zm anjšuje, še redkejše pa so tiste, ki jih tudi v celoti natisnejo. Feletarjeva disertacija 
»Industrija Podravine«, ki jo  je založil Savez geografskih društava Hrvatske, je v tem 
pogledu izjema. Obsežno delo, na 154 straneh velikega form ata in z velikim številom 
barvnih prilog, obravnava na kompleksen način in deloma z regionalnogeografsko me­
todo razvoj, razm estitev in učinke industrije v treh občinah zgornje Podravine: v D jur- 
djevcu, Koprivnici in Ludbregu. Srce te industrije je živilsko-industrijski SOZD  »Po­
dravka« s sedežem  v Koprivnici in s številnimi podružnicami in kooperanti širom Po­
dravine in Jugoslavije. Prav tem u agroživilskemu in industrijskemu velikanu gre zaslu­
ga, da se je to slabo industrializirano ozemlje postopom a uvrstilo med srednje razvite 
regije SR H rvatske.
A vtor obravnava industrializacijski proces v Podravini s treh temeljnih vidikov: 
kateri so bili osnovni razvojni pogoji, kakšne so poglavitne lastnosti današnje industrije 
in kakšen je  bil učinek industrije na prostorske spremembe. Zajeto je prebivalstvo kot 
podlaga za oblikovanje najvažnejšega industrializacijskega faktorja — delovne sile, 
km etijstvo kot surovinska osnova za industrijo, tržišče, združevanje dela in sredstev, 
p rirodno bogastvo in vloga tradicije v industrijski proizvodnji. Avtor obravnava tudi 
pozitivne in negativne učinke prom etnega položaja, industrijske mikrolokacije in vpliv 
različnih planskih konceptov o industrializaciji. V središču obravnave je vpliv 
industrije na socioekonom sko preobrazbo regije. Posebno pozornost posveča razli­
čnim neskladjem , ki jih je  izzval razvoj industrije, med njimi v prvi vrsti zaostajanju 
km etijske baze za proizvodnimi kapacitetami.
D elo je m etodološko dobro zasnovano, grafično bogato opremljeno, upošteva do­
sežke industrijske geografije in bi bilo lahko dober vzorec, kako obdelati industrijo in 
industrializacijo v m arsikateri drugi jugoslovanski regiji, ki je doživljala podoben raz­
voj. Po sodbi ocenjevalca bi avtor lahko zajel obsežnejše ozemlje, morda še spodnji del 
Podravine, kar bi dalo študiji večjo težo. S tako podrobnim gradivom in dobrim pozna­
vanjem  problem atike bi se lahko lotil analize prostorskih medindustrijskih odnosov. 
O pozoriti bi bilo treba tudi na bodoče razvojne možnosti te dokaj samorastniško nasta­
le industrije.
Igor Vrišer
Marija Makarovič, Strojna in Strojanci. Narodopisna podoba koroške hribovske vasi.
Založila M ladinska knjiga, Ljubljana 1982, 559 strani.
O bsežna in vsebinsko bogata knjiga o Strojni in Strojancih sodi v tisto zvrst naše 
strokovno-znanstvene publicistike, ki odstira, podaja in vrednoti prenekatero ima­
nentno, tudi večjemu številu strok sorodno problem atiko o našem podeželju in njego­
vem vsakdanjem  življenju. Knjiga je  etnološka monografija o hribovskem kmečkem 
naselju ob naši državni meji na območju jugovzhodne Koroške, v katerem  so se ohra­
nile m noge nekdanje značilnosti m aterialne in duhovne kulture. Prepletanje oblik in 
načinov preteklega življenja in dela z novejšimi novostmi, ki čedalje bolj nezadržano 
prodirajo  v to  obm ejno hribovsko naselje s saminami, daje celotni Strojni podobi spo­
kojne domačnosti.
Vsebina knjige je razdeljena v 16 poglavij, ki jim sledijo še Pogled na Strojance, 
statistične tabele in preglednice obdelanega anketnega gradiva, slovarček narečnih 
besed, viri in literatura te r kratek  povzetek v angleščini. Za .geografijo so zanimive in
dragocene predstavitve naselja predvsem v prvih devetih poglavjih, ki obsegajo polovi­
co knjige.
