or 46. številka. V Trstu, v torek dne 17. aprila 1894. Tečaj XIX nEDlNOIT» izhaja po trikrat na ti»d»>n r seslili iz-danjih oh torkih, Aetrtkih >n lobotakh. Zj u tratijo izdanje il-haju ob H. uri zjutraj, vočurno p« ob 7. uri večer. — Obojno izdanje ».tane : za jnmjileya veka. — Spisal Avgust Šenoa. Preloiil 1. P. 1'lanimki. — — Pri moji veri junak in to boljši od mene, pripomni Murko, čudeč se Iliji, škoda, da ai odložil puško, ker ne rodi muti vsak dan takovega človeka. Ej, da bi se hotel povrniti t — A kaj snubite tu mojega moža, Marko, iapregovori Kata živo iu prime Ilijo za roko. — Ne boj se, Kata, duia, nasmehne se Ilija mirno, dovolj sem se namučil, sedaj hočem mirovati pri svojih dragih. — Uskok povesi glavo in se zamisli. — Da I Človek je probka, ki plava po vodi. Voda ga meče sem, meče tje. Srečen, kdor iaplava k kraju! Ali ni tako, Bveti oče? — Človek obraća, Bog obrne. Božja milost je velika in no zapušča dobrega človeka, odgovori župnik. — A kako si prišel semkaj ? vpraia Uskok. — Ej taku, slučajno. Poznal sem te strani od prej. Doma v Ribniku mi je vse pomrlo do brata Nikole, s katerim se ne morem ravno pohvaliti. Ban mi je dovolil, da ne to je bil prvi slučaj v dotičnom okraju Istre v ustavni dobi. Nafti uradniki, zlasti politiiki, menijo, da radi njib se morajo ljudje priučiti italijanščini ali nemičini. Nek politiiki uradnik, poineje tudi okrajni glavar, mi je rekel kar brez ovinkov, da bi se ▼ čisto hrvatskih ali sloTenskih krajih le taki možje morali izvoliti za župane, ki znajo netniki. Gospoda moja! Ne glede na to čudno načelo, ki ne potrebuje nikaLega odgovora, opažam, da je pri nas mnogo občin, v katerih nijeden ne umo nemščine. Nek drugi — bil jo takrat namestniiki svetovalec — ae je skoro razburil, ko so priili ljudje k njemu in niso znali druzega kakor slovenski; a radi samega sebe se ni razjaril, da je 40 let alužil v Istri in potem pri numestniitvu, in se ni nikdar priučil jeziku velike večine prebivalstva Primorske. (Čujte 1) Znam, da so mlajšim uradnikom, vsaj pri okrajnih glavarstvih, često dohajali ukazi, da se morajo priučiti jeziku prebivalstva, ali slovenski ali hrvatski, dd: v posamičnih slučajih morda tudi italijanski, kajti dandanes so dogaja, da vsaj nekateri tudi italijaničine ne govore. Ti ljudje smatrajo take ukaze rosnimi morda le za trenotek, za dolgo gotovo ne, vsaj vidijo, da izhajajo tudi brez poznanja hrvatskega ali slovenskega jezika, vidijo, da so lahko koncipisti, komisarji, tajniki, namestuiiki svetovalci itd., ne da bi poznali hrvatski ali slovenski jezik, torej jezik veliko večine prebivalstva v deželi. Jaz so nočem nikogar dotakniti osebno, naglaAam samo kot dejstvo, da n. pr. okrajni glavar v Loiinju, v okraju, ki iteje 30.000 Hrvatov in le kakih 8000 Italijanov, ne umo hrvatski. Tako je menda tudi — se mi dozdeva — z okrajnim glavarjem v Pulji, v čigar okraju živi 22000 Hrvatov. Pri namestništvu samem ni nijednega svetovalca, kateri bi bil zmožen hrvaaoiue ali slovenščine v govoru in pismu ; namestnik sam ne umo ni hrvatski ni slovenski iu imamo le jodnega tajnika in jednega komisarja, katera rea znata slo- »«n«ki. pa|jw prih) Pravila kmetijske in vrtnarske družbe za Trst in okolico. §.6. Pravih udov dolžnosti. Pravi udje so dolini: a) pomagati o vsaki priliki, poapeievatj druš- kmetujem, da služim, kjer mi drago. Prišel sem semkaj služit Heningovce po priporočilu gospoda podbana Ambroža — devetnajst let je tega. Naposled ao mi dali to kmetijo, in ko mi je poBtalo pusto tu, mislil sem si : ženi se, Ilija. Priliku se mi je skoro ponudila. Po gosposkih opravkih pridem nekoč do Pisec na Štajerskem in v hifio nekega Osvalda, kateri je od grajsko gospode kupoval vino. Pri Oavaldu je služilo čedno dekle — ta moja žena. Ugajala mi jo in vprašal sem jo: „Ali ino hočeš, Kata P" A ona slečo Črno stnjar-sko opravo, obujo opanke in obleče opleook. Tako sva se dobila, tako bo vzela, bilo jp o pustu tega devet let, in nikdar se nisum pri moji veri, niti v snu pokesal, da seu> iz Sta-jarke napravil Hrvatico. In Bog vama je dal areČo, Bog vaju poživi ! pravi Uskok in vzdigne vrč, čvrst človek si, Ilija, in ako ti ni žal, poljubiva se junaški, bodi mi pobratim. — Drago volje, Marko 1 reče Ilija in mu poda roko. — Na junaško zdravje, na junaško zvestobo, Ilija moj. Glej, pokladam roko nn glavo tvojega sinka in prisegate ti pri Bogu in svetem Nikolaji, da ti bom brat v sreči in nesreči, brat tvoji žoui iu oče tvoji deci. bine namene, pridobivati novih udov ter ne po možnosti udeležovati družbenih zborov; b) plačati letnino hkrati ali v dveh obrokih ; c) brez tehtovitih ratlogov ne odklanjati častnih alukeb ali drugih naročil, za katera jih je družba izvolila. §. 7. Pravih udov pravice. Pravi družabniki imajo pravico: a) udeleževati se občnih zborov in drugih shodov, pogovorov ali izletov družbe ter pri njih glasovati ; b) govoriti na občnih zborih ter prodloj.e staviti; c) rabiti družbeno knjižnico, zbirke in druga pomagala ; d) dobivati po odbora ukrepih drevesca, sadike in semonje, ako se za nje oglase, po boljii, od odbora za družabnike odločeni ceni, vendar jih smejo rabiti le na domačih zemljiičih; e) dobivati vse tiskane spise in oznanila, ki jih izdaje ali dobiva družba po boljii ceni; f) dobivati vse brezplačno jim poslane tiskane družbene obravnave ; g) vprašati, kadar lele, družbo v strokovnih stvareh za svet in pojasnilo. § 8. Dopisujoiih in častnih udov pravice. Dopisujoči in častni udje smejo se vdeleževati občnih zborov in govoriti pri njih; vendar no smejo glasovati. §. 9. Kako neha kdo biti družbe pravi ud. Družbe pravi ud neha biti vsak družabnik: a) če sam od sebe izstopi iz družbe; b) če umrje in c) Če ga družba izključi. g. 10. Izrecna in molčoča izstopna izjava. Kdor hoče sam od sobo izstopiti iz družbe, mora to naznaniti, kadar jo plačal lotnino. Kdor odreče plačilo letnine, šteti ga je, da jo izstopil iz družbe. §. 11. Kako jo postopati, kadar kdo ne plača dolžnih d o n o a k o v. Zamudno družabniko opominja družbina pisarnica pismeno za njih plačilne dolžnosti; ako je to brez uspeha, Šteti je take družabnike, da so izstopili iz družbe. III. Družbe občni zbori. §. 12. Občnega »bora področje. V področje občnih zborov spada: a) voditi družbi volilne organe, nsinreč : predsednika, 16 odbornikov in dva računska pregledovale« (§. 21.) b) imenovati častne in dopisujoče ude ; Moja desnica tvoja zaupnica, moja junaika zvestoba tvoja obramb«. Ako prelomim prisego, ne daj Bog areče niti meui niti mojemu narodu. A ti, sveti oč«, blagoslovi. — Trdna vera v Boga, odgovori Ilija. — Amon, aklene župnik blagega lica in blagoslovi stara junaka, a nova brata. V. Tik stare mostno h ie. naaproti samo-otana sester sv. Klaro stoji grad knezov Er-dodov. Semkaj se v dan prvega avgusta na-nagloina pripelje ban Poter s svojega gradu Žolina, prej kot ne