psss: Posamezne številke: Navadne Din -—'75, ob nedeljah Din 1*50. .TABOR- izhaja vsak dan, razvcn nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane oicsecno po pošti D 10‘—*, za ino* zemstvo D 18‘—, dostavljen na dom D U*50, na izkaznice D 10'—, inserati po dogovoru, feca «e pri upravi „TABORA‘', MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. Današnja štž vilka stana Din 1*50 Poštnina plačana ¥ gotovini. Al Uto: Sil. Fr, Lipold. beogradski demokratski konferenci. •> beograjska demokratska konferenca J® sijajno dokumentirala jcdinslvo h^-nke, utrdila njeno notranjo silo, ki aaira na programu, ponovno odobreni od vseh elanov kluba in vseh čla-Slavnega strankinega odbora in oivav;,!a mof; njene trdne organizacije, 1 le neom.-i.iiiiva. -. spletka- ki je stremela za ra zbit j srn ^teokratske stranke in utrditvijo av-®°fflaških stremljenj, je bila premerilo pripravljena; da ni. uspela, je do-®Wcnt, ki kaže, da sloni- stranka na dndi programa ti čnih temeljih. Za-(je. iv1'- ko-ngresisti imajo dvoje lic. •— Vj^ijelno, ki je našlo, izraza v zn-greb-j.V. ^soluciji. skriva zahtevo po revi-^'lista-ve. Vsi ca sopi; ni komentarji o vjpc-‘:’keiu kongresu in izjave ujego-v \ ai/’nz-e-rjev pa povdrvrjajo, da je le J e vizi j i urcai'0 v avtonomističnem ;0!f‘« iskati spasa. Demokratska re-ponovno pbvdarja, da stoj' da,9-! a u-oina'.ie-no na stališču vi-dov-1 d2'-9 ,,Rio"'o in do mora hiti poli lika .,. ... vi opesnBBonegeei Maribor, nedelja 15. oktobra 1922. Posamezne številke: Navadne Sin «—•75, oh nedeljah Din 1"50. UREDNIŠTVO se nahaja v Man-boru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nadstropje. Telefon Interurb- št. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje,, desno. Telefon šL 2J. — SHS poštnočekovui račun štev. 11.7b7. Na naročila brez denarja se ne ozira. —- Rokopisi se ne vračajo. A~Ci' _ 1:— ". ™ . Številka: 234. EaaaaaK' Fašisti na Sušaku. Nova akcija d’Annuimjcvih nrditov. Beograd, 23. oktobra, (Izv.) Danes so dospele brzojavne vesti, da so fašisti dopoldne zasedli Sušah, kjer zbirajo svoje sile. Zasedli so tudi vso demarkacijo črto proti Sv. Ani in Mar-tinšeici. Že prejšnji dan so bili na Keki in na Sušaku, nalepljeni lepaki, ki naznanjajo prebivalstvu, .da jo D’ An-mrazio prevzel 'poveljstvo nad fašisti na Reki. B e o g r a d, 13. oktobra. Vest o drznem pohodu.fašistov na. Sušak je vzbudila, v mestu veliko razburjenje. Vse •prebivalstvo se strinja v tem, da si nosili jakobinci v francoski revoluciji). Ali vlada, kje je bila’ Potem je prišel popolarski (klerikalni) inte-rmezzo: niti jesti nisi smel brez privoljenja Don Sturza (Don Sturzo, duhovnik, je glavni tajnik laške ljudske stranke) in prihajale so a , bele garde, ki so gospodarile po deželi. Nove vesti iz Sušaka so izostale, ker! sživio Papež — kralj!« se je kričalo po so fašisti pretrgali vso vezi. Iz bližnjih 1 Nmin, in kdor je hotel obvarovati svo-krajev, kamor se je zateklo nekoliko j 3® imetje, jo postal papeževe«, beguncev, poročajo o prvih nasilstvih, f Tedaj jo bil na viminalski palači s katerimi se drzni pustolovci bore j (ministrski svet, ministrstvo notranjih proti ogorčenju, ki so je polastilo su-|stvari) za S1’13 Jezuitski klobuk. Ali naša škega prebivalstva. Trst, 14. oktobra. Z a g r e b, 14. oktobra, (Izv.) Ko se jo izvedelo za fašisto-vsko drznost naj Sušaku, se je polastilo prebivalstva ] silno ogorčenje. Javnost zahteva, naj ( vlada reši čast in ugled naše države, i (Izv.) Fašistom naklonjeni krogi kažejo očitno zadovoljstvo nad vestmi iz Reko, ki poro- iz.ziva.nj blaznega D’Annunzia, ali cajo o zasedbi Sušaka. V novem nasto- Cnickrat;:L o stranke nsjjiorjena za , , - - — '• - - nj0 i’,r a *'* vidovdansko ustava, izvede Shr'|M'Tl' ‘'H-nžcrji zagrebškega kon-Wa'-' i',tcT!m .le prvi cilj premem ta ''e’ so bili tedaj odhiti. Dcinokrat- )c;-.oiuc;:ia povdarja važnost ure- hžhv