliko generacij .kot je vladala Grška zaoadni Evropi, je bil kitajski naiod enoten na iztoku. Preživel je vse tekmece, ustvaril civilizacijo, ki je lahko prenefeLa breme preobiknega prebivalstva, podaril svetu kulturo ter umetnost ter dvignil vero nad za&ledovaaije in nestrpnost, ker je prišel do spotznainja, da je najti v miru večjo <»lavo kot pa v zavojttvanjih.
Usodeipoina na pa tka kitajskega, n&rodia, s ■stajišča m<xl<emega driavni^tva, je ta, da je kitajski narod iznašel smodnik, da pa se ga poeluauQe le za rakete. Port* me i jal no najbolj mogočen narod sveta, je morala trpeti Kitajska ponovno zavojevanja in invatzi je. V dolgih dobah zgodovine pa je prišlo zavoje vanje le maLo vtpoštev, kajti zavojev ana Kitajska je 'pogolst/nila izarvojevalea. Metode izavbjo-'aaja pa so se iapretneuile in invazija, koje zadnje poglavje je napisala naša generacija, je preveč popolna, preveč dobro opremljena 2 vsemi modernimi pripomočki -m kontroliranje iz dali j a ve, da l»i ne bilo Kitajski treba brigati se zanjo. Iz tega izvira fu-di poziv mlajae generacije na Iztoku, -naj se sprejme zapadne metode v namenu, da se boljše ustavi invazijo zapadnili narodov ter jo zavrne.
Kaj delajo zapadni narodi na Kitajskem?
Zarplenjajo pristanišča kot je Anglija zaplenila Hongkong ter imenujejo to 4 4 napreddc: r. Za plen ja jo row ter vzdiha jo nad bremenom belega moža. Zaplenja.jo trgovino -ter govore o odprtih -vratih na Daljnem iztoku, — odprtih vratih zanje, a ne <r& Kitajsko.
Vse, kar je potencijalno, v naši lasttni zaipadni civilizaciji, gre V Kitajsko, z ostrino navzgor: tvorniški $;itstem, ki Kaliteva na za-padu le deeetumi delavnik mesto osem urnega, zaposluje na Kitajskem otroke v starosti devetih in deset iet, gradi tvormice za izdelovanje uŽigalic ter ubija mlade delavce s cenenim fosforjem.
To je postopanje imperija na iztoku, če je politična ali ekonomski. K temu pa pride «e strog nasvet Jias&ovljeri -na slathotmo k i ta j-»ko vlado, naj se poboljša te pokaže večjo moe. Večjo moe? Povezana na rokah in nogah, brez kontrole nad svojim 'lastnim tarifoan. brea kontrole (nad mojimi mesti, brez kontrole nad večino svojih naravnih virov pa kkiajska vlada kima.
Na Kitajaktfm obstajata dve stvari, kateri je težko spraviti v eoglaejp s trditvijo, da je Kitajska neodvisen narod. Ti dve stvari sta kontrola ramam jih ail nad Jcitajskimi financami in kontrola kitajskega pravosodja, v interesu inazemcev. Ta zadnji tip inoeemske nadvlade, znan kot 'ekstrajteritarijalnost", so iste zapadme sile nekoč naprtile Japonski in Turčiji. V obeh slučajih pa je bila ta (kontrola odpravljena, a le z rizikom vojne. Kdo more domnevata, -da jbo se dolgo mogoče vsiljevati isto breme desetkrat večjemu narodu, brez izvajanja s\|e in rizika vojne T
Ne smemo tf? udajati samoprevari.
Slovesna konferenca leta 192"», da se dorvoli Kitajski dvigniti njen lastni tarif za sijajnih pet ali deset odstotkov, nesramna obljuba, da ee bo razmišljalo o ekstrateritrijalnosti "nekoč pozneje", — vae te stvari so mogoče iržavništvo kot ga poznamo. V svetu (kompromisov pomenja ta beseda borno malo.
Te stvari pa niso "drijavniatvo" v smoshi modrosti in daleko-vidnosti. Nikako tako umazano barantanje ne bo našlo poti v srce Kitajske. Narod a velikansko (preteklostjo ter naravnost izzivalno 2>o«lo6&ostjot resnični posracLovadec med tujim <zapadoan in tujim iztokom v Indiji in centralni Aziji, je stopil pred industrrjailne narobe, ki uživajo trenob^e prednosti ter eahtenra od teh narodov, nag izpolnijo svoje obljube — ter čitejo (zgodovino.
emi
UMO»«H 4 UMMHWOOa M. T
Amcniški podipredsedmiik • Charles G. Dawes je bčl pred krarkLm imenovan v Cheyenne AVyo., člaaioan indijaaiwkeiga ,S'x>nx ]>lemena.
Peter Zgaga
Iz Slovenije.
Dopisi.
Jenny Lind, Ark.
Ttim j>otorm obnavljam n a.ročni-no in se vam zathn'aijujem k! lr sto mi lisir toliko časa j>ošiljali. Kar se tiče dela v tukajšnji okolici, moram 'povediata, da se že od fe bruarja nič ne deda. Kedaj se bo
Umrli v Ljubljani.	j V Leonišču so adravniki-kirur-
Italija je tkljitb stoji gobezda- ^latko Arko, trgovtv s suho ro- takoJ ukrenili da ohraui.jo vasti silno ravna dežela. Manjka f-,() ,u, Sadnem trgu. Pokojnik ro-1 živIjeT1Je	ponesrečenemu
jI v prvi viv-ti .premogla. Ies<i, olja 1 tioni y/ Ribnice si jt« s svojo mar-{ Ku<loh M zih' Hn- Ta J* »me* 110-in jekla.	| Ijivostjo ustvaril v mlanlili letih traui? !><>sko*lbe, krva\-itve v tre-
Je/klo iloimvlja iz inozemstva. j v l^jubljani malo trgovinico, ka-	ii». ra^drtraue hvlviee. Mje^ov
li.-t kupuje v JiLjroeslaviji. -premor* ,ro j. r;iav;i kroaJu v lepo eve-' lw»ložaj .H1 l»il brezupen in ni pri-knpuj? fxl Anjrlije.	| tt če jvrnlj«»t je; Šrefam PravdnikJ v<s ^ <lo za.vef3ti.
Olje Ji oče zaslediti v Albaaiiji' umirovljeui pomožni uradnik fin. j Rudolf Thaler ima tudi težke ter je v ta namen dovolila tride- J ravnateljstva. 7.") let: Marija j ^b^^ i>oško<lbe. Zlomljena mu set milijonov lir.	Mivc. posfftnikova žena, 49 h t:'-i'' ključnica, tedke rane na loba-
*	Mihael Aužur. nočni čuvaj. G6 *«daj n» temenu in pretrese-
Italija pa aii sanio r«i\nia. pač ; l,.r ; Rudolf Ziheirl. trgovee. 32 let ; niožjranov. Pri tem je upanje, pa tuli razbrzdana dežela. .	j .luško Sušuik. železničarjev sin.jtia oliranjo pri življenju.
O prem o prti. losu in jeklu ne bom 4 meseee; Ivan Kozane.mko. nvsar-j Trgovec Zilierl je 2-"». julija provoril. Naj .si pomaga kot si pač 1 cki pomočnik, rU lot: Josip Ka , k»>alu po 11. uri {»odi gel težkim
[stelie, sirota, 4 meeseoe; JosipinajJ^uam.	^^^^^^^^^
ji je pa olja zuianjkaJo. je Šumi. IcoČarjeva hči, ."» mtisecev. njena stvar.	j
Naj le pomisli koliko $ra je po- Težka avtomobilska nesreča uri
Smrt vsled strele.
-'ili zlila v polta-ne** naših kraških t
^	I
in primorskih rojakov, kateri se'
Škofji Loki.
Ko je 24. julija vozil z avtomo-
V okolici Loški <ra potoka je divjal, silna ne\ihta. «rnio-lo je kulo. med dežjem je pa
društev. Tis-kati naj bi se-dalo par ' 7 -	r, , , T 7 1 ° 10 Jl Jil VOZ" Z avtom°-.uud dežjem je pa
stot^oe znamk, na'katerih bi Mol ^f* *	^ veieindu^trijaL e Jean Pol«; padala delala toča. Na La^ih unni
angleščini opisano, da je pre-J ^	^ ^^^ K"t.iar,i in Starim trgom so Miho-
bitek teh zaiaimik nam en j In domu!^° U*	* ~ J-rSinom iz Kranja po gkm ee-. v? opravljali seno. Nevihti so se
za siromake v Sloveniji. Teh •znamk maj bi se po4ejr poštnih znamk na j>it^nrili posluževa-li vsi
ui!!«-ukti:li pod košato drevo, sto-2<'če na samoti. Mati in viu sta
li proti Ljubljani. je ne dal Enoamtva.jisietletna punca. kate-'< «i križišča grlavne ertste z držav-
ro j<> hotel Mzeti newyorski mili-j n'° žt>lezanco obvestil neki nemško	bežala izpod d rov ua. l oječ da
pričelo, mi ni znano. KaWliitrr. j rojaki brez izjieme, posetono pa; BrouMiin? za ^vojo. je skle-; ^voreči motoreiklkt. da se j - no-	bi vanj udarila strel«: ostala pa
«e bo kaj na boljše obrnilo, bam I društveni tajniki in naši sloven-! nila »ti v samostan, pa je ni»o ho-!!a.1 minut popreje z«ro!da na kri-	je tam l~>-letna hčerka klanja
teli vz.-ti. Nato j? detloma »preje- j oziroma na meistu ne daleč	Košm-lj, četudi ji je mati velela.
sporočil. Rojakom pri^ročam list j->ki trjrovci. Po mojem nwienju bi t, h	-Na,to octloma »preje-1
Glas Naroila, ki je najboljši slo- >•«' na ta način v kratkem času ponudbo ncike.«r:i kinematograf-1
reperce" velika avtomobil- naj beži /. njima. K
ka nesreča, Jean Pollak
je ta-
/in
venski ILst v Združenih državah, lahko dosti nabralo. Znaniike bi sk,>-a agensa. Včeraj je pa napra- .