zaradi nujnih opravkov. Slabe volje, z rokami na hrbtu, povešene glave hodi Poter sim ter tje po prostorni sobi. Jasne, modro njega oči gledajo nepremično v kamenita tla; sedaj pogladi z roko dolgo plavo brado, sedaj potegne ž njo po kratkih laseh, po visokem čelu, katero se mu časi nagu-banči. Peter Erdtid je visok, SirokopleC, precej močan človek. Zamišljen je, neka skrb ga tare. Ne zmeni se zato, da mu jo modra surka zaprašena, turkizovi gumbi tu pu tam odpeti, da so inu visoki škoruji od surove kože blatni, ne vidi celo niti žene, katera sedi z moškim detetom kakih tioh let v naročji pri oknu na pisani skrinji. Zoni bo morda kakih sedomin-dvujsot let. Debelu jo, polna in rudeča, črno- c) potrjevati letni proračun, računski sklep ter imovinsko bilancijo; d) posvetovati se in sklepati o družbini imovini ; e) prisojati družbena darila in pohvale ; f) razpisovati ter prisojati darila za strokovna vprašanja; g) sklepati o prirejanji razstav ; h) razsojati o pritožbi zaradi togn, da ni bil kdo sprejet za družabnika, ter izključevati družabnike ; i) sklepati o prennrodbi pravil ali o razpustu družbe; k) voliti eventualno pokrovitelja družbi ; 1) sklepati o vseh rečeh, katero jo druJba pridržala področju občnega lbora. (Daljo prih.) Politiške vesti. Držnvni zbor. (poslanska zbornica). V včerajšnji seji odobrili so so ostali naslovi poglavja „Ministarstvo notranjih poslov* in na to pričela ju razprava o zakonskem načrtu, kateri določujo dolžnosti prijavljanja črnovojnikov. PoMlanci Piicak, Kniser in Si-utariek, govorili so proti predlogi, ker po bojijo, da bi bilo proobloženo z do!o*n posamično občinsko upravo, ako bi se vpprojola ta predloga ; posl Samanck pa jo poaobno io pov-darjal, du vojaške oblasti češki jezik nartmiowt zaničujejo. Za to zakonsko predlogo govorili so : poročevalec dr. 1'roiober in poslancu Topovski in Hompesch. Na to je bila pretrgana razprava. Dalmatinski ponlunoc B i h n k i n i intorpeluvul je zaradi izvajanja vinske caiiimke klavzulo v trgovinski pogodbi z Italijo, kujti mnogo grškega vinu uvaža su v Avstrijo pod imenom italijanskega vina in zurudi tega plačuje to vino znižano turifo, kakor je dornljcim za ital. vina. Prihodnja seja jutri. V rnzpravi o proračunu za potrebščino ministorstva notranjih poslov obžulovnl jo poslanec S p i n č i č, da vlada jako malo stori za urejanje rek na Primorskem in sploh za vodne zgradbe. Predložil jo resolucijo v tom smislu. Merodajni krogi odločno tajijo, da namenijo miniflterska naredba glade zaplcnjaiija časopisov omejiti določbe državnih osnovnih zakonov o tiskovni Bvobodi ali pa da hočo poojstriti tiskovno določbo ; ta narodba da ima jedini namen : zaprečiti sedanjo omahljivosti. Doklej bile so namreč vso dosedanje avstr. vlade tega menonju, da po zakonskih lasa, oči so jej kot češnjo, ali duše ni v njih. črtu jej niso fine, čelo no pokazuje umn, ali okolu debelih ustnic, okolu kratkoga nnsu kažo ti nekaj, da je ponosne, cel6 ohola. Kako tudi no bi bila? Bunica je, druga žena Petra Erdoda, a hči slavnega junaka Ivana Alapiča Volikokulniškega. Ni duhovitu, pač pa morda nekoliko lokava, kakor vse Evino hčere. In vidi so joj, da je banica, veliknAka, dasi je uprav prišla s pota. Na sobi ima ogrinjalo od črnega damastu, katerega krajci so obšiti s kunovino. Izpod ogrinjala ho razvija okusno nabrano in z biseri vezano krilo, a izpod njega gledajo precej veliko noge v ši-lastili čevljih od