Var‘1,l? Programa v smeri. .da se. doseže J'č-pkojse edinetvo v narodu in le. »f ^T1 em ozir na politično pvili ^izv-ivU1!ia v;1'3’ lla 'e-i predpostavki; % v-! '1' h!a nesoglasja v tem, je li V‘ fla so ge predstavniki demo-slrgn-ke udeležili zagrebškega Sed«n"Sa' ^°'!'f:ba, k? ga je storil pred-?agr6TVv? rnnke s svojim prihodom na ^Vilo kooiiprcs, se ni obsodilo, ker Kh,^n0fln^no naziranje. vseh članov da je predsednik stranko '^ngrebški kongres, ker je suia-?'hni]d tnko prav za državo in za Obsojeni so pa bili oni aran-Si’esa i .Tostotniki zagrebškega kon-S&tek’ U 80 v b?m kongresu .po- brv; j.a2pada demokratske stranke in, ®T®dse?la‘': xa vizijo ustave. Iver je ^vi(je] r!'k stranke g. Ljuba. Davidovič * našo hoče zagrebški kongres v ^v,al jei’nrcab izrabljati, tudi ni zah-Ja ut.’,?, 80 njegov korak odobri. Načrt Dl v . i-azmer na Hrvaškem pa je ' 11 eb,premenjenega demo-^vl-ip ?' l>vogra>ma iednodušno usta-'n obeh glavnih voditeljev °^ren S’ ^av^oviča i-u g. Pribieeviea ^ slasti preČanskih sovražnikov stranke, med katerimi Rboi‘1) vrsti hrvaški in slovenski Jhtg R' d os id e nti z svojim užalje- %ohni?1f1>iera’ »c niso izpolnile. — 51 ;b ni-, .? a stfanlca ni ostala ie enot-1 °kičiin v • se 36 Da zuim-l 3n znotraj! *^rahko 81 naa,i)rotniki demokratske S r,®0?'3’0 računati z enotno inf Stoki’a,tsko fronto, To ojačen j® j kdorkoli je že organiziral to pustolovščino. ne bomo smeli dovoliti in da vlada. stoji pred odločitvijo: ali poseže vmes z energično akcijo, ki bo enkrat, za vselej onemogočila rovarjenje neodgovornih elementov, ali pa, sj bodo fašisti osvojili tudi še druge dele našega. Primorja. Z ozirom na vesti iz Sušaka. sta. se takoj posvetovala ministrski predsednik Fr,šič in zunanji minister Nhičič. ("im prejme vlada, točnejše vesti, se bo ministrski svet posvetoval o odredbah, ki jih bo storila vlada. Stavka na foškem še traja. M o r a v s k a Ostro va, 13. c-K. Današnja pogajanja radi mezd v ko-viur-vki industriji so se kljub oboje-stra.Dskim k oiP^fiAhtlifn trti predlogom izjalovila. Podjetniki vztrajajo na tem, da se dosedanje mezdo znižajo za 30??. M o r a v s k a. O s t r o v a, 13. okt. (Ir,v.) Listi poročajo, da. vit ko viške fužine. in jeklarne so morale vsled nastalega. pomanjkanja, premoga ustavit delo, vsled česar j© nad 1000 delavcev brez zaslužka. Iz tega' vzroka namerava. ustaviti delo tudi tukajšnja komična. tovarna. pu D’Annunzia vidijo v začetku velikopotezne akcije italijanskega fašizma in govore celo o skorajšnjem, pohod« v j Dalmacijo. Ironična, vest. Beograd. 14, oktobra. (Izv.) Včerajšnja »Politika« izve, da je dosežen popoln sporazum med italijansko in nošo vlado glede izvedbe ra-pnllske pogodite. Gospoda. Antonij e vic in Tor.ti sta. podpisala, zapisnik in kakor hitro se Sčhanze-r povrne v Rim, mu predložijo zapisnik v podpis. > * Na vzhodu. — Tiiidij prekoračili nevtralno zono. Carl vrači, 13. oktobra. (Izv.) — Turške čete so severno od Gezeba, zopet. prekoračile nevtralno , Lfijk da.r pa so se kmalu umaknile nazaj na turško ozemlje. Kakor se jo ugotovilo, jo bila to turška, konjenica. Turki se opravičujejo da. se je to zgodilo pomotoma.. V okolici Danaka so Turki začeli izpraznjevati., Obseg brzojavnih vesti je danes skrčen, ker vsled raznih ovir nismo prejeli dovolj beograjskih in medna, rodnih vesti. demokratske stranke po bojih', ki so Iver smo pa skromen pokrajinski list jih zanetili sovražniki stranke, naj bo in celo v novi pokrajini, so moramo ranam vsem mladim in starim borcem za dovoljevati s tem, da citatno članke demokratsko misel bodrilo, da se dela drugih listov, ki se skladajo z našimi v strankini organizaciji še trdneje po- mislimi, katerih pa mi sami no more-,primemo in tudi pri nas doma strankino organizacijo ojačimo. K|e je vlada? Laška sodba o laških razmarah. G o r i c a, 11. oktobra. (n. u.) Italija je danes brez vlade! To se pravi, ima