Jaz f?a vztrajno pn ibiram že ]>et-!dali tiskati z denarjem ki je bil vIla punca svojemu "očetu" ve j ko-i P«»žuril z avtomobdom. da
'dosedaj nabran. {>a še ni bid po- ,,ik š-kan<lal v nekem Iiotelu na |M :spe ,>one,reč- neem na i»o.noč.
slan v domovino. Glavni odbor Hroadv ayu.	.	I r..Mo'1 Pon^več-vuci bili: Rudolf
• u: i -i-	•	- - !	*	, Zilierl. trerovee is srp ceriisSkim
naj bj bili j>o mojem mnenju moz-	^	•	... 1
. «. , •	ai'	i '	,bla«roii' in deželnima pridelki. Ha-
je kot naprimer: alter Predo-. Vse to so laame maH.nkosti. r.'
indvajset let in jra želim še {>e.1in-dvaj^ert let. Peter (Zprag-a, le tako naprej! Jaz se popolnoma strinjam z njegm-imi nazori.
M. J. M.
Detroit, Mich.
Pred par meweei je bil objavljen v 44Glasu Naroda7' poziv na slovenska pevska društva v Ameriki, naj prirejajo koncerte, kojih či-xti dobiček bi biil namenjen domu za slovenske slepce v Ljubljani. Ker nie ji» cela stvar jako zaaii-mala sem tudi jaiz napravil per načrtov. C'akal s>em le^ kaikšno stališče bo zavzela slovenska javnost v Ameriki. Končni rezultat mi je bil žc vnaprej znam. Začela se je kolelkta in neprestano s* sliši dajte in dajte! Ali ros ni no-|l:ene druge poti? Ali nam naši rs a rodn i \-oditelji re.s ne morejo I p.»kazat i kakejra drugega načina ? V Ameriki imamo dostii slovenskih p. v skill društev. Jaz jih dosti podpinpn, čerai\nio nisem pe-
šk
• I
Pri
vieh. Frank Saikser. Dr. Kern. katerih se Ivan Varoga iid. Glede znamk, s;itj katero sem priporočil, naj bi se še drugi oglasili ter povedali svoje mnenje, če j t moj predlog ume-■»ten aLi ne. Vsak naj se oglasi in naj po Ve svoje m neinje. Vsa na delo, ]>a se 'bo kmklu nabrala ]>o-trebna svota.
Jaz prilagam svoto enajstih dolarjev, katetre smo nabraili na za- ) N> /kateri se pritožujejo, da ni bavi, ki smo^ jo priredili na čast na svetu v<v velikodušnosta in Franku Gahrovšeku. V nedeljo galantnosti Pa se moiijo, kajti š dne 9. avguiista sta priredila ]>ev- devn je te robe. -ki društvi '•Ljubljanski Vrh in Te dni sem Čital pismo, ki ga je društvo Slavni j" veliko veseli- pLsail neki doJžnik svojemu up-00 na Travnitkarjevi i'a.rmii. Ško- niku. Pismo se gla&i: da. da niiisean imel že sedaj na ray- j Cenjeni gospod : Ponižno vam ■pol a go iza 2.1 dolarjev omenjenih javljam, da imam jako malo sred znamk, da bi jih raapečal med ro- ste v in denarja in da sem bil vsled jaki.	J lega prisiljen razdeliti svoje ce-
Pozdrav!	njene upnike v tri razrede. V pr-
fael Thali-r. trtrove;-1 z manufak-
oro ne izplača pi- jnniiln bla-om. iM<m Bunlveh. le-
tean je pa ena stvar nad vsciTha;W ;u	I)ornik vs-i
znacdna. Newyorsko časopisje je škofje Loke posvetilo tej zadevi tisočkrat več: j,n!1 Polll,rk jo t;)ko j 0 lri><liK (1;11 prostora in za.nnnanja kot pa no-jv0 g v]^ovhn .^tou.obilom odp-! v.e,. da je neki angleški zdrav- j ,jali v l inl)ljan.1<n <1ržavno mk <Klknl ivovzroeitelja raka. j no i)rvlui(,0 najt,.žj(l rnnj(V,
*	dolt'a Zilvi-la. Rafaela Thalerja
o se je j)o na-li\u mati vmrla 'k samotni.mu dre-\esiu. je na:'.la hčerko mrtvo ni tleh. ^ireia jo .»• ubila ter jo močno osr»:odila.
Nevaren uzmovič
Gost ilničarka Gabrijela Zupančičeva na J-eflličevi cesti 1"» je <»-pa/ila. ko je prišla v .-ivojo pritličja spalno s«/bo, da je tamkaj vse v ir. r. lu t(U' da je odprt vrlini , ; red;::' omare. Takoj -je ugotovila. '>loš !'	J1- "Pbizil maj o preje sicozi
1 ; okno v sobo neznan uzmovič in jI odn'esel iz predala 3000 Din. gotovine. V g<-stilni se nahajajoi"; •j-o<tje in nata.kari<- i Ribnikarje-va je pozneje povedftla. da je tat-viuo i/vi-šil najbrž- neki okrog
umi ii-
! starrjšfMra. Rafaela ml. in lrkar-
■ narja Otona Buirdveha.
^ Kakor poroča avtomobili^t-stro-
• , ..... .	. i vino Lwrsii uajnrx* neki
.»kovnjak. Iti je b:I kmalu na ikra-i . _ .	.
j .	, .	-	., ; . /n 1 mladenič, ki se je
)■ ju nesreče. je nesreča prii>»'t i
. , it-	, t vo -ukal okrog h še in stikal ix-»
tia tfi naiwi: A\ito.numiI morah	1
-i,- -i -. . - ,. e* - * t U-'Orisi-u. i voziti s httro^jo proti Slcofji T^o-I
j ki. Naenkrat je počila pn vmatv!	-i4' P^'^eje ngotovilo. je
ka na dveh
pnevmatike je povzročila, da je avtomobil s potniki dvignilo tako
ko.le.sih. Eksplozija i H? to naJHržc fHl Policij.- dalje ča
zjisledoveni Slavko (Jrad. ki j«-
A. M. Mev» irs.
vi razred spadajo tisti, katerim
vee. Podpiram jih zato. ker so Lousiana Ave., Detroit, Mieh. bom plačal, kakorhit.ro bom imel pevska društ\ia tista, ki se morajo najibolj boritii za s\-oj obstanek. Vem, da če se od!zo\vjo vsa pev^ika
i\:r d!"
preveč denarja. V drugi razred Conemaugh. Pa. ' spadajo tisti, katerim boni plačal T uka i se .je ustrelil Joseph Svo- tedaj, ko boni dobil poročilo, da
društva v Združenih državah i-n 1;)0(la, stanujoč v hiši št. 219 First mi je umrl kak bogat sorodnik ter priretie ikoaicerte, ne mor'jo nikdar postaviti slovenskim sleipcem doma. Da so sie|>ei v domovini po-
Št reet. Zadel se je v čelo nad d os- mo zajpustil par milijonov premo-r.im očesom. Pravijo, da je bi! ženja. V tretji i-azred pa spadajo ud a,n pijači in da so 11111 je omra- tisti, katerim sploh nikdar ne bom j trebili doma, vetrn sam. ker sgpi nili- VS)l°d česflr je 3 il prosto- mogel vrniti svojega dolga. V tre t bil pred d vem i leti v domovini v°l.i'no v smrt. Star je bil kalri-h t ji razred sem bil tudi vas po sta-
preje o?kra'de.l tudi svoje-Potočnika na Kodeljev m.
SEZNAM DAROV.
I uu pred ter sem se na laNtni^ oči prepričal o njihovih potrebah. laza časa, ko
štirideset let ter zapušča- vdim, vil. o (njeni gewpod. Ker ste pa tain devet otrok. Sosed je so pripo- ko potrpežljivi in -dobri, da nu-
je bil dotični poziv objavljen, seen \ vedovali, da se je zadnje dni Več- niste niti enkrat terjali, vam iz-jako pazno zasledoval vse sloven fcko časopisje v Amsniki. pa sem opazil le malo zanimanja za. to prepotrebno akaijo. Vsa čast in f-riznanje g. Walter ju Preidovichu. vsa čast slovenskim društvom v I New Vorku, tpoM ibno pa Slov. Samostojnemu Podpornemu Društvu, ki je takorekoč pr\-o dejanski izapočeilo to veliko delo. Svo-4a, ki se je nabrala, je navidez ve-
Ilika, v resnici je pa le majhna. Jako me je zanimal Uidii dopis iz I Pittsburgha. Tamošnji mjaki sc. j res ]X>žrt\"0\-alni,	so naibral i
rad stotridesiet dolarjev v ta namen. Dopisnik je tindi omenil, da so bili nekateri rojaki celo prot: tej ideji. Meni ne gre v glavo, da se morejo dobiti taki 91 ed nami. Stvar jun je treba primemo pojasniti, pa Se bodo zavzeli zanjo. Razen slepcev eo v domovini tudi drugi revfcži. Ko sem se pred dvemi leti mudil tam, sem jih videl dosti, ki so bili brez rok ir. brez nog Vprašam vas, dragi ro-
V«Mk pote t londonskm prista-
Bred nedcaj dnevi je iabrofaniS v Victoria dokih na Tbemtst poear, je napravil ogrOkuoo &odo 1Q0.0QP fantov iterlingorv. je ixA neki Areola par-
2elva na severu.