rumeno kože. Pod vratom je ogrinjalo speto z dvema srebrnima zapo-norna. Na jodni zaponi vidiš pol jelena, na polovico kolesa, Erdodov grb, na drugi, kako železna loka moli iz krone in s sabljo zamahne proti zvozdi — Alapičov grb. Mala bar/.iinasia čepica, izvezanu z biseri, pukrivn jej bujne lase. Povešene glavo ae je vHgle-dalu banica v svojo doto, katero sili iz materinemu naročja, in mu gladi z roko zlato-luno glavico. Milo gleda mati sinka, sedaj pa sedaj se nasmehne iu znaki zadovoljnih čutil se jej pojavijo nn lici. Menda vidi v tem malem bitju jamstvo svojo sreče. (I)ulje pr.) določbah ni treba prijaviti firoki upleni ; zaradi tega prepustil* je tudi vlada doalej oblastim, da so naznačile virok laplene ali ne, v tem, ko ao po novi ministerski naredbi obvezane oblasti prijaviti virok zaplene, izvzemii določbe, katere ao naperjene le proti takim — na srečo le redkim — slučajem, v kojih bi se utegnila taka prijava alorabiti v demonstrativne avrhe. Valed tega bodo tudi alučaji, ko ae ne objavi virok lapleni, jako redki. Pred vaem pa je treba počakati na ixid posvetovanj drzavnozborskega tiskovnega odaeka. Tiskovni odaek poslanske ibornioe ima stojo sejo jutri, 18. aprila zvečer. Odsek ae bode posvetoval o Pacakovem tiskovnem predlogu. Štraj kujoči mizarji na Dunaja. Včeraj zborovalo je na Dunaju okolo 10 000 mizarskih pomočnikov, kateri ao aklenili ao* glasno, da danes ustavijo delo. Qovori ae, da ae pridružijo tudi mizarski pomočniki v Dunajski okolici svojim fttrajkujotim drugom v mestu, Nem&ki državni zbor sklenil je včeraj po daljfi raspravi i 168 proti 145 glasom, da ae odpravi zakon (.roti jezuvitom. Italija. V včerajšnji aeji poalanake ko* more predlagala ata Roasi in Cavallotti, da ■• finančno vpraianje atavi na dnevni red takoj za raipravo o proračunu. Criapi jo pobijal ta predlog, isjavljajoč, da ako bi komora o ras« pravi potreblčin ta vojsko hotela prihraniti 30 milijonov, bode snala vlada, kaj ji je sto-riti. Na to izjavo navalal je grozen ropot. Criapi je nadaljeval, rekoč, da nikakor ne dovoli, da bi prlAle finančne preoanove ▼ razpravo prod proračunom in zaradi tega ae nadeja, da komora ne prisili vlado, da iita uporabi druga uporna sredstva. —• Minister 8 o n n i n o izjavil je na to, da on zapuati svoje mesto, ako bi komora razpravljata po« aebej o finančnih naredbah. Na to grožnjo umaknil je Roasi avoj predlog. Poalanci ae tej „stanovitnosti" niso mogli dovoljno načuditi. Različne vesti. Odlikovanja. Nj. Vel. cesar podelil ja podvorniku pri deželnem audiiču trža&kem, Valentinu Kovačiču srebrni kriieo ta taaluge, prigodom njegovega umirovljenja. Mastni ivat trlaikl imel je avojo VIII. javno sejo včeraj zvečer. Ker nam v današnji itovilki ne doataje prostora, prisiljeni tmo odložiti poročilo o tej aeji ta prihodnjo itevilko. Patrljotlika alavnoat na c. kr. ljudski loli V TritU. Včeraj priredilo je vodstvo tukajšnje o. kr. dečke ljudske iole alavnoat v apomin 40letnice poroke Nj. Vel. oeaarja (24. aprila 1854.). Slavnoat vriila ae je v lepo odičeni dvorani druitva „Austria" (na .zelenem hribu'); Jate udeležili ao se poleg učiteljev na o. kr, deiki ljudski ioli: cea. namestnik vitea Rinaldini, kontreadmiral grof Cassini, general baron Kornera, finančnega ravnateljstva predsednik baron Plenker, na-mestnifttvena svetovalca pl. VinUchgau in čermark ter deželni iolaki nadzornik Leaoha-novski. Učenci so deklamovali in peli. Cea. namestnik