jo, ali ta vlada je tako brez vsake moči, da povsod in ob vsaki priliki, kjer in kedar omeni kdo vlado, vse le zmiguje z rameni in se pomilovalno posmehuje. Vlada je, ali ta vlada ne vlada, temveč ji vladajo drugi, kakor sami hočejo, pa naj je \jadi prav ali pa tudi ne. Danes v resnici v Italiji vladajo fašisti in vlada nima drugega posla, kot da fašistovskim samovoljnim protizakonitim akcijam naknadno pritiska pečat zakonitosti. Ker pa vendar v Italiji dandanes še ni vse v oma-mi fašizma, se vsakotoiiko dviga iz naroda bolj ali manj odločen odpor proti temu vladnemu kreten st vu in tako čitam v g or iškem listu »II Po-,polo Friulanoc pod gornjim naslovom uvodnik,- ki tako značilno očrtava politični položaj v Italiji,'da vam ga poda-jem v celoti. Članek sp glasi: »Če bi bili mj. velik' list, kakor je »Corriere della Sera«, bi si mogli dd-■vojiti kli«* »Px®d raam-j® treba vlsde!« de ni bilo! Danes imamo fašistovsko milico z vsemi njenimi pravilniki. Danes j® stvar odločnejša: ko so že strmoglav,ilj nekega guvernerja (trentinskega. generalnega civilnega komisarja) se govori že ka-r o pohodu proti Rimu, o zasedbi parlamenta, o diktaturi. Danes so z viminalske palače sploh sneli grb; mogoče je, da se v nekoliko dneh pokaže tamkaj listič v napisom; oddaja, se v najem, za pojasnila se je obrniti, na trg Monteci-terio (parlament). Potemtakem ima. prav »Corriere della Sera«, ko pravi: »Predvsem je j treba vlade!« — kajti lepo je reči, da ‘ ima naša dežela najlepše nebo, da ima rodovitno zemljo in ljudi z možgani v glavi, vse prav. Ali vendar je ro dežela, kjer se dajejo in dobivajo batina vsevprek in sc vse giblje le po- taktu udarcev. In v takšnih razmerah se ne dela in ne proizvaja. Ustvarjajo sa res sindikati (strokovne organizacije), ki pa bi se mogli imenovati sindikati za brezposelnost, riči so na inozemstvo, ker lira pada dau za dnem in se ne če uvideti, da je padanje valute delo tu-zemstva, ne pa inozemstva. V Italiji se že nekaj časa sem preveč tolče, a malo dela, dočim bi so moralo delati in proizvajati, delati in proizvajati in še enkrat delati in proizvajati. Za. to je treba, da se duhovi pomirijo, da se demobilizira vse četaštvo, treba bi bilo vlade, ki bi se ne dala skopiti od nikakršne politične premoči in bi bila takšna, kakor je zahteva vsa Italija: vlada z glavo na svojem mestu in železno pestjo. In predvsem vlada ljudi, ki se razumejo v svoj posel, kajti J politika po poklicu ne ustvarja sposobr , nosti, temveč jo uničuje. In danes imamo objaviti, ne da, bi nam se očitalo i mo, žal, preveč politikantov in le malo avstrijakanstvo. Ne pomaga nič, mi tehniški sposobnih ljudi. smo novinci, smo prišli zadnji in moramo napraviti novicijat. In ko bomo prejeli krst, bomo tudi mi mogli povedati svoje misli, ne da bi jih prej čitali v vseh velikih in malih listih naše države. Ker pa so že »Corriere della Sera» in veliki listi v prestolnici povedali svojo mnen je o tem vprašanju, moremo vprašati tudi mi: kje je vlada? Treba je vlade, ki bi znala varovati državo vsake zmede in ščititi svobodo državljanstva pred vsakim nasiljem. Da se narod reši vseh kali -razpada, ni treba fašistovske milice, za to zadostujejo -zakoni, če ,pa ne zadostujejo, pa naj se napravijo in znati jih je treba uveljavljati. Parlament no deluje1? Naj so razpu-m * - - ’ bi naj se razpišejo nove volitve, ali ro vprašanje zares nj novo. Stavili > prej naj se vzpostavi avtoriteta drža-smo ga že -zdavnaj, ali sedaj se nahaja! ve, kajti volitev je pravica državljana, itako stalno na ustnicah vsakogar, da j ki jo mora izvrševati po-polnoma' svo-bi kazalp priobčiti na četrti sf/ani lista i bedno'. Če bi se kršila ta svoboda, bi oglas z razpisom lepe nagrade za tiste-, nove volitve ne dosegle svojega name-ga, ki bi našel to vlado. j na, imeli bi parlament, ki bi ne pred- Na-iprej Prišli komunisti, boljše- j stavljal dežele, in