Blizu Sedata ja v Avstriji so nedavno našli v nelkein močvirja velikansko živn želvo. Želva je afla po xemniu avHtoVne vojma Idta .1918 w(jaškeDiu 4naofl|Mrtn iu Italije ter je preživela tam sedem hudih
krat kregal s zono in otroci" ter kazujetn svojo neskončno hvaJež-jim je s smrtjo preiti. Včfraj zju- nost in priznanje s tem, da sem t raj je pa šel v sobo v prvem vas pomaknil iz tretjega v drugi nadstropju ter se zaklenil. Doma- razred. V upanju, da boc-vte visoko ei so kmalu zatem slišali strel, na-' c-enili 1o moje odlikovanje. Va.s j kar so poklicali ]v>lieijo. Našli so pri-rčno pozdravljam.	j
ga mrtvega. Pokojnik je bil po .	^
poklicu mesar.	I
Poročevalec, j Rojak se je pritoževal: Od zlo-
—--j dja je moja žerna. Kadarkoli go-
j vori z menoj, zahteva dciiar od
Darovi Domu za slepce. n,ene- z^UJtiraj' ko stanem, hoče j
__1 imeti d tnar, denar zafateva od me-'
A. M Movers. Detroit. Mich.".H <*>°t<kie in zvečer me terja za
•f 11.00. |d<Miar-
Ko so pa rojaka vprašali, kaj
v zrak. da se je tam preobrnil in j fa ^'aka Zvoltka padel nato na tla. Givvzjna je 1110-r>,la biti sJla. ki je pre\T*itila v zrjikii avtomobil in ga treščila na zemljo s tako močjo, da je a.vto-mobil na t.l Ji ostal popolnoma razibit in zrvif.
Šofer Alojzij Domik pe 21. ju-iija dopoblne prišel sani osebno v bolnico ter so ga sprejeli na ki-Mirgično oddelek. Ima ]io.skodb" na prsih in <lrugod ter t/»ži tudi o notranjih poškodbah. Kakor je >ofer Dornik izjavil, ga Zilierl uaproMil med vožnjo iz Kranja proti Skofji Loki naj nm dovoli šofrrati. Dovolil mu je. Kako je v r snici katastrofalna nesreča nastala. se sam ne more spominjati. Ve le toliko, da ga je velik pritisk vrgel iz avtomobila.
Za podporo za .slovenske sjtav-kar-kr rudarje v Novi Škociji '>1110 >pn jeli od rojaka Mr. Igni. Mitšiča
40.00 52.50 3 00-
3.80
drugo svoto in ipopn ij i/. Jama ice
Mr. John Lauer. Ne liedfort
\ sega -kupaj sprejeli.. $]0.">.:^0
Srčna hvala vsom tistim, ki fo svoto <kupno <larovali. Pozdravljeno!
Za pod}x>rni olbor: Uotmiaai Dro>>e«sh, tajnik.
Društvo S. N. P. J., štv. 223 v!
Greonsburg. Pa. $30.00.
Denar smo sprejela in ga bomo m,imo °d™il:
j počne njegova žeara z denarjem.
poslali na pristojno mesto.
Uredništvo.
Zasledovan vlomilec.
Tisto pa ne vem, kaj ipoene / njim, ker ga ji nikdar ne dann. niti zjutraj, niti opoldne, nitd zvečer.
Znani vlomilec. Alojz Križa-nič, ki dela svoji okoliei vedno do-\v>lj preglavice je proti večeru jaki, ali niso ti rnveži vredni baš nlomdl v hišo posestnika Toanaža, rala žena. Poklicala ga je k po-
Tudi o dobrosrčnem rojaku mi je znana zanimiva zgodba, ki se glasi:
Dobrosrčnemu rojaku je umi-
takega usmiljenja in naše pomoči f Tudi njim je potreba doma in šole, v kajteri bi se naučili "kake njim primerne obrti. Moj nasvet je. da izvolimo v Združenih dr-: žavah odbor kojega naloga bi bila delovati da ee od poni ore veliki potnefei revežev v domovini. Graved odbor na|i bi tvorili predsednic, bia&ajnik in teljnik, odbor-»iri naj bi pa bili vsi uradniki naših podpornih organizacij m
Baumana v Godeniarcih. Vlomilec; jc nabral precej plena. Odbesel je srebrno žepno moško uro, sreibnno žensko nro, erne suknene mošk»
»telji ter začela tarnati: Dragi moj, konec se biaža. Strašno sem žalostna, ker vem, da si boš k o j po smrti iabral l;ju4)ico, da se boš
hlače m 2 kg pc»f!ušenega svmj- >|i>roe?l ž njo in da me boš se prej skega mesa. Obiskal pa je tudi j kot po enem Ijetai čisto pozabil Baumanovega soseda, kjer je po- iPopolnoma boš pozabil, kako zve-kradel več penila, srebrno uro ter sita in pridna ženica sem ti bila.
liter d rožnika. Orožniki tattimske-ga vlomilca pridno zasledujejo in
Dobrosrčni rojak je pa odvrnil; Ah, ikaj bi tisrto . ., Najprej umri.
je upati,. da pride kmalu pod potem bova pa naprej govorila... Ujuč.
V vseh slučajih
najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah;
najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti;
najsibo za vloge na special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti;
najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil:	. F ,
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVN1CA V AMERIKI
GLAS NARODA. \2. AVG. 1925.
TJustawe Flaubert:
LEGENDA.
(Kane«.)
Njegova lastna oseiba ga je navdajala s tako grozo da jo je postavljal v nevarnost v nadi, da »>e je iz nebi. Reševal je kroince iz požarov, otroke z dna prepadov. Bread no ga je j>ehaJo nazaj, plameni so mu prizanašali.
Ca s mu ni potolažil trpljenja. Prihajalo je neznosno.
NkJenil je umreti.	•
Jii n«*kega dne ko je stal poleg studenca in se je -sklanjal čezenj da bi presodil, kako je voda. globoka, se je prikazal pred njim starec, ves vpadel, z belo bradr in tu ko bridkim obrazom, da ni mogel v»držati solza. Tudi oni je plakal. Ne da bi spoznal svojo podobo, se je Julijam zmedeno spominjal obraza, podobnega te. mule. Kriknil je; bil je njegov oče; in n? «e hotel več usmrtiti.
Taico, prenašajoč pezo svojega opomina, je prehodil več dežela; in dospel je do reke, preko katere je bil prehod nevaren, keT j bila voda silno deroča in ker so se raztezale po bregovih velike Matne močvare. Že dolgo si ni tipal nihče čez.
Star čoln z zakopano krmo je molil iz trsja svoj kljun. Julijan ga je pre iskal Ln je našel dvoje vesel; in prilla mu je misel, da bi posvtil svoje življenje strežbi drugih ljudi.
Najprej je na/prajvil po brežini nekakšno pot, da bi bil mogole dohod do .struge; iu lomil si je nohtove, ko je premikal mogočne skale, jih upiral ob život ter jih prenašal; drselo mu je po blatu, ugretzal se je in večkrat toliko.
se mu je zdelo čudno, zaikaj reka je bila zelo široka.
Trotjikrat je zaklicalo:
— Julijan 1
In ta visoki glas je imel prizvok cerkvenega zvona.
Prižgal je svetilko in stopil iz kolibe. Lyut vihar je polnil noč. Tema je bila gosta, le tu pa tam jo je raztrgala belina penečih valov.
Julijan je trenotek okleval, nato je odrezal konopee. Voda sp je pri tej priči umirila, čoki je z(1 real po nji in pristal na drugem bregu, kjer ga je eaikal neki mož.
Bil je zavit v prnjavo platno, v obraz podoben maski od mam in oči so mu brle bolj rdeče nego dva ogla. Julijam se mu je približal s svetilko in opazil, da ga pokrivajo ostudne gobe; in vendar je bilo v njegovem gibanju nekaj kraljevsko veličastnega.
Komaj je stopil v ladjo, se je
za]**udo pogriiznila, preobložena z njegovo težo; samo sunek, in zopet se je dvignila; in Julijan je za veslaj. Ob vsakem zamahu z veslom so jo pluskajoči valovi spredaj dvignili. Voda, črnejša od tinte je besnela ob bokih na o-beh straneh. Vrtala je brezdna, grmadila je gore, in čoln je .skakal nanje, se ^potem spučal v glo-bočine, kjer ga je veter zibal in sukal.
Julijan je sklanjal život, iztezal roke in se z uprtimi nogami, vijoč se v pasu metal natzaj, da bi imel več moči. Toča mu je bičala roke. dež mu je curljal po hrbtu, ostri zrak ga je dfušil: ustavil se je. Tedaj mu je zaneslo čoln v stran. A bil si je v svesti da gre za važno reč, za ukaz. ki
—	Sleci se, da me btw grel s svojim životom l
Julijan je odložil svoja oblačila, potem je, nag kakor na svojega rojstva dan, legel nazaj v svojo postelj; in čutil je na svojem titegiiu gobavčevo polt, ninzlejšo od kal-e m hrapavo kakor strgu-lja.
