Zaklad na otoku. b angleškega prevedel Paulus, (Dalje.} Naša žalost, obiski sosedov, pri"prave za pogreb in skrb za gostilno, ki je tudi med tem časom ni bilo mogoCe pu&titi na stran, vse to me je fako vzelo v zakup, da skoraj irsem imel časa misliti na kapitana, kaj še le, da bi se ga bil bal. Ze koj drugo jutro je pritorkljal [to stopnicah in sedel na svoje navadbo mesto v kot za peč. Malo je jedel, pil pa je vc5 kakor običajno. Sam si 16 jemal rum iz omare in hudo je gleirjal tor puhal skozi nos, da si niličo ni upal blizu. Na vefier pred pogre bcm je bil pijan in odurno ga je bilo v hiši žalosti slišati, kako je kričal in pel svojo grdo, staro ir.ornarsko pe sem. Toda slab je bil in bali smo so za ujegovo življenje. Zato ga nihfie hmed nas ni hoiel dražiti, zdravnik pa jc moral nekaui dale^ k drugemu bolnikn in sjiloh ni prišel veft k nam po oče(,ovi smrti. Rektil sem, da je bil kapitan slab. Fd zaros se je zdelo, da slabi bolj m Jtolj, nainesto da bi si opomogel. La 3 težavo je lezel po stopnicah in za stene se jo prijemal, kadar je hodi! po soLi ali pa po veži. Težko je sopel u naglo, kakor bi plezal v strmino. Mene ni več nagovoril in prepriftan sem, da je pozabil na svojo zaupljivost. Zelo razciažljiv je bil in nagle jeze, — merda vsled svoje velike telcsne slaLosii. Cisto nič ga ni bilo prPetno gledati, kako je v pijanosti včasi poteg • niJ svoj nož in. ga položil predse na inizo. Toda pri vsem tem se je manj brigal za ljudi, zdel se nam je zatopljen v svoje lastne misli, ki so potovale že bogve kod. Nokoč je na naše veli'-:o 7a5uden]e zajiel čisto novo pesem, — mehek ijubavni napev, ki se ga je že menda naučil v svoji ndadnsti, preden ie žel la morje. Kmalu nalo pa so nopričakovani dogodki izpromenili celo naše življe <e . . . Nekcga mrzlega, meglenega dne krog tffitje ure popoldue sem sial pri vratic. mi mislil na svojega uboge^a ot^eta. -N'^'(!o se je s po5asnimi koraic: L-jižal po cesti. Cisto slep .'e menda žo :>n, ker ie oprezno tipa pred seboj s palico, Zelen ovoj mu je zakrival ou: in del nosu. Od slarosti, ali pa slabosti je bil ves sključen in velik st" •• raztrgt.n pomorski plašč s kapuco te nosil, da je bil naravnost podoben — nočnemu strahu. N'koli v življenju ^« msein vi.iel tako straliotne in gročeie prikazni. Nekaj korako^ pred gostilno se ]c ustavil m z zoperno pevajoCim glaso^ rckel tja v zrak pred-se: ,,AL je kak dober človek blizu, k; bi mi povedal, kam sem zašel? ITbog blepec seui, izgulnl se^n dragoceno Iu6 svojih oči v boju za svojo rodno zeml.o in svojega kralja, Bog ga vefcno Magoslovi!" ,,Fred gos!ilno ,,pri admi.-alu" ste, moj diibri mož!" sem odgovoril, ,,Slišim glas'% je rekel, ,,mladosten glaa. Podaj-mi, prosim, roko, cioj dra gi, rn^ad! prijatelj, in pelji me Iiitro v hišoj* P odal sem mu roko in strašni, milo pn-sefii slepec ]o jo zagrabil, kakor s kletoami. Ustrašil sem se in mu jo skušal izviti. Pa slepi Uviec me je z eiio saniO svojo roko krepko potegnil Jc sebi in mi prozeče s;knil: »Farit, pelji mo h kap;tanu!" MKa; si misliti! — Tega si ne u Ram ottrifi!" „0 — tako stvari stoje!" se i« zaničljivo zarežal. ,,Takoj me popeljeS k njemu ali pa ti zlomim roko!" In btisnil mi jo je, da sem zavpil od bolečine. ,,Za vas, mislim, ]e nevarno", — sera odvrnil. ^Kapitan ni ve5, kakrSen je bil poprej, Z golim nožem pred seboj na mizi sedi in silno je razdraž Ijiv. Nekdo drug je že bil tukaj in..." wNapiej sedaj, marš!" mi je ustft\il besedo. Nikoii §o nisem čul tako brezsrč • nega, mrzkega, odurnega glapu. PreplaSil ^e je huje, kakor boho' -.c od rjegovo železne roke in hitro sem pa ubogal ter stopil v vežo m "oti sobii kjer jo sedel naS boini, stari morski ropar -7 pijani omotici. Sl«pec je bil trdo za raenoj, okl*pai se me je s svojo železno pestio in &tonel na meni, da me je s svojo težo kar k tlom i.lščal. nPelji me k njemu in ko bova v. pobi, pa zaklifii: ,,Tu-lo je vaS dobsr prijatelj!" Ako no ubognS, te bom -" (Dalje priliod.)