bi bili tam, kjer viški karneval: nisi. smel po'ulici brez' smo. izkaznice1 s srpom in kladivom. Bili [ Ali morda so hoče ustvariti diktatu-so easn ko si kot potnik na železnici j ra kake stranke. Italija ni nikdar tr-moral čakati strojnika, ki je stopil s | pela diktatur, stroja, da se oddahne, bili so časi, ko pisma niso prihajala na svoj naslov, _ ker so si poštni uslužbenci .privoščili počitnice. — Tovarne so imele^ svoje rdečo straže. Po ulicah so se vršili le takile kratki razgovori: — Državljan Udri po njem Na palači Brasohi (ministrstvo Dane« je treba duhove usmeriti k delu, ki ga je tako treba, in ustvariti predvsem ono duševno edin st vo delavstva, čigar pomankanje dežela tako težko občuti. Urejanje strankarskih milic je le predigra za poizkuse nad- N, si komunist? —• N e H vlado, ki bi bili, četudi bi so posrečili, l! .. S lo preveč prehodni, da bi mogli ko- i Brasohi (ministrstvo S ristiti. ipredsednistvo) je bila za grb frigijska | Delati je treba v miru in enkrat za ceipiftii revolucije, kakor sp jo; vselej proč s rusiolovščinaniil« ziije pa ima vse prebivalstvo: trgovci in obrtniki direktno, ker starši, ki imajo sinove v šolah, prihajajo v me- Tem izvajanjem gor iškega laškega iJista pač ni treba komentarja. Povedal (je dovolj jasno, da v Italiji najdeš vse, ,predvsem pa batine, nasilje, samo ne ;reda, samo ne poštene vlade, ki bi dela ^potrebnemu in dela željnemu ljudstvu 'znala zajamčiti tisti mir, ki je neob-fiiodno (potreben rm prospešen razvoj ;'rv»fckega ljudskega snovanja in delovanja. In takih pametnih glasov so čujo :v Italiji od dne do dne več, toda, žal, še vedno premalo, da bi utišali tisto nadutost, ki so jo s svojim doaiobesnim pretiravanjem »zmage« pač znali izzvati v vročekrvnih glavah prav isti vodilni krogi, ki danes ne znajo najti ne poti ne načina, da bi ukrotili razbrzdane duhove in jih pokorili državni avtoriteti in zakonom. Ob takih razmerah ni čuda, da parila ugled države, da propada narodno gospodarstvo, da se država bliža čimdalje tem hitreje neizogibni pogubi. — Ob takih razmerah za Italijo ni rešitve! Gimnazija, dijaški dom in Mladika v Ptuju. i. Heine deli heidelburško prebivalstvo v študente, filistre in živino. Tako bi mogli tudi ptujsko prebivalstvo glede stališča, katero zavzema proti gimnaziji, deliti na tri skupine: Eni ljubimo in cenimo ta zavod, ker se zavedamo njegove važnosti v kulturnem, gospodarskem, narodnem in državnem oziru. Drugi so indiferentni proti [{gimnaziji in pravijo, da nimajo nič od nje. Tretjo skupno pa tvorijo tisti, Id se ne morejo vživeti v nove razmere in 'Sovražijo gimnazijo najbolj zato, ker Sije — slovenska. Teh sicer ni. mnogo, •a so močni po svojem bogastvu. Njihovo sovraštvo do slovenske gimnazije gre ;ifcako daleč, da pošiljajo svo.io sinove v inozemstvo: Gradec, Št. Pavel, Celo-j.vec itd., plačujejo za njimi z denarjem, katerega pridobivajo od našega ljudstva, ter s tem pomagajo slabiti našo I,valuto. Namesto da bi šolali sinove na 'domačem zavodu in bi, ako imajo tež-Ikoče pri študiju, vzeli dobre domače dijake na pomoč ter jih tako podpirali rv njihovem eksistenčnem boju, namesto tega dajo svoje sinove vzgajati po tujcih v duhu, ki je naši državi sovražen, ter se tako vedno bolj odtujujejo od ljudstva, od katerega živijo. Veliko je število indiferentnih, ki pravijo, da ne rabijo gimnazije in nimajo nobene koristi od nje. To je popolnoma napačno stališče. Kdor sam ne rabi gimnazije, pa ima gotovo v svojem sorodstvu koga, ki je ali bo ke-daj zaradi svojih otrok hvaležen, da ima mesto tak zavod. Korist od gimna- I—us: V Sest angieškth povesti.