zahvalil ae je prearčno ravnatelju g. Stolzu in učitelju petja g. Merki, katerih zasluga je bila, da se je tako lepo aponeala ta patrijotitka slavnost. Službeni liat In „Panslaro Slavo". V svoji itovilki s dne 15. t. m. raspravlja „L' Adria* obširnejše o našem sodrugu ,11 1'onsiero Slavo*. „Adria" sodi o novem listu jako zmerno, da ne rečemo oel6 laskavo. Odobruje program, kateri ai je stavil „II Pensiero Slavo*, nemreč duševno sjedi* njeuje vseh Slovanov, poaebuo pa Jugoslovanov. in želi le, da bi novi liat izrazil avoj program nekoliko jasnejše. „Adria* tudi pozdravlja novega druga — dakako z nekakšno rezervo — in zaključuje svoj pozdrav isra zajoč željo, da bi dosegel ,Pensiero Slavo* svoj namen s tem, da se sklene prijateljstvo med različnimi narodi ter dn končajo neapo-razumljonja in nasprotovanja. „Adria* pelo ponatiskuje iz .PenB. 91.* štiri kitice Carduo-cijevo posini, katere je prevodel ta „Pena. SI.* hrvutaki pesnik Tresič-Pavičiu in sklepa žcleč, da bi ae obnovili časi, v katerih j« bila prav pogosta vporaba hrvatskih duševnih proizvodov v italijanskem, in italijanskih ▼ hrvatskem prevodu. — Iz te sodbe službenega lirtta o „Pens. SI.* naj hi se učili »stali tr* žaski i t a 1 ■ j h ii k k i listi zmernosti in — taktnosti. ZdiartJMn drvttvo Trfatka Jutri v iredo ob 8. uri svečer bode g. dr. B. Sebiavaaai v veliki borzni dvorani predaval o „higeje-niškem vedenju o boleznih*. Pradrznost. Iz Trsta ae nam piie: Nekje ▼ »kali« Dolinski Mi ae dao 15. t sr nekak semenj ali plea. /bralo ao ja tam mnoge domačega Ijodatva is tudi aekoKfc* is Trsta. Mej Trladani je Ml tudi nek alu-veatk renegat Ta prudrsneft je safciaval, da mora godba aaavirati tisto grdo pessa: »Laso* pur, obe i oanti e sebi«, kar je oo-veda jako raagrelo domačine. V odgovor amo zahtevali mi, da naj godba zaigra »Cesarsko pesem*, kateri šelji je godba takoj ustregla. To pa je tako rasjarilo omenjenega renegata, da je sasramoval cesarsko pesem. AH skupil bi jo bil do dobrega, da ni pobral svojih kopit že o pravem času. Slavne oblasti bi pa prosili, da pasijo dobro na tako hujskače, ki hočejo delati nemir. •Laga nazlonala* v Sv. Križu Čujemo, da je lahonska .Lega nasionaJe* abebnala po nečloveških naporih vendar 10, reeilest-n a j a t otrok furianakib scarižev, uaaa-IJanih v Sv. Križu, kateri otrooi naj bi taja-mali v6do in učenost is neusahljivih virov italijanažkib hudournikov na sloeenskem Krasu. Tudi učitelja žo imajo, katoraga sveto naloga bode, dokazati vernim ovčioam, da vendar niao ie „odrešene*, četudi njih očetje služijo a v a t r i j s k i kruh na slovenskih tleh. .Šola", (odnosno tvtgojaa) baje prične ▼ kratkem. To bode veselje aa „Lego*, ko ae alavnoatno odprl in odda .prometu' — I e t o v i i č e ob meji Nabrežinsko in Kriške občine I — Sedaj naj pa že kdo taji, da „Lega* nima denarja 1 Za celih Šestnajst furlanakih otrok sgradila je lopo 1 e-t o v i i č e na Krasu I Povdarjamo „letovi-i če*, kajti dotična igradba Še po svoji tu* nanji obliki ne odgovarja ž o I ž k a m u poslopju, ampak služilo bode bržkone v kratkem slavni „Direslone della Lega Nasionale con la sede in Trieste*4 v letovišče, ker se očetje in gojenoi vrnejo v deželo — polente. Vabilo aa XCIX. odborovo skupščino „Slovenske Matice", katera bode v četrtek dno 26. aprila t I. ob 5. uri popoludne t društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trgu št. 7. — Dnevni red : 1 Potrdilo saplsnika o XCVIII. odborovi aeji. 2. Naznanila predaedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo odseka sa prenaredbo opravilnega reda. 5. Priprave ta občni tbor. 6. Poročilo tajnikovo. 7. Posamezni nasvčti in predlogi. Oeialna razstava na Sadikam. Dne 16. t. m. vsprejel je Nj. Vel. cesar na Dunaju deputacijo osnovalnega odbora sa dež. razstavo v Galiciji. Deputacijo rodil je knez Sapieha. Cesar je obljubil deputaciji, da pride v jeseni v Lvov, razstavo pa da odprč v oe-aarjevem imenu nadvojvoda K a r o I Ljudevit. Tudi ministri obljubili eo, da obiščsjo razstavo. Umorjen dakan. V Cykowu blizu Prse-mysla našli so nedavno grško-katoliškege dekana Ivana Avdama blizu farovža umorjenega. Bil je vea v krvi in črepinja mu je bila ras-krojona. Zločincev še niao našli. Miali se, da so ga umorili is maščevanja. Fran Kolut odpotoval je sinoč v Neapelj. O odhodu posdravili so ga na postaji 600 črno oblečenih gospej, mnogo poslancev in podžupan. Fran Košut tahvalil se je na do-kaiih simpatije. Polara. Dnč 14. t m. je pogorela tovarna ta apodij in umetni gnoj (Ali. Ruhr & Binofsky) v Orhovioi pri Sušaku (bliso Reke). Pobližjega poročita o tem požaru nimamo še. — Istega dnč pogorela je do tal v Rovinju čistilnica m pir (Retti - Vianelli). Skladišče so rešili; poslopje bilo je zavarovano. Suia. Vremenski proroki pravijo, da bode leta 1894. suša in vročina. Zvetdogledci zatrjujejo, da ae opazujejo v najnovejši čaa velike hrpe aolnčnih peg. Zanimivo je primerjati sedsnje vreme z vremenom lanjskega leta. Dne 18. marca lani snežilo je po vsej Nemčiji in deloma v Rusiji. Potem so je is-vedrilo nebo in nastala jo suia, trajajoča 46 dnij. Lotos pa je padal sneg do 16. in 17. marca in od tega čana imamo sušo. &e-le danes padlo je nekoliko dežja. Zvezdoznaneo KliukerfuBd trdi, da bode leta 1894., 1895. in 1896. vladala velika auŠa v Evropi, kateri so baje vzrok solnčne pege, katere se pojavljajo buš tc dni v nonavniliii velikosti. Irprud aodfKa. Znani rokosnjač Ivan P n i e a a i e h it Trata, 20 let etar, bil je pri tukajšnji katenski Preturi dne 16. aprila kaznovan na 3 mesece ojatrega zapora zaradi preatopkov po §§. 461, 324 kaz. zak. in § 1 pasiBM s dae 24. maja IMS. - Veaeie stru dotične obravnavo pokaaala je njegeea posebna spretnost ie najivnoat, s katere si je aaal v sili priboriti denarja. Predetavil se jo dne 9. aprila nekemu B . . . bivajo-čem o IV. naslropja v via Aeqoedotto št. 33. kot ini i ni r peelnn od hišnega lastnika, da pregleda in premeri suboto in sporoči gospodarju, v kakem stanu da se nahaja poalopje. B . . . .ju se je sicer Človek zdel nekoliko sumljiv, a vendar se je dal prepričati in odprl mu je na etoiaj vrata ▼ svoje stanovanje. Ko je .inženir" prem i ril prostore četrtega nadstropja, napotil se je v pritličje, pomeril hišo od annej, in dal ai je iaročitl od dotičnega vratarja ključ od postrešja. Vrnivši se ▼ IV. nadstropje, jo tudi vse premeril in spletal potem na streho. Po dovršenem delu šel jo topet v IV. nadstropje k Židu B. ter ga povabil naj se poda i njim na streho. A Židov se je izgovoril, da on ni maček in se mu ne ljubi na streho. No, dejal je Pinesaioh, menjajte mi bankovce od 5 gld. „Bankovec sem, dejal mu je Žid, In tukaj imate 6 forintov." — Ali mi ne ta-upato ? čudil ie jo „inšinir* Židu. Imam doli t veli svoje ljudi, ki imajo denar v roksh — pošljite ivojo služkinjo a menoj, ako dvomite. „Dobro*, je dejal Žid ter jo isročil svoji služkinji 5 gld. ▼ papirju • nalogom, da jih ne sme dati „inftinirju", dokler jej ta ne da bankovca." Šla sta — „inženir" naprej, dekla aa njim. Ko prideta v velo. reče jaj: — .Vidiš tam-le oni gospod ima moje bankovce — daj hitro sem, pa ti prinesem bankovec." Dekla mu je res izročila 5 gold. —■ a inženir jo je pobrisal in se jaj ni več prikazal pred oči. Čemu •te vabili B.ja na streho P vpraša sodnik latošenca. „No, jat sem mislil pustiti Žida na strehi pa bi ga bil saprl v podstrešje. Potem bi se bil vrnil v njegovo stanovanje, kjer sem bil poprej opazil na neki omari nekaj drobiža. Krčmarja D. ▼ ulici via Torrente jo bil malo dni pozneje drugače opeharil. Ukazal ai je večerjo. Med obedom po-katal je krčmarju avojo še preoej bogato mošojico. Potem pa mu je rekel: „Imate-li tri forinte drobiža f" Imam — odgovori mu krčmar; misleč, da mu hoče gost plačati t bankovcem od pet goldinarjev mu hitro odšteje 3 gld. Ko bi mignil, ustane Pinessioh od mite, rekši: „Imam ailo, hitro sem sopet tu." — Pobriše jo in ni ga bilo več naiaj. Čemu ate kasali avoj denar krčmarju f upraša sodnik obtoftenoa, ,Ej, saj to ni bil moj denar. Isposodi) sem si ga, da bi mi loža verjeli, kajti onemu, ki nema denarja, tako ni kdo nič no verjsme. Policijsko. Včeraj so prijeli stražarji 30 letnega bretposeluega Luka Kralja it Povirja pri Sežsni, ker je prosjačil na Acquedottu. Odpeljali ao ^a v napor. — Nekemu kmetu ia Sežane, čigar ime nam ni anano, izginila jo ainoč na morskem obrežju ia žepa liatnica a 16 gld., v tem ko se je kmetič ratgovarjal a neko .devico" o ljubetni. Res draga Iju-beten, ako atano aaljubljeuegn kmetiča že •amo (razgovor* dobrih 16 gld. I — Včeraj ictrgal je na lesnem trgu iiepoanan tat gospej Mariji 8tanikovi is Pulja novčarko s 16 gld. ia roke in pobegnil. Ker so videle drznega tatu rasne osebe, nadejati ae je, da ga po-lioija krnelo zasači. Trgovinski bracjnvl. Budimpešta. Pšenica sa »pomlad 7 40-7-4«, ta jesen 7 64-765. Korusa ta jull-avgust 6 89 do A SI Oves ta »pomlad 7'25-T 80, oves ta jasen 617 - «1». Plenic« nova ođ 77 kil. f. 7*45—7 50, od 78 kil. f. 7-55-7-60, od 79 kil. f. 7 65—7 70, od 8n kil. f. 7 70-7-80, od 81 kil. for. 7-80 -7-86, Rt 5-60 -5'80. Ječmen « 68—9-85 j proto 4—1-40. Pšenica: Srednje ponudbe, malo povpraševanja, trg sploh miran, nevoljen vsled deij*. - Prodalo sa ja SiO.OOO met. st. Praga. Nerafinirani sladkor: jako mlačno. Za april 18-20, m B j 16-85. Nova roba september 15-65, bres kupcev. Budlmpsita. Špirit, 16.50-ie-75 Bavrs. Kar« Santoi good averuge ta april 108 50, ta avgust 100 85 mirno. Hamburg. SftntOH good average za maj 84' —, aepteinbor 80-—, mirno. Dunajska bona 17. aapvilaa 1884. včeraj danes Drlavni dolg t papirju .... 9845 98-45 . „ v srebru .... 98'30 98 80 AvBtrij»ka renta v zlatu . . . 119-65 119-55 , . v kronah . . , 97-80 97 8ft Kreditne akcija .......856 — 355-25 London lu Lit........ 124.80 124 85 Napoleoni.........9J>2 9-92 100 mark.........6110 6110 loO itulj. lir....... 43-90 43 95 Najnovejše vesti. Dunaj, 17. V odseka ta volilno pre-o-novo izjavil je minister Bacqnehem, da vlada resno želi volilno reformo, rastegnivši isto na one slojeve, aosebno obrtne delavea, ki ao bili doslej iaključeni; hoče pa peanej dušeči sporasumljenje med kealiraaimi strankami, predno zahteva rešitev volilne pre-osnove. Nadalje iijavil je minister, da iajave v programu sedanje vlade nndkriljuiejo pred* Inge prejšne vlade. 'Načrt volilne preosnove sedanje vlade razlikoval ae bode v bistvenih točkah od Taaffejevege načrt*. Odaek je v j«« vedejo ae mirne. Dvanajst mojstrov je že prijavilo odboru, da vsprejmejo pogoje de-laveev, sbek če*ar je v njih delavnieah topet pričelo delo. Budlmpalta 17. Peslensks tborniea vspre-jela je ostale paragrafe o zakonskem pravu. Židovsko časopisje triumfuje seveda. Jutri bode tretje čitanje te postave. Landon 17. V poslanski tborniei predloženi proračun kaže 95 ia pol milijonov stroškov in 91 milijonov dohodkov. J»vm Mhval«. Podpisana se prearčno zahvaljuje vssm častitino rodoljubom kateri so pripomogli ta ohranjenje nagrobnega spomenika mojega pokojnega predragega soproga Ivana Dolina r j a. Trst, dne 7. aprila 1894. Udova DoUnarjeva. Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solitario 12, (po domače pri „Prvačkovcu prodaja trna in bela vina prve er»te iz prealkik in dornherikih vinogradov, in »ieer: domaŽe črno po 39, belo p o 3fl, modra frankinja po dO in irno kraiko po 40 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — DrltŽ ie gesla-. „ Rojak k rojaku", priporoča se podpisani za obil obisk. Anton Vodoptvec, gostilničar. Skladišče piva it Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in aprejemlju naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni aaatop la skladišče ULICA DEOLI ARTISTI ft«. B. To pivo Ja izvratna kokovoatl in po nliklh canah razlika maj ogatini in ubogimi, odkar iidulujejo moje eksportne snovlj, ko dobi lahko vsakdo 3 met. 10 cm. Brnake volnene snovy m celo moško obleko za gld. 4/26 in treba Is po-Hkuiati, da se uverite o izborni kukovosti teh inovij. Vsaka snov, ako ne ugaja, vsprojrne se topet in ie povrne denar. Pri naroČilih traba navesti le barvo, svitlo ali tamno. (i ) Bernard Tleho, Brno. pivovarne bratov Ralnlngkaua v Stalnfaldu — Gradac pri IM A, DEJAKU, junior, t TRSTU Viaa datfll Artiatl it B, zastopnik za Primorako, Dalmacijo in Lavant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico staroinano steinfeldiko eksportno (Bzport), oiujski (Stlrsen) in uleiano (Lagor) pivo, tako v sodih kakor po iteklenicah, pod ugodnimi pogoji. „ Kupuj prikovifiu In na pri kovafiatul" pravi etari pregovor. To relja pe vs»j praviti aa moj savod, kajti le tako velika kupčija, kukor&iia jo moja, ima zbok gotovega plačuvanja velikanskih mno-iin blaga, in drugih prudir »ti, cene stroške, kar je »lednjifi v korist kupovalou samemu. Kraanl vzorej zasebni m odjemalcem gratla in franko. — Bogate abirke uaoreev, kakor ie nikoli, aa krojač« nvfrankovane. Snovlj za obleke* Peruvien in doaking za vele£a*tito dn-hov&čino, predpisane snovij za uniforme c. k. uradnikov, tudi za veterane, gaailce, telovadce, livreje, suknjo za biljard in igralne mize, preproge aa vozove, lodeu, tudi ne premoč-ljiv za lovske suknje, anovij, ki se dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd. Ceno, primerno, počteno, trajao, čiato volneno aukneno blago iu ne deber kup cunje, katere veljajo komaj odškodnino za kro-jaia, priporoča Iv. Stikarofsky, BRNO (aTBt- Manoheiter). Naj veča zaloga tovarniškega sukna v vrednotiti V« milijona goldinarjev, — Poillja se le po poStnem povzetju 1 KoreHpondencija v nemškem, Čeakem, ogrskom, poljskem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. (24) Lastuik politično druitvo ,E(1 »ost* — Izdavatulj in odgovorni urednik: Julij Mikotu — Tiska Tiskana Uolcuo v Trstu.