\ lzkušal ga je opogumiti; in i>ni je odgovarjal hrope:
—	Ah, umrl bom! . . . Pridi bliže, ogrej me! Ne z rokami! Ne! Z vsem životom!
Juaijan se je stegnil čelzenj popolnoma, usta na usta, prša na prša.
Tedaj ga je gobavec oklenil z rokami: in-oči so se mu navdale naenkrat z zvezdno jasnino; lasje so se mu podaljšali kakor solnem žarki; dih njegovih ustnic je imel sladkobo rož, oiblak kadila se je dvignil z ognjišča, valovi so zapeli. V tem je zapla'la obilica Slasti, nadčloveško veselje je za-plapolaio kakor povodenj zamaknjenemu Juflijaaiu v dušo; in tisti, čigar roke so ga še vedno oklepaje, je rasel, rasel, dotikajoč se z glavo in nogami dveh sten od kolibe. Streha je odplavala, nebes se je razgrinjal; — in Julijan se je dvignil proti sinjim višinam. iz obličja v obličje z Našim Gospodom Jezusom Kristusom ki ga je nesel v nebo.
*
In to je zgodb as ve tega Julija-na Strežnika, tako približno, kot jo najdeš na nekem serkvenem oknu pri nas doma.
MARŠAL PETAIN SE VRAČA V FRANCIJO
k. .	.........'"TWWBISi&s*.^
.CO»»«lOMT. MrtTOU Vllw CO, HI« Y
Pred kratkim se je mudil na maroški fronti f ram-o ski maršal Pe-tain. ki je natančno preštudiral t a mošnji strategu-ni položaj. V Francijo se je vrnil z ncmplanom.
Zanimivosti o zemlji.
da ni poginil.
Nato je popravil čoln z ostanki Jga ne sme preslišati, in zopet je
(naplavijenih ladij, in naredil si je kolibo iz štorov in ilovice. •
Ko se je »za brod razvedelo. sn se oglasili tudi prevozniki. Klicali so ga od drugega brega, vihteč zastave; in Julijan je urno skočil v svoj čoln. Bil je zelo težak; in preoblagali so ga z vsakovrstno prtljago in bremeni; pa še tovorna živina ki je strahu ritala in vera la zmešnjavo. Za svoj trud ni .zahteval ničesar; nekateri so mu »lajali ostanke od brašna ki so jih jemali iz svojih bisag. ali preveč obnošene obleke, ki je sami niso marali več. Surove ž i so preklinjali, ou jih je samo blagoslavljal.
Majhna miza, podnožnik, ležišče iz suhega listja in trije lončeni vrči, to mu je bila vsa pohisni-na. Dvoje lukenj v steni mu je slu-žilo za okna. Na eno stran so se gub i le v nedogled puste planjave z metllosojnim ribnikom tu pa tam na površini, in pred njim je valila velika reka svoje zelenkasto valovje. Spomladi je vlažna prst dišala po pnhnobi. Pozneje je silovit veter dvigal vrtince pralni Vsepovsod se je zalezel, blatil je \odo, škripal pod dlesni. Malo pozneje so prišli oblaki kobilic katerih c vrč an je in pikanje ni prenehalo ni dan ni noč. Nadalje so pritisnili hudi mrazovi, od katerih so bile vs.' .stvari trde in krhke kakor kamen, in ki so budili blazno poželenje po mesni hrani.
Meseci in meseci so minevali, da ni Julijan videl žive duše. — Često je zaiprl oči in se skušal. po spominih, vrniti v svojo mladost ; — in prikaizalo se je grajsko dvorišče s hrti na stopnišču, s služabniki v orožarni, in pod trtno brajdo mladenič plavolaset med starcem, ogrnjenim s krzne-nino in med gospo z velikim na-glavjem; nenadoma evo dveh mr-ličev! Motal se je ploskoma na ležišče in je plaka je ponavljal:
—	Oh. ubogi oče! Uboga mati! — In padel je v omamljenost, v kateri so se zlovešče prikazni nadaljevale.
*
Ndko moč, Too Je spal. se mu je zazdelo, da ga nekdo-^cliče. Napel je ušesa, a ni raaAdoii dmgega nego rjovenje valov.
Ali isti glas je povzel:
—	Julijan I
. Brijo od onega brega, kar
prijel za. vesla; in škripanje trtic je sekalo med vijavino nevihte.
Mala svetilka je gorela pred njim. Spreletujoči se tiči so jo zdaj pa zdaj zastrli. A neprestano je videl zrenice gobavca, ki je stal zadaj zravnan nepremičen kakor steber.
Kje je FRANK OERAR. doma iz vasi Gora, pošta Vače pri Litiji. Pred 8. leti je bival a* državi Minn. Kdor isaru d rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani. a4i naj se pa sam oglasi. — Mrs. Fanny Stariha, rojena Birk, 316 Grove St., Brooklyn, N. Y.
12.13.14)
IŠČE SE:
Kiomu bi bila ona/na usoda IVANA HRIBAR, roj. 1864 v i tuljavi na Dolenijsikeim. V Ameriko je prišel leta 194, kjer je bil uradnik banke Frank Zo<tti Co., pozne-i je pa pri jt. Viktor Kulbelka v New
In to je trajalo dolgo zelo dol- Yopku' °d leta 1909 pa *ledu
go!
vee o njem.
Ko sta pifcla v kočo, je Julijan t Kdor bi ° 0menjeWm ve" zaprl vrata; in videl ga je, kako|dH; ^ vljudno na.pqx^naj spoje sedel na stolčku. Tisto platno,
ki ga je odevalo, mu je bilo zdrknilo do stegen; in rame, prša, mr-šave roke so mu izginjale pod skorjami luskinastih prhljajev. Silne brazde so mu rezale čelo. Tak, kakor ogrodje, je imel namestil nosu luknjo; in sinjkaste ustnice so izpehovale sapo, gosto kakor me$rla, in zoperno.
—	Gladen sem! — je rekel.
Julijan mu je dal, kar je imel.
velik kos stare slanine in nekaj skorij črnega kruha.
Ko jih je bil povžil, je imela miza, skleda in nožev ročaj iste pege, ki so se kazale na njegovem telesu.
Potem je rekel: — Žejen sem!
Julijan je šel po svoj vrč; in ko ga je prijel, je vstala iz njega blaga vonjava, ki mu je razširila srce in nosnice. Bilo je vino; kakšno odkritje! A gobavec je iztegnil roko in je na dušek izpraznil ves vrč.
Potem je rekel: — Zebe me!
Julijam je sredi koče zapalil s svojo svetilko butaro praproti.
Gobavec .se je prišel gret; iin počenivši na pete, je trepetal po vseh udih, slabost ga je obhajala ; oči mu niso več žarele, uljesa so mu tekla, in s skoraj ugaslim glasom je zamrmral;
—	Tvojo posteljo!
Julijan ga je narahlo podpiral, da se je zvlekel tja, in je celo razgrnil čezenj, da bi ga odel, jadro od svoje ladje,.
Gobave cje ječal. Koti njegovih ustnic so mu razgalili zobe, vedno hitreje grgranje mu je stresalo prsa, in trebuh se mu je ob vsakem dihu žzvotlil prav do vreten-cev.	» -
Potem je zaprl oči.
—	Kakor led mi je v kosteh! Pridi poleg mene!
In Julijan je ol^grnil platno in je legel na snbo listje poteg njega, z bokom ob bok.
Gobavec je okrenil glpra.
roči to njegovi žeaii: Franji Hribar, učiteljici v Laporju pri Slov. Bistrici, Slovenija, Jugoslavija.
VABILO
na. piknik in razvitje zastave
društva "Mladi Slovenec", štev. 3S9 S. N. P. J., Rockingham, Pa., v prostorih sobrata Martina Za-iar.ia, v soboto 22. in nedeljo 23. r v gust a.
V soboto 22. avgusta se prične ples točno ob šesti uri zvečer in bo trajal do polnoči. Igrala bo izvrstna Moxham godba. V nedeljo 23. avgusta je pa razvitje zasiave. Začeiek parade ob 9. uri zjutraj.
Tempotom uljudno vabimo vsa društva ter posamezne rojake in rojakinje iz Rockinghama in okolice, da nas polno številno posetite. Posebno prosim vsa ona društva, ki imajo svoje zastave, da se naše proslave udeleže s zastavami.
Mešani zbor društva "Jugosla-
Ultramikroskopieni drobec med vsemirnimi velikani — naša zemlja — je za človeka dovolj velik, da mu služi kot arena medsebojnega sovraštva in pobijanja, a žal premalo kot neizčrpni vir znanstvenih opazovanj in duhovnega napredka. Člfovek je stopil na to zemljo, nadel si je ponosno ime kralja vseh živih bitij in tako ustvarja od pokolenja do pokolenja to, kar imenujemo zgodovino člo-evštva. Toda v tej zgodovini ni vedno razuma, dasi pretendira človek na ime "homo sapiens." Ce bi namreč človek večkrat razmišljal o minljivosti vsega posvetnega, bi se na zemlji ne prelivalo toliko solz in dragocene človeške krvi. Taki, ki razmišljajo, so med maso redke izjeme. In vendar se mora človeštvo zahvaliti samo tem izjemam, da je doseglo tako visoko kulturno stopnjo.
Med najvažnejše probleme, ki zanimajo učenjaka vseh časov, je gotovo vprašanje začetka in konca naše zemlje. Je-li sploh mogoče doumeti važnost in pomen tega vprašanja Zemlja ima nedvomno svoj začetek in zato mora imeti tudi konec. — Geologija, fizika in kemija nas uči, kako je zemlja nastala, kako se je razvilo življenje in kakšne spremembe so se izvršile na nji. Smrt vsega živega — mikrobov, rastlin, živali in ljudi — lahko nastopi kot posledica različnih sprememb v atmosferi ali strukturi naše zemlje.. Najbolj verjetno pa je, da povzroči konec življenja na zemlji pomanjkanje vode. (Letošnje leto kaže, da še ne bo tako kmalu konca sveta!) Voda. ki pokriva zdaj tri četrtine zemeljske površine, je samo tretjina vse vode, ki je bila nekoč na zemlji. Voda se polagoma izgublja. Nekaj jo odteče v notranjost zemlje, kjer se kemično razkroji odnosno spoji z drugimi tvarinami in izgine kot taka, drugi del gre v neskončno prostranstvo, kjer ostane kot para ali pa kot kisik odnosno vodik. Tako je vode na zemlji čedalje manj in nekoč bo naša zemlja splošna pustinja brez življenja, kakor je zdaj luna. Prvi pogoj za življenje je namreč voda. Življenje se je začelo v vodi, brez katere bi tudi ljudi ne bilo na zemlji. Težko si je misliti, da bi nanekrat ne bilo več potokov, rek, jezer in oceanov, da bi izginil ta najvažnejši element, ki sam nima oblike, pa ga vendar vidimo v najrazličnejših oblikah.
Lahko pa izčrpajo vso vodo na
PREMOGAR. ŠTRAJK NEIZOGIBEN
(Nadaljevanje s 1. stranL)
nja premogovnih skladov v tridesetih letih, če se bo nadaljevalo s temi metodami.
Povdarjajo izgubo življenj in zdravih udov potom nesreč, katere bi bilo mogoče preprečiti. Govore o kaosu tekmovanja v poljih mehkega premoga, o potratnem prevažanju semintja in o neštetih načinih, kako se skuša obesiti konsumentu stroške, ki so posledica bedaste razdel je value tehnike.
Najlepše pri tem pa je, da se ni dosedaj pojavila še nobena verodostojna avtoriteta, ki bi zanikala te trditve. Delodajalci so se zadovoljili s tem, da dolže premogarsko unijo. United Mine Workers of America pa je s svoje strani oficijelno odklonila vse 'Vmešavanje od zunaj". Izza dni kurivne administracije, je bilo vladno nadzorstvo nekaj skrajno neprijetnega za John Lewisa, načelnika organiziranih premogarjev in njegove tovariše. Zagrnili so ambicijozni program upravljanja rovov potom tehničnih izvedencev, delavcev in javnosti, kot ga je predlagal premogarski nacijonalizacijski komitej.
Glavna izjema v tem stališču je v premogovnih poljih Illinoisa, kjer stoje premogarji pred naj-ostrejšo krizo v zgodovini Illinois Mine Workers Union, katero pogosto imenujejo ' najmočnejšo skupino organiziranega dela v deželi". Pred enim letom so bili na konvenciji delegati oblegani s po-
Kaj pa potem Potem se bo bližal konec življenja na zemlji. Soln-ee bo dajalo čedalje manj toplote, ker se tudi ono ohlaja. Cim pa pade splošna temperatura na zemlji j pod ničlo, bodo vse reke in oceani zamrznili. Vsi hlapi padejo na zemljo v obliki snega. In temperatura bo naglo padala. S tem bo u-ničeno tudi življenje. Ko pa bo dosegla temperatura — 200 stop., se bodo pojavili na zemlji novi oceani, čijih valovi ne bodo i/, vode, nego i/, atmosfernega kisika in azo-ta. Tudi solnce bo slednjič ugasnilo. V našem solnčnem sistemu na- z.ivi za pomoč, prihajajočimi od nezaposlenih premogarjev v tehLogatih poljih.
—	Nahajamo se v položaja, — je rekel Farring-ton, načelnik okraja 12, — ko sledi vsakemu povišanju mezd in skrčenju ur, skrčenje produkcije v organiziranih poljih, na korist neorganiziranih polja. Ce sledimo tej tendenci, si lahko predstavljamo položaj, ko bodo naše plače in delavni pogoji tako sijajni, da bo nastal konec premogarske industrije v Illinoisu.
Nato pa je pričel predsednik Farrington govoriti v jeziku, ki je bil popolnoma tuj 600 delegatom, zbranim tam. Lotil se je glavnega problema, — namreč problema trošenja.
—	Vsled sedanje metode izkopavanja premoga, — je rekel, — je ena tretina premoga za vedno izgubljena. Stane skoro prav toliko prevesti eno tono premoga iz južnega Illinoisa v Chicagu v klet konsumenta kot pa proizvesti ta premog ali ga prevesti od rova v Chicago. Ce bi ugotovili tozadevna dejstva, bi pronašli, da stane skoro prav toliko spraviti pepel in žlindro iz kleti konsumenta ter jo vreči v jezero kot stane izkopanje tone pre-premoga.
stopi takrat tema. Tak naj bi bil konec naše zemlje odnosno njenega življenja.
Petinsedemdeset
kukluksklancev
aretiranih.
FRA M1NG1IAM, Ma>u., 11. avgusta. — V East Sudluirv so sc a.riili ob priliki neke ktikluksklanske parad * veliki nemiri. Pet os }> je bilo ranjenih. Policija je areti-rala 7.') kukluksklancev.
Značilna prepoved avstrijske vlade.
DUNAJ. Avstrija, 11. avgusta. Vlada je prizadela špiritiistom težak udarec. Razpnsttila je namreč vsa društva, ki se bavijo s špiri-tlzmoni oziroma, ki to vedo preiskujejo. Policija bo Spiritist i čniiu m.djjem neprespano na sledu.
Hearstov časopis je zopet unijski.
SEATTLE. Wash.. 11. avgu.-rta. Rearvitov "Prxt I/nteligesncer". katerega so štirinajst mesecev tiskali skebi, je zopet pos-ftal unijski li.st. Pogodba med unijo in upravo iwta ni bila objavljena. Edino-
vija" bo zapel več lepih pesmi.
Vstopnina: za moške 50c, žen- zemlji tudi drugi geološki in mete-
ske so vstopnine proste.
Torej pridirte vsi mladi in stari, ker za vse bo dobro preskrbljeno : da ne bo nihče lačen ali žejen, zato bo skrbel odlbor.
Na vešelo svidenje!
Odbor.
(3x (10,12,14)
Zrn. dobro vdrfneojc se ne more ni£ primerjati z dobrim, starim
Pain-ExpeDer-jem •
Pti pr>MB znamenja prehlada m poclniitc ttfi uborscti domaČega er preprečite kompli-
sije.
33 in 70 ccator po lekarnah. Parite aa mtaitto ni»«ko Sidro.
P. AD. RICHTER ft CO. lwqi t loath 5th Sta. Broofcljra. N. ▼.
le toliko se ve, da sta se stranki precej uklonili.
obe
Bivši nemški kronprinc.
rcološki pojavi. Zemlja se stara. Njena starost je seveda zelo problematična. Helmliolz je izračunal, da je bilo življenje na zemlji že pred 6,000.000 leti. V tem času se je slika tega življenja spreminjala. Ker ao vulkani čeeito bruhali in ker se ja pojavljalo na zemlji čedalje več tvomic, ki so valile v ozračje oblake dima, se je povečal odstot. kisika v ®raku. Tako se jc tudi temperatura na zemlji spremenila. Ogljikov kisik je najboljše sredstvo proti ohlajanju zemlje. Če bi na pr. sedanja količina oglji-ko	iz zraka izginila, bi se
temperatur povsod znižala za 20 stop. in bi"imeli veliko razliko med temperaturo na tečajih in ekvatorju. Če bi se pa ogljikokisik v atmosferi podvojil, bi narasla temperatura povprečno za 4 odst. Nekateri učenjaki menijo, da se obetajo zemlji, ti srečni časi. Ogljikokisik se v atmosferi pomnoži, rastlinstvo se bo bujno razvijalo in človeštvo doživi zlato dobo.
Stinnesova družba ima podružnico v Paraguaju.
Potres na Turškem.
CARIGRAD, Turčija, 0, avg. — V okolici Smirne je bila danes razdejana ena vas. več vasi je bilo
ASUNCTION, Paraguay, 10. avgusta. — Stinnesova družba je otvorila tukaj podružnico. Trgov-j pa težko poškodovanih. Potresni ske razmere v deželi se boljšajo. I sunki b'o trajali po par minut. Tu-
ve"* OM-b je izgubilo življenje.
no velik.
Novi 100-dinarski bankovci.
Umrli v Ljubljani.
Ivana Za.plotn.ik, žena peča.r-
Francoski parobroc/ "Tenerif- sWa	^ ^ Zavrl,
fa" je pripeljal v suša.ško prista-1*" tOTar* dolavea* 8 nišče dragocen tovor: 54 zabojev Eavn,kar' vdova	moj-
bankovcev po 100 Din., v skupni/13™' let' Fran Kali.šnik, de-vrednosti 540 milijonov dinarjev. lavCO' lL> Man-'a IVr-Posebna komisija je prevzela po-šiljatev tej* jo dala utovoriti v dobro za v aro vam vagon osebnega Vlaka, ki je pod vojaškim nadzorstvom odpeljal nove bankovce v Beograd.
k a, 7 mesecev.
NAPRODAJ
trgovina delikates groeerije, tobaka in sladoleda, dve sobi. po-eeni. — 1991 Metropolitan Aye., Middle Village, Brooklyn, N. Y.
_
mm^mm
Ko se je vršila v potsdamski vo jaški šoJi stavmost na čast nemškim vojakom, je nastopil biv-• ši nemški ikroarprinc v vojaški uniformi.
ZASTAVE
SVILENE
AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE
REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJN ICE, ZNAKE. UNIFORME ITD.
Sigurno 25°/0 ccncje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK,
331 GREEVE ST, CON EMAUGH, PA.
Pozor rojaki!	»
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.
GLAS NARODA, 12. AVG. 19g3.
■■MHBBBBSa
Kapitan Harry at:
1
JOSEPH RUSHBROOK
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
3 iS
(Nadaljevanje.)
ivuslibrook s^ je tresel, ko so ga privedli not);* m ko je zagle dal na mizi truplo. Hitro pa se je ojunaeil ter se obnašal zelo po guanno, kajti sila jaei pogosto moči. Sklenil je odgovoriti na nekatera vpraianja, nikakor pa ne na vsa.
—	Ali veste, ob katerem ea>u je zapustil vaš sin kočo?
—	Ne.
—	Ali je puška vaša last?	.
—	Da.
—	Ali poznate to vpjčoJ
—	Da, moja last je.
—	Porabljali ste jo za odnašanje divjačine, kaj ne?
—	Nissan dolžan odgovora na to vprašanje.
Predložidi so mu še več vprašanj, na katera ni hotel odgovori ti. Rush brook je dobit) izigral svoje »karte, ko je priznal puško iu vredo kot svojo ki»t, kajti ta okoliščina <mu je lahko koristila, do-eun ni mogla škodovati sinu.
Po sK-sitavi vseh pričevanj je imel coroner nagovor na oorotni-ke in ta f»o dvignili proti Josepliu Rushbrookiu mlajšemu obtožbo radi nameravanega umora.
Sodnik je nato razpisal nagrado dvestotih funtov za aretacijo našega junaka.
Moderni Sherlock Holmes.
Detektivska povest.
Štirinajsto poglavje.
Rushbrook in -Tane sta še vrnila v svojo kočo. Slednja je za klenila vrata ter vzkliknila :
—	Hvala Bogu vsaj ti si rešen! Šele takrat, ko naqx>?i ura ne vernosti, spoznamo svojo ljubezen.
Rushbrook je res ljubil svojo ženo ter rekel vsled tega:
—	Pomiri se. Jane, sedaj je zopet VS9 dobro.
—	Da, vse je dobro, a moje ubogo dete! Kaj. če ga bodo pri
jcljl
—	i<e boj se tega. Tn če ga primejo, «e mu ne more zgoditi dosti zlega. Pravorek je tukaj, a kakšne pozitivne dokaze imajo?
—	Obesili so že ljudi proti katerim so imeli manj dokazov.
—	Jame, — je odvrnil Rushbrook, — najin deček nn bo nikdar obešen, to ti obljubljam. Zadovolji se s tem.
—	Da ga r\ kjš. '»i moral izdati samega sebe in potem bom iz gubiia tebe.
(uti je bilo korake pri vratih in vstopil je Furne«4s.
—	Žal mi je, prijatelja, da je pravorek ta:ko izpadel, a tega so ne da Lzpremeniti. Dokaz je bil premočan in žail mi je bilo, ko s «m moral nastopiti >aan kot priča.
—	Va? — je vzflcli/knil Rushbrook. — Tudi vas so povabili?
—	Da in priseči sem moral. Prisega je za moraličnega moža resna zadeva m vsled tega sem moral govoriti resnico.
—	No. in kaj ste izpovedali ? — je vprašal Rushbrook.
—	Kaj sem izpovedal? To, kaT ste mi rekli danes zjutraj, im 4o, da je vi*eea vaša last.
Rushbrook je teanieljivo meril šolmošt/ra.
Predno se je poslovil, je r.^kel Furness:
—	Kedaj se vidimo v gusitilni ?
—	Ne tako kmalu. Na to se lahko za nesete.
—	Nič več v gostilno? Majhen požirek pijače vjojvi skrbi.
• — No, prijatelj Furness, ti dnevi so končani, — je rekel Rushbrook.
—	No. sedaj pač niste pri volji. Mogoče kedaj drugič. Mrs. Rushbrook, ali imate par kapljic piva?
—	Ne morem nobenega pogrešati, — je odvrnila Jane teT se obrnila vstran. — Prositi bi morali zanj sodnika.
—	O, kot vam drago. Pov«em razumljivo, da ste slabe volje. Lahko noč!
Furness je zaloputnil vrata za seboj ter izginil.
—	On je lopov.
—	To mislim sama,. — je odvrnila Jane, — Sedaj pa pojdiva spat.
Prihodnjega jutra je izved/la Jane od sosedov, da se je Furness prostovoljne oglasil kot priča in to je še bolj razkačilo Rush-brcoka.
Po prvem razburjenju so v vasi splošno pomilovali Rushlbroaka in njegovo ženo. 6oadarja se je vsrkdo izogibal in Furness, ki je prostovoljno nastopil proti staremu prijatelju, je izgubil tb ono malo krvdita, ki ga je imel. Posledica tega je bila, da niso ljudje nič več pošiljali otrok v šolo in da se je pričel šoknošter še 'bolj udajati pijači.
Neke sobote je prišel Rushbrook v gostilno z namenom, da se spre z Furnessom ter ga pretepe. Furness je bil napol pijan in ker se je Rushbrook norčeval iz njega, se jc vneli prepir. Konečno je pozval iolmošter Rushbrooka. naj se bije ž njim. To j»? ravno želei Rushbrook. Pol ure pozneje so morali šolmoštra, strašno razbite ga, odnesti v posteljo, v kateri je ostal štirt dni. Kakorhitro je Rushbrook na ta način ohladil «vojo jezo, je spravH svoje stvari skupaj ter zapustil vas, ne da bi kdo vedel, kam je krenil s svojo ženo. Furness, ki je izgubil v<?e dohodke je par dni pozneje sledil njegovemu vzgledu. Tudi glede njega ni nikdo Medel, kam se je napotil.
*
Po sklepu, katerega je storil major McShane, je povsem razumljivo, da je stavil dečku na poti proti domu vsa mogoča vprašanja glede njegovega prejšnjega življenja in irazmer, v katterih je živel.
Deček je dajal glede vsega poštena pojasnila, z izjemo enega dela, pri kaiterem je bil resno prizaderf njegov 'oče. Srce mu je vte-levalo, da jo za^j častna stvar prikriti okoliščine umora ikrošnjar-ja. M.-Siiane je bil zadovoljen in brez vsakih nadaljnih neprilik »ta dospela v London. Kakorhitro je pozdravil major svojo ženo, je pričel pripovedovati svoje doživljaj? in pri tem ni pozabil primerno pohvaliti ndadega Joe-a. Polagoma je prišel na dan s svojimi namerni glede našega mladega junaka in žena je bila popolnoma zadovoljna Sklenjeno je bilo poslati dečka v SoLo, kakorhitro bi naSel McShamte kak primerni zavod.
Deček pa naj bi zaenkrat še ne izvedel namenov obeh in vsied tjga sta ga obvestil«, da bo poslan v šolo. Joe je bil s trn popolnoma zadovoljen.
Kljub temu pa je ostal še c?ie tri mesece na domu McShatoe-a. K«^- ni imel slednji knjig, je Joe prftganjal dolgi čas 8 črtanjem li
V" g w^Hiir go^t jc ^Tršl McSbOTe. "
Sherlok Holmes? Ga imamo v Ljubljani! Ženij je in se piše Jakob Ciber. Sliši travo rasti, duha že danes br-žole, ki se bodo jutri pražile, oči mu pa vidijo kar o-koli vogala! Misliš, da ti vljudno gleda v obraz, v resnici pa spak študira svoje pošvedrano obutalo in hkrati sklepa na praznoto tvojega žepa, (ki te ovira, da ne kon-rultiraš čevljarja! — Ali pa se ti zdi, da sanjavo zre v megleno daljav«*, v istini pa zvijačnik motri tvoj telovnik in dz peg na njem sklepa, kake vrste likerje si <sno-či pil v Narodna kavarni, kdo jih je plačal in obkorej si prišel domov! Tak je ta človek!
Dogodka z mojo uro še ne veste? Dobro, povem vam ga!
Torej — kadar je semenj, grem rad čez Vodnikov trg mimo stojnic, da vidim tuje barantaiče in njih čudno kramo in da slišim njih. zabavno reklamo. Tako tudi Zadnjič. Zašel sem v gnečo, in ko pridem domov in hočem, kakor po navadi, naviti svojo žepno uro, t— pa je ni bilo f Moje ljube stare ure, ki sva še na Dunaju skupaj študirala, to se pravi: včassih skupaj, včasih pa vsak v svojem zavodu — ni je bilo, pa ne! Kak lopov mi jo je moral izmekniti v gneči na semnju. Mojo ljubo staro uro! Številko 55.916 je imela.
na pokrovu pa &v Jurja na konju, s sulico in z zmajem!
U<pa.nja, da jo še kedaj vidim, nisem iij^l sicer nič; ker pa sem o tem Jakobu Cibru že slišal toli-_» ko in toliko hvale, sem hotel vendarle poizkusiti, in jo mahnem po kosilu k njemu v pisarno,
Sedel je na mizi, bincal z nogami, gledal v strop in pušil cigarete.
Razložim mm svoj slučaj. On pa sedi, binca in puši in ne reče ničesar.
Ko končam, ga prosim, naj mi razodene svoje mnenje.
Ciber vstane, stopi k oknu. za-bobna na ši;po kratek ritornel in potem izjavi, da je njegovo mnenje to, da letos nisem opraviA velikonočne isspovfdi.
Jaz tsem seveda zijal, kaj to pomeni, on pa se je ljubeznivo nasmehnil «in rekel: — Kajti ako bi bili vesten izpolnjevalec verskih dolžnosti, bi se s svojo zadevo ne bili obrnili name, ampak na mojega konkurenta sv Antona pri frančiškanih, ki takisto posreduje zastran ukradenih in izgubljenih »tvaTi.
Potem sva &edla in povedal mi je svoje mnenje takole: — Podatkov nimate prav nobenih, — jc rekel, — za sum zoper kako določeno osebo. V takih slučajih je izsleditev storilca mogoča le po takoevani Cibrovi teoriji, imenovani po meni, ki sem jo iznašel. Njena podistava je izkušnja, da cna.ki csmitelji v enakih okolnos-tih Tode redno enake jposledke. To načelo je tako priprosto, da ga pozna in uporalja že vsak ot

(Dalje prihodnjič.)
tožitelj! Hitel bi jo prodati!
—	Crber je prikimal. — Komu?
—	Komu pač? Zaradi takele lire se ne morem peljati v Videm ali na Reko. da jo spečam! — Sta-rinarju Jurju bi jo nesel. Star lisjak je, ki vse kupi. Glavo ima plešasto, vent pa kosmato!
—	Dobro! Hvala! Pošljite mi detektiva Lončarja!
Detektiv Lončar je prišel, bi) je že kar pripravljen za odhod.
—	Gospod Ifmčar, — mu veli Ciber, — gospodu Koširju tukaj je bila danes tik pred opoldnem ukradena na sejmišču ura številka 55.916, na okrovu je imela sv. Jurja na konju, s sulico in zmajem. Tat je čisto neznan; toda po Cibrovi teoriji je pač bitel uro prodati in sicer staremu Jurju sta-rinarju. Izsledite in zaplenite takoj uro in taifru! Nujno! Vzemite seboj Civho in Jegliča! Ceiz eno uro pričakujem vašega poročila!
Odslovil je naju oba. Mož mi je LmtpontiraL Ta sigurnost, ta prednznost njegovih sklepov, in vendar vse logično, pravzaprav samoobsebi umevnvo.
—	Tako se mi je zdelo, kakor da imam uro že zopet v žepu.
Po preteku ene <ure se torej zopet zglasim pri Cibru. Pozival je že čakajočega detektiva v sobo in detektiv je poročal: — Preobrnili in razkopali smo tako prodaja,Iniški kakor tudi stanovanjski prostor starega Jurja. Saj ozna-te njegov brlog; v četrt ure smo bili jgotovi z delom. Ali o uri ni bilo sledu! Tudi starega Jurja ni bilo doma; odšel je baje na svoj običajni izprehod na Grad. Mi seveda za njim, a srečali smo ga. vračajočega se že po Florijansto ulici. Ustavili smo ga hitro in dognali. da tudi ri sebi nima ure. Bil pa je zelo raizburjen in nais je primerjal s cestnimi tolovaji. Ovadbo zaradi ra^žaljenja straže bom še danes vložil.
Ciber je drobno pogledali dft zažvižgal. Potem pa je segel v desni žep svojega telovnika, izvadil svojo uro in jo pomolil Lončarju.
—	Lonear. ipaizite! Vi ste zdaj stari Jur, raizumete, to tpa je ukradena ura. ki ste jo kupila od tatu. Kupčija je bila sumljiva, in zato vi, stari Jur, sami domnevate, da vas poseti policija Treba torej skrrtu uro, kaj ne! V ta namen na-ravite svoj običajni izprehod na Grad, kaj ne! Ste me razumeli?
—	Idite torej in skrijte jo! Potem naju pričakujte na ''utrdbah" !
Detektiv Lončar ni zinil besede. Ali obraz mu je <zlezel v ču ne gube, hrbet se mu je sklonil, s »tresočo roko je spravil uro iu z dr-sajočimi koraki je odšel. Zasvetilo se mi je: posnemal je starega Jurja!
Kar strmel sem! Ciber je opazil moje začudenje in se nasmehnil: — Da, moji detektivi so dobro dresirani! — Vidite, ljudje enake vtnanjosti so
rok. Če pade otroku novec iz rok si vob^ *ndi ▼ duševnem oziru
in ga otrok ne more najti, izpusti še drugega na tla, da "gre i^kat" prvega, kakor pravijo: ka mor se zakotali drugi, tam ley
enaki. Ako upoštevajoč to važno načelo, posnemate mimiko in kret nje človeka, ki ga opazujete, n-ganili boste tudi njegove misli in Tako bo tudi z Lon-
skoro gotovo tudi prvi. — In pa namene. tisto o .kraški ubrji in klobukih I ^rjem. Cim se uživi v vnanjost ste gotovo tudi že slišali. Če od-'in kr<*nje starega Jurja, rodile nese burja popotniku klobuk, in
' in razvijale se mu bodo vapored-

zmedeni popotnik ni videl kam, izroči burji še svo|j robec, da mu pokaže pot v kotanjo, kamor za-aaša ugTabljivi zračni tok svoj plen. — Stvar je jasna, kaj ne? Y, ljudmi pa ni nič drugače! In-st inkt vseh ljudi je enak, ali recimo, skoro enak. Vidite, in po tem načelu moramo iskati vašo uro in tatu.
Ponovil je dvaikrat: — Imam pisarja, ki je bil svoje dni zelo delaven sem an ji tat.
Vstopil je ponižen, gladko obrit, že nekoliko siv možak.
—	Dični gospod Perko. — mu je rekel Ciber, — vi ste bili svoje dni takole strokov*njaik. Recimo da ste danps med poldvanad&o m dvanajsto uro dopoldne na semnja izmekpili tesna gospodu uro — kaj bi «crfli s njo? V
—	lam aku jena stvar je nevaren
no in nehote tudi misli in reudarki starega Jurja in ravnal bo tako, kakor je ravnal v enakih okol nostih njegov izvirnik. — Idiva!
Sla sva počasi na Grad.
Na utrdbah naju je že čakal Lončar.
—	Sknili ste uro v gozdiču, kaj ne? — ga ogovori C^ber.
—	Da!
—	O tem ni bilo dvoma; drugod ni varnosti pred nepoklicanimi očmi. Toda pokažite prostor.
Gremo v goodie. Vodil nas pa ni detektiv, ampak Ciber sam in brez obotavljanja in s presenetljivo sigurnostjo. Na južnoza-padni strani gozdiča, tik ob polsuhem .ukrivljenem mecesnu je obstal Pogledal je v zrak, omenil, da so danes na Vrimifci bas ob štirih popoftdiKr~~nastanili pivo;
ker ima vlak deset minut zamude,
potem pa je maiiomarno vprašal:
—	Tukaj »te jo tzakopali, ali net
—	Baš na njej stojite, gospod komisar!
Jaz sem osupel seveda, on pa mi je ljubeznivo pojasnil: — Tukaj je najbolj skriti kot gozdiča.
—	kaj ne! — a v tem kotu ima baš ta mecesen najbolj značilno in zato za spomin najugodnejšo obliko. Niti stari Jur niti detektiv nista imela dosti časa za iz biranje skrivailišča, in nehote sta se pač morala odločiti za ti^ti prostor, ki ga laihko najzanedljiveje vsak čas zopet najdeta.
Sklonil se je in Tzpod niše iz-grebel svojo uro. Šipa in kazalnika so bili strti, ker je stopil nanjo.
—	Nič ne de, — je rekel, — dam jo popraviti in vami pošljem račun. To je postranska stvar. — Poglavitna stvar je ta: — Kjer je bila ta moja ura. tam mora biti tudi vaša ura! Po načelu enakih einiteljev, enakih okolnosti in e-nakih posledkov, skratka po ta-kozvani CLbroui teoriji! Saj vam je bila moja razlaga jasna, kaj ne? — Zato me poslušajte! Oko-?i tega mecesna prebrskajte tla In našli boste svojo uro. Drugega vam nimam povedati! Uspeh mi pridite javit zvečer ob osmih. Pričakoval vas bom v pisarni. Sedaj me kličejo drugi oipravki.
Odšla sta
Jaz sem ostal sam in po pravici povedano — groza me je bilo. Brskal sem po tleh in koprneče iskal svojo ljubo staro uro, hkrati pa sem se s (trepetom bal. da me zadene kap, če jo v resnici najdem ! —
Ko se je solnee pričelo nagibati k zatonu, sem se zbal, da me ne j zajamt mrak, in popust i vši iska-| n.i" sem jo popihal ,brez u. e odtod, kakor da me pode f irije, in od-' dehnil sem se šele, ko sem dospel v mesto med vršečo množico
Zvečer sem se zglasil pri Cibru, kaikor li je bil naročil. Lotevali so se me rahli dvomi, ali (\rbrova absolutna sigurnost jih je zopet prepodila.
—	Ura mora biti tam, — je rekel, — ali je pa Cibrova teorija napačna. — To pa je izključeno! Nadaljujte jutri delo in vzemite seboj motiko! Saj vreme ostane lepo, — je pripomnil, ozrši se skoz okno na razsvetljeni trg; — to sklepam iz okolnosti, da gre profesor Pika z dežnikom.
Storil sem, 'kakor mi je velel in prekopal sem drugi dan veis jrrž-nozapadni del gozda. Ne morem reči, da nisem imel čisto nič uspeha, kajti našel sem rdečo noga-vično zavezo, par lasnih igel* ženski glavnik, nekaj železnih gumbov, star (krajcar, peto in ubito steklenico. Le o uri ni bilo prav nič sledu. OfcHcritosrčno povedano. riČel sem zopet dvomiti. Bil sem nekoliko potrt, ko sem Cibru poročal o stvari. Moja ma-lcdušnost ga je razvnftiu.
—	Cibrova metoda ne vara! — je rekel. — Po logiki dejstev ne more biti vaša ura drugod nego je bila moja. Verjemite mi to! — Sicer pa, — je nadaljeval bolj hladno, — da vas pomirim, dam vašo uro lahko v liste. Remouto-arka št. 55.916, s sv. Jmrjem na pokrovu, na konju, s sulico in zmajem. — Ali moj svet je: iščite jo tam, kjer je bila moja u-ra! Na svidenje čez dva dni!
Moje razkapavanje ni ostalo [neopaiženo. Mestni čuvaj na Gradu me je vohal iz zasede; p režal je pač, kdaj dvignem zaklad, potem bi bil planil name in mi ga v imenu postave zaplenil. Ker se pa njegov sladki up ni maral u-resničiti, naveličal se je prežanja 'in mi kratkomalo prepovedal na-daljne delo. IZkiušal sem ga pomiriti, češ, da kopdjem le polže, ali on je trdil, da tega ne smem Lbretz lovskega lista, in grozil mi je, da me odvadi zaradi lovske tatvine.
Odnehati pa nistm maral. Sedaj se mi ni šlo več samo za mojo u-ro, ampak tudi za Cibrovo teorijo, ati obvelja ali ne, in zato sem {hotel do pičice izpolniti Cibrove ukrepe.
laposiovai tsem si torej nemudoma pri rudarskem urada rudo-sledno pravico, da sem jo pomolil mestnemu čuvaju pod nos, in potem sem ncwlhUi končal svoje temeljito rszkopsirsnjs.

Kretanje parnikov - Shipping Ne*>
15. avgusta:
Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam; Oreo, Hamburg.
10. avgueta:
. Presldente Wilson, Trat.
19.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg.
20.	»vgusta:
ctelgenland, Cheitx>urg; Cleveland, Hamburg.
22. avgusta:
Majestic. Cherbourg; Orduna, Hamburg; Stuttgart, Cherbourg In Bremen.
25.	avgusta:
Resolute, Hamburg; 8lerra Venta-na, Bremen.
26.	avgusta:
Bereng&rla, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen.
27.	avgusta:
Ze*<md, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg.
2.	septembra:
Mauretanla, Cherbourg: DeGrasse. Havre; Pres. Harding, Bremen.
3.	septembra:
Columbus. Cherbourg In Bremen: Lapland, Cherbourg; Albert Ballln. Bremen.
5. septembra:
Paris, Havre; Leviathan. Cherbourg; Orbita, Hamburg.
8.	septembra:
Martha Washington, Trst: RHinnoe, Hamburg.
9.	septembra:
Aquitania, Cherbourg, George Washington, Bremen.
10.	septembra:
Pittsburgh. Cherbourg.
12. septembra:
Majestic, Cherbourg;
15.	septembra:
Republic, Bremen.
16.	septembra:
Berengarla. Cherbourg.
17.	septembra:
^lelg^nland. Cherbour Peutsrh-land, Hamburg.
19. septembra:
Olympic, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdajn; Suffren. Havre; t ir.luna, Hamburg; America, Rremt-n.
22.	septembra:
Resolute, Hamburg.
23.	septembra:
Mauritania, Cherbourg; Zoeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
26. septembra:
Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen.
30. septembra:
Aquitania, Cherbourg; Pres. ing. Bremen.
Hard-
V JUGOSLAVIJO
^^TiFaiTV
TUKAJ SO DOBRE NOVICE
Nove ZNIŽAN C cene za tja In nazaj v tretjem razredu o« Zagreba od
$198. do $210.
V Beograd in nazaj —
$ L93.50 do $310.50 Veliki parniki za vas,—
vkljufno Majestic "največji parnik na svetu", Olympic, Homeric, Belgen-land, Lapland, Pittsburgh, Zeeland, Arabic itd.
Vi lahko obiščete domovino
ter bo vrneta v Združene države « nmeridkim vladnim dovoljenjem. Vpra-iajie pooblaščene m te ali
W HITE STAR LINE BED STAB LINE
1 BROADWAY	NEW YORK
Kje j - IVAN K AST K LIC. I'. O. Box 147. West MoMaiul. Pa. Prosim onejin. ki kaj ve o lijt-m, tla mi javi ali naj s«' pa sam ojrl »si. — Magdalena KasteMc, Floriianska ulica, T vomica Lima, Karlovac, Jugoslavija. (2x 13.12)
PREHLAD MEHURJA i
MOfiK.il Zattitft* m Proti n*l«x*tijo
SANYKITS
Nabavite »i naibolji« zm*Mf> PREPREv-BA MOaK* Velika tub«SSc- Kit (t>) $1 Vai lekarnarji ali San-Y-Kit Dept; B 92 Beakmhn St.. New Yor» Piiitf r* "Irrr'rifo
Kako se potuje v stati in nazaj v
Ure ni bilo! Tud ne upanja, da jo sploh še k<laj vidim !
Pae pa sem <si .pridobil svoje mnenje o Cibrovi teoriji.
Tem /ispvlvanrt primerno razpoložen sum Ke zglasil zopet pri Cibru.
C.iber je z -mojega oibraza takoj razbral položaj.. Postal je nervozen. Nič me ni vprašal, nič me ni poslušal, ampak kar kratko se je opravičil, da danes nima časa in jutri pra tudi ne bo imel in takisto ne ves bodoči teden. Izvadil je iz ž»ipa uro in mi dal znamrmje za odhod, rekoč:
-— Se<*t je. mudi se mi.
Mene je pa isti hip streslo po vsem životu kakor električni tok.
—	Dovolite, da pogledam to uro!
—	Rem vzkliknil in nedostajalo mi ije sape.
Ciber mi osupel da uro v tresočo roko.
Sv. Jurij*"na konju s sulico ih z zmajem! Odprem pokrov: — St. 55.916! — To je moja ura! Gospod komisar, kje ste jo dobili? [— Sedel sem, nopri me nista več 'držali!
— Vaša ura? Ali je mogoče? Št. 55.916. . . Sv. .Jurij na konju s sulico in z »zmajem. . . Res je! Glejte, glejte! Tri dni jo že nosim ,v žepu! Svojo tse>m dal popraviti, saj veste, in sem si za ta čas izposodil tole iz tega predala tukaj, kjer hranimo najdene in polieiji izročene stvari! Torej tli je, va.ša ura! . . .
Stopal je po sobi od duri do oken in naizaj in stresal glavo.
Potem je postal in rekel: — Vidite, moja metoda se je le zopet obnesla! Kakor sem vam rekel:? Kjer je bila moja ura, tam se najde tudi vaša! — Vidite, in tako se je zgodilo!
Sherlok Holmes!
Kdor je namenjen potov ad \ itarl kraj, je potrebno, da Je na tančno poučen o potnih U stili, prt ljagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki ram jih umora»
dati veled na§e dolgoletne lzkuSnj* Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki imajo kabine tudi t 111. raaredn.
Glasom nove naselniške postave
ki Je stopila v veljavo b 1. julijem 1924, camorejo tudi nedrfcivljam dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrelmo tu<li Ueij : tozadevna dovoljenja Izdaja pene r&lnl naselniškl komisar v Wasb ington, D. C. ProSnjo za tako dt> v oljen je se labko napravi tudi New Torku pred od potovanjem. te> as pošlje prosilcu v stari kraj gla som nan o ve J Se odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA
Kdor fell dobiti sorodn4ka al svojca is starega kraja, naj nas prej plde za pojasnila. Is Jugo«la ▼ije bo pripuSčenib ▼ prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 napr« vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSkl državljani pa sam o rej dobiti sem 2ene in otroke do 18. Is ta brea, da bl bili Šteti v kvoto. 1 rojene osebe se tudi ne Štejejo . kvoto. StariSi in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Piilt* ■ pojasnila.
Prodajamo rosne liste m vs* pT* te; tudi preko Trsta samorejo Jugoslovani sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York
Kje so moji bratje JANEZ, MARTIN, ANTON m JOŽEF &KTT-BIC ter sestra TEREZIJA &KU-BIC * Vsi bivajo že okrog 30 let v A matriki; zadnje pismo sem sprejel iz Forest City, Pa. Pro-5?im eenjene rojake, če kdo ve za kojega, da mi naznani aJi naj se pa sami O'" si jo bratu: Stefan Pučina. 70 Kue St., Pierre 70 Lens, P. d- C., France.
(2x 11,12)
»GI*A8 NABODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING
Pozor čitatelji.
Opozorita trgovce is e-brtnike, pri katerih kup* jete ali naročate in ste M njih postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ▼stregli vsem.
Uprava "GHas Naroda'
I Prav vsakdo—
kdor lat) ltte? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prlinava, da imajo čudovit uspeh —.
MAT J OGLASI
Iv "QUi Na* od*"