*) V slovenskem prevodu imamo primeroma malo angleških pisateljev; par Shakespearjevih dram in Dickensovih romanov, nekoliko Wildea in nekaj manjših stvari, pa smo pri kraju. V zadnjem času se tudi pri nas misli na sistematično prevajanje. Naš naj večji lirik Oton Zupančič je posvetil svoje izvrstne prevajalske sposobnosti s'oven skemu Shakespearju, ki ga — kakor upamo — dobimo če ne v celoti, pa vsaj v najboljših delih. Založnikov čaka cela vrsta prevodov klasičnih m modernih angleških del. Najmanj so še znani angleško-ameriški pisatelji. Bizarni Poe je znan le ozkemu krogu slovenskih čitateljev, (lasi bi nekateri njegovi romani naježili ’ase tudi povprečnemu čitatelju, pa ne s svojimi pošastnimi prizori kakor ceni nemški romani, marveč predvsem s silo umetniškega izražanja in po pisateljevem drznem poseganju za najtanjšimi skrivnostmi duše. To je le en pisatelj z ene strani Atlanskega oceana, ki še ni uveden na naš knjižni trg, da ne govorimo o mnogih drugih. G. Jan Baukart je izdal pred dvema letoma slovenskega (ali čo hočete: jugoslovanskega) Robinzona, ki jo dobil v našem jeziku ime Marko Senja-min. Povest je bila prirejena po an- *) Izšlo te dni v založbi Mariborske tiskarne d. d. y Mariboru. sto in pri tej priliki obiskujejo tukajšnje gostilne in trgovine ter kupujejo svoje potrebščine. S tem so zviša promet, zaslužijo trgovci, gostilničarji in drugi obrtniki, od teh pa zopet delavci v mestu in kmetovalci iz okolice. Torej nikdo ne more reči, da nima koristi od gimnazije! Plače profesorjev, dohodki od zunanjih dijakov skupaj z vsotami, katere bi tukajšnji stariši morali plačevati, ako bi dali otroke v drugo mesto, znašajo na leto več milijonov kron, ki pridejo ptujskemu prebivalstvu v korist. Povdarjati maramo še vzgojne prednosti šol v manjših mestih z manjšim številom dijakov. Tukaj ni toliko zapeljivosti in prilike, da bi se dijaki izgubili in zanemarili, nadzorovanje je lažje in učiti se morajo bolj vestno in pridno, ker jih jo malo in pridejo vsak hip na vrsto. Zato se tudi očita ptujski gimnaziji, da jo stroga in težka. Stroga mora biti šola, če bočemo, da bo mladina kaj prida. Klasifikacijski uspehi pa na ptujski gimnaciji niso slabši kakor na drugih srednjih šolali. V lanskem 1". semestru, ki vedno izkazuje slabše uspehe, je na ptujski gimnaziji izdelalo 56% vseh učencev in je gimnazija bila na 11. mestu med 19 zavodi Slovenije, torej približno v sredini. Na koncu leta po vseh ponavljalnih izpitih pa je izdelalo nad 86%, kar je že pred vojno pomenjalo prav ugoden uspeh. Dijaki, ki si prebirajo zavode in odhajajo iz ene šole, ker se jim zdi pretežka, pa tudi na drugi šoli. nimajo nič boljšega uspeha, ker so je pokazalo že neštetokrat. Ni kriva šola slabega uspeha, ampak večinoma dijak. (Dalje prihodnjič.) Politične vesti. * Radič ima vedno manj uspeha. Izgle-da, da je vzrok Radičevim popustljivim izjavam .iskati v neprestanem nazadovanju njegove stranke med hrvatskim kmetskim ljudstvom- Radič je prezirljivo obračunal s svojim uskokom dr- Hausler-jem, na tihem pa je v hudih skrbeh, da mu dr. Hausler popolnoma prekriža račune. Hrvatski kmet misli trezno, pa za tolikimi obljubami vprašuje Radiča: Kje ti je, brate, tvoja republika? Vedno več jih je, ki uvidevajo, da imajo od take politike le škodo in da bi bil položaj v državi drugačen, če bi se hrvatski poslanci sporazumeli s srbskimi in slovenskimi. Hrvatski listi poročajo, da je ime! Radič zadnje dni nekoliko neuspelih shodov v Podravini. Udeležba je bila slaba, a na shodah samih je bilo slišati mnogo neprijetnih medidicov. Pomisliti je treba, da je bil Stjepan Radič v teh krajih še pred enim letom prvi za Bogom. Sedaj je nje- gleškem izvirniku in namenjena mladini, ki jo je z odprtimi rokami sprejela. Danes leži pred nami druga knjiga njegovih prevodov iz angleščine, ki nosi naslov »Šest angleških povesti«. Tri povesti potekajo od angleško-ame-riškega pisatelja Washimgtona Irvvin-ga, dve od uvodoma imenovanega K. A. Poea, eni pa. je avtor znani angleški romanopisec Charles Dickens. Na videz izgleda, da nimajo ti pisatelji nič skupnega in da je zbirka zelo neenotna, morda celo kričeča po svoji