Po pregledu virov in dosedanje skrom ne literature o Strojni in njenem prebival­
stvu, so že v drugem  poglavju predstavljeni osnovni geografski in socialni obrisi nase­
lja. N ato  sledi splošni oris družbenih, političnih in gospodarskih sprememb ter posa­
meznih krajevnih dogodkov, ki so pom em bneje vplivali na spremembe pri delu in v živ­
ljenju Strojancev. V četrtem  poglavju so prikazane družbena sestava in pomembnejše 
razlike v socialni slojevitosti prebivalstva (kmet, kmet-delavec, najemnik, dninar, posli 
in prišleki). V naslednjem  poglavju so očrtane posamezne sestavine prebivalstvene 
rasti od leta 1755 do 1981. Sledi poglavje z orisom stavbarstva in stanovanjske kulture. 
Prikazani so položaj in lega naselja ter posameznih domov, njihove fiziognomske zna­
čilnosti, razporeditev stavb v okviru posameznega doma, osnovno gradivo domov itd. 
Posebej so prikazane nekatere značilnosti kmečkih hiš in gospodarskih poslopij kakor 
tudi nekdanje in današnje funkcije njihovih posameznih prostorov.
V sedm em  poglavju, ki je  tudi najobsežnejše, Viri za  p re ž iv lja n je , je podrobno ori­
sano gospodarstvo strojanskih domačij. Prikazano je pridobivanje plodne zemlje (no- 
vine), oblike nekdanjega in današnjega poljedelstva, kolobarjenje kakor tudi pomen 
posam ezne veje živinoreje. O vrednoteno je sadjarstvo, ki je bilo v glavnem namenjeno 
dom ačim  potrebam ; večino sadja so predelali v jabolčnik ali hruškovec ter žganje. Na 
kratko  je predstavljeno nabiralništvo pa gozdarstvo, ki je že stoletje vključeno v sestav­
ni del strojanskih kmetij. O risane so tudi zvrsti obrti, ki so bile nam enjene domačim 
hišnim in drugim gospodarskim potrebam  domačij.
O sm o poglavje, z naslovom D e lo , nas seznanja z značilnostmi kmečkih opravil v 
različnih letnih časih. Razporeditev in delitev dela, delovni čas oziroma njegov letni 
koledar so podrobno in zanimivo predstavljeni v enoletnem delovnem dnevniku sred­
nje velike Zabrnikove domačije (40 ha).
N aslednja poglavja prikazujejo poglavitne življenjske mejnike, medsebojne odno­
se v družini, stike in sodelovanje med sosedi in vaščani, pa oblike družabnega življenja, 
znanje, obzorje in ustvarjalnost, domače zdravstvo in zdravilstvo ter verovanje.
Knjiga o Strojni in Strojancih je kompleksno delo o naselju in ljudeh ter njihovi 
zemlji. Na nevsiljiv način predstavi različne oblike sožitja človeka z okoljem, pa vzroke 
za najrazličnejše oblike in načine nekdanjega polikultum ega poljedelstva in samo- 
oskrbne usm erjenosti strojanskih domačij ter njihovo preobrazbo v novejšem času. 
Skratka, knjiga nam v sistematični obliki ponuja ogromno stvarnega in dragocenega 
gradiva o naselju, njegovi včerajšnji in današnji podobi, o gospodarskem razvoju, pri­
kazuje pa tudi človeka z vsemi njegovimi stvariteljskimi sposobnostmi in fizičnimi te­
gobami.
M. Natek
Fanči Šarf, Občina G ornja Radgona. Etnološka topografija slovenskega etničnega 
ozem lja— 20. stoletje. Izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze E. K ar­
delja v Ljubljani, 107 strani, Ljubljana 1982.
P red nam i je že tretja  knjižica etnološke topografije slovenskega etničnega ozem­
lja in je  nam enjena predstavitvi radgonske občine. Tako kot je bilo začrtano v vsebinski