slučajno nastali sestavi. Toda le la videz. Če knjigo prebereš, jo odložiš s prijetnim vtisom, kakor da si kramljal z dobrimi prijatelji. Irving, Poe in Dickens imajo lahki, fini stil, ki ziblje čitateljevo domišljijo'kot bi jo nosilo lahno, ritmično valovanje vode; potem ap jih diči pristno anglosaški idealizem, ki plava nekako v sredi mei resničnostjo in domišljenimi stvarmi, posega zdaj sem zdaj tja, ne izgubi pa nikdar svojo zdrave jasnosti in razumnosti. Vse povesti v tej knjigi imajo neko skupno linijo, ki teče med realnostjo in imaginarnostjo, verjetnostjo in neverjetnostjo, resnostjo in humorjem. Napetost pripovedovanja sprem tja prijetno žvenlcljanje suhega, stila. Nad vsem pa veje nekaj~eistega in osvežujočega, kakor suhi veter nad široko, svitlo pokrajino. Washington Irving stopa prvič pred slovensko javnost. Prevajalec pra- vi v predgovoru, da so »njegove povesti preproste brez velikih zapletljajev in gova »glorija« zelo obledela. Dr. Hausler izjavlja, da pride v Beograd več njegovih tovarišev — poslancev. Radičeva obstrukcija bo končala tako, kot so doslej končale vse parlamentarne obstrukcije; zmaguje pač oni. ki delajo! * O agrarnem režimu v Bolgariji je pripovedoval ministrski predsednik Stambolijskij češkim novinarjem v Pragi: Vlada je izvršila globoke socialne, finančne in politične reforme, ki so prizadele razred posedujočih. Tako je z zakonom o dolžnosti dela uvedlo za vse mladeniče in deklice, ki so dovršili 20 let, prisilno fizično delo. Danes sinovi najbogatejših ljudi skupaj s sinovi najrevnejših popravljajo ceste, kanalizirajo reke, suše močvirje in obdelujejo državna posestva. Aristokratske deklice iz Sofije delajo brezplačno v vseh ministrstvih, v bolnicah, v knjižnicah, v statističnih uradih itd. — Po zakonu »trudovoj pozemelui sob-stvenosti« ne sme posedovati, noben bolgarski državljan več kot 30 hektarjev orane zemlje in več kot 50 hektar-tarjev gozda. Zasebna polja in gozdovi, ki presegajo to izmero, so bili razdeljeni med siromašne kmete. Tudi stanovanja so zasežena in z odvišnimi prostori razpolaga država. Za vsako razlastitev se plača odškodnina in sicer po predvojnih cenah (pred 1. 1912.). Po finančni reformi morajo vsi davkoplačevalci plačati progresivni dohodninski davek in sicer od 500 levov 2 odstotka ter 80 odstotkov od 2 milijonov lovov dohodkov. Nek drugi zakon določa, da mora imeti vsak državljan stavbišče in na njem v 5 letih sezidati poslopje. Precej so omejene tudi pravice odvetnikov, ki ne smejo zastopati strank pri občinskih sodiščih. — O bolgarskemu boljševizmu je Stambulijski izjavil, da nima tal v Bolgariji. Zajezili so ga popolnoma reforme, ki jih je izvedla njegova vlada. Komunistična stranka je sicer najmočnejša izza poljedelske, a je danes povsem legalna organizacija, ki nima danes nobenih iz-gledov več, da bi se mogla razširiti. * Kandidati za poljsko predsedništvo. Poljski tisk našteva sledeče osebe kot kandidate za predsednika poljske republike: maršal Jožef Pilsudski, socialist, sedaj »načelnik« državo, med vojno vodja »aktivistov«, ki so bilLna strani centralnih držav in ustanavljali legije, ki so se borile v avstrijskih in nemških vrstah proti Rusiji in zaveznikom. Roman Drnovski, vsapoljak, voditelj »endekov« (narodnih demokratov), poslanec varšavskega okraja, ki je med vojno podpiral slovansko in rnslco politiko ter je pozne je na versaillski konfer. zastopal Poljsko. Tretji kandidat je svetovnoznani pi-janist in šef prve poljske vlade Ignacij Paderewski, četrti bivši premier profesor in ravnatelj varšavske tehnike Ponikovski, peti bivši premier Thugutt od stran- posebno tistega dušeslovnega razmo-trivanja, ki je danes v slovstvu eno glavnih meril umetniške vrednosti«. Pa če prebereš »Bip van Winkleja« aii »Povest o dolini sna«, občutiš nekje v globini duše, kakšni so kraji in ljudje tam ob Hudsonu, v nizozemskih naselbinah, ki so jim Zedinjene države po mučnih borbah navrgle svojo oblast Kljub vsem fantastičnim dogodkom, ki jih je pripovedovalec nanizal okoli burgherja Winkleja, kateremu se je zgodilo kakor menihu z rajsko ptico, vidi čitatelj krepke in jasne obrise o-zadja ter spoznava dušo teh »burgher-jev«. V »Povesti o dolini sna« jo ta realna sredina še bolj izrazita. »Pošastni ženin« pa je povest s starim, romantičnim motivom, toda izdelana tako precizno in mikajoče, da je pravi mozaik med povestmi t eknjige. Edgar Alan Poe je zastopan s črticami »Srce izdajica« in »Maska rdeče smrti«. Prva je fina študija bolne duše, pretresujoča in živo realistična slika zločina, ki se vrši pod pritiskom zagonetnih sil patološke človeške nature. Prava Poeovska povest jo »Maska rdečo smirti«, ki odraža vso avtorjevo ljubezen do fantastičnih, grozovitih in v svoji grozi krasnih motivov. Povest o veselem princu Prosperu, ki so bežeč prod pošastjo kuge zateče s svojo družbo v osamljeni grad in katerega preseneti Bdeča smrt sredi orgij in veselja, je pravi biser pripovedne umetnosti; prvajalec je ohranil to povest v vsem njenem prelestnem, kakor nočne ' ke »WyzwoIenie« (Osvobojenje) in geiu ral Jožef Hallcr, grajščak iz Vzhodne a liicije, ki je 1. 1919 s poljskimi legijami okupiral Galicijo. * Politične posledice katastrofalnega padanja nemške marke. Iz Pariza poro čajo: Listi so mnenja, da bo morala^ reparacijska komisija pretresti vpraša j nemške marke. Kakor izve »Matin«, n ■ slijo angleški delegati, da komisija ne w» čakala na sejo, ki bi. se imela lo bližnjo dni, da ukrene vse potreonu •za preprečen j o bankerota Meitiu.t. Bradboury bo predlagal, da n03.s9 konca leta 1923. Nemčijo oprosti"1 kega plačevanja v gotovini in da garancijskemu odboru prizna ■ do veta glede izdajanja novih il07\L nic. Doslej je Anglija odklanjala ' popustljivost. Bairtliou pa je _i3ja'1» 1 ni postal Duboisov učenec in ^v-jl predlaga prisilne akcije zoper Sklenil je, da bo nepristransko m tre -no proučil ves problem in se j. ločil. Minister za obnovo Reibel 30 jul, da Francija no more^ računa i nemškimi plačili v gotovini ^ m ‘ • zalo treba uvesti sistem dobav J--izgotovljenega blaga. ______ Dor Fr. Hojnik: Stekaj o društvu za mesto nfoor. Med najstarejšimi društvi v j boru zavzema svoje častitljivo m- i Olepševalno društvo, ki obstoja 2 45 let. Ni ga skoraj boljše situira^ ^ mariborskega meščana ki , -.t-va krajšo ali daljšo dobo ud tega <-11 ” aij; in tudi šibkejši sloji so radi_PrvlS, v društvu kot člani tako, da jo s*® •, nekaterih letih nad 2000 članov, s lo, ki.ga ni doseglo v Mariboru n0 drugo občekoristno društvo. »g. Namen društva je izražen v • ■ gcvili pravil, ki so glasi, da hoče flaJ štvo mesto Maribor, njegove de, parke in nasade olepšati. (jj! to in požrtvovalno delo, ki so ^aga&-t-| vsi dosedanji odbori tega društva ^ no izvršili. Društvo je toraj nalogo, ki bi po pravem pritik&iO ^ ni upravi, saj bi bila njena do ' ^ skrbeti za lepoto mesta in ®a ki bi naj bili ponos mesta in privabili tujce. Nasadi pa ne 0 Dj]J samo mesto, ampak so iz zdrav* ozirov potrebni tudi domačinom.. ^ S kakšnimi sredstvi pa krije vo svoje izdatke? Z boro članarino« ^ tero plačujejo člani ter z raznimi stovoljnimi prispovki od pni društva, s prebitki veselic, ki se V' g nes več no obnesejo ter deloma ^^ . prodajo cvetic, ki ijih goji v cvetličarni. v praznem prostoru odmevajo^ ziku. ,e< Dickensova povest »Večerne ^ poteka iz zbirke »Božične povesti Dickens je pri nas najbolj znan« ^,0 ni treba opozarjati na lastnosti ^ ga pripovedovanja, »Večerne s' ?a, dajejo čudovito fin in nenavadn ^ snovan okvir staremu motivu o ki zapusti roditelje zaradi žensli gre v bedo, dokler ga življenje aop v zbliža s strogim očetom. O literarni vrednosti Bauka3 poznajo angleško izvirnike. ^ 11 Tfled trdim, da gre g. B. odlično mesto ^ našimi prevajalci iz angleščine. ^ J prevod jo skrbno oiiiljen in s^. .. ni zrel. Jezik mu teče gladko in a in \ ?ll nikjer banalen in nikdar v ^ točno odrezan in lepo zveneč i®i knjigo »Šest angleških povesti® dobili literarno dostojno in r_es_n® jiJ žno noviteto, ki jo diči tudi ,^j,e jii okusna zunanja oprema, jasne ^ dober papir — tudi to je napiv- o Baukartovo angleške povesti pa vf.alc, še eno prednost: čita jih |5;"V-°v mai' kdor hoče citati in uživati. L^oibil0 širših slojih si bodo kmalu ln sloves dobre in zanimive knjiga --------------------------- . rio ^ *) W. Irvingovi povesti_ Winkle« in »Povest o dolini izšli tudi v posebni knjigi » gleški povesti«. . Kdo pa je lahko član 'društva? — 'vsakdo, ki plača letno 20 K članarine, ®aesek, katerega vsakdo premore. Res je, da jo danes draginja neznos-;la> pa tudi pred vojno so bili težki časi če pomislimo, da je društvo stelo Pred vojno okoli 1000 članov, ki so red-Plačevali 4 Iv letno, kar odgovarja po današnji denarni vrednosti našim kronam, je pač evidentno, da so ®Mli naši predniki več smisla za dru-^vo, kakor ga ima današnje prebivalstvo, ki inu je članarina previsoka in ki sicer zabavlja čez nasade, ribnike, ®0U itd., ne seže pa v žep po primeren iPrispevek za društvo, ki se ravno v današnjih razmerah bori z finančnimi težkočami. % Naloga, ki jo mora društvo vršiti, je ^lilta in težko breme Kanj, ter bi jo w Pravici morali nositi vsi prebivalci ^esta Maribora. Večinoma pa ti niti J?®; sanjajo o velikanskih izdatkih, ki ima društvo v teh časih, da more gostiti svojim nalogam. Pomisliti je ,;Te”a> da so v društveni oskrbi vsi me-■^i nasadi, 'klopi, pota in stezice, god- ■ ?ui Paviljon itd. ter da stanejo popra-; da, nove nabave, obdelava, itd. itd. anes dnevno, povprečno čez 2000 K. i -Društvo seveda mo bo moglo nositi bremen, če ne pride izdatna po-Tj® od meščanstva, ki se mora zave-,‘,Jh, da so edino mestni nasadi ono, 'ai'dela h Maribora mesto. Pomoči pa tovajo po svojih močeh tudi delavski Uradniški sloji, ker park je še pač .!bU prostor, ki nudi njihovi deei in , eil?fa zastonj razvedrila. ■ Cim lepši bodo naši nasadi, orotne-,1a«e in park, tem več privlačne sile ji? ^©lo .naše mesto in tembolj bo rasel Je®a sloves. Med nami Mariborčani •a naj bi tedaj 'ne bilo nikogar, ki bi smatral za svojo dolžnost biti tudi našega Olepševalnega društva. , kronika. ip p pjf. Otokar Rybar, minister in j s'auik naše dužave v Bruxellesu, je ^„eij?Vari Za člana naše komisije za ed'bo konkordata z Vatikanom, ji ~7 ^Narodna odbrana« za pomoč sk v0^®u Webivalstva. Beograj-a "Katodna Odbrana« je sprejela re-^;i°, s katero zahteva, takojšn jo po-cp„.* etr^dajooemu prebivalstvu v Hcr-v'nn, Orni gori in Dalmaciji, v" ‘*3'od knmanovskimi slavnostmi. ,j0*v načrt 7,a kumanovske proslave do-■^a ^aslednje; Prvega dne proslave, tiof °k*obra, bodo čete — število se 1j .0c'i.naknadno — v kum 9 novski oko-If)1] i'-iGr ^n‘abra srbska vojska pred lik Prebila fronto, vprizorilo rteko-0«°, n^mentov iz knmanovske bitke. ■U6 0 dan bodo čete prisostvovale sloves-JJov^-°PTavilu *n za^va^niei v kuma-(PrJt P° opravilu pa bode pavp;,otl _v Uradnem listu. Volilni u-^°Vri /i'enci- I0 'Porazdeljeni na 5 strojev;- ?d™ie: 1. Denarni zavodi, 2. tr-V^ar«rf ^ ®pet^ci.ia, 3. rudarstvo in k'o-'5. w- v°’ 4- ostala industrija in. obrt, Olas vsakega-:zsi-^ shi-nf ar ^e-*e onega, glas vsalče- U4|Joxlajalea ®a za, toliko, kolikor. ima službodajalee določenega dne zavarovanih nameščencev. — Zgradba električne centrale v Osijeku. Nek francoski konzorcij je stavil osiješki mestni občini ponudbo za zgradbo električne centrale. Osijek gradi električno centralo že 20 let, toda do uresničenja raznih načrtov še ni prišlo. Ker pa imajo z dobavo premoga za mestno plinarno velike težko-če, izgloda, da bodo ponudbo sprejeli.: Potem bo izginil tudi »konjski tramvaj«, ki daje mestu .precej nazadujaško lice. — Industrijski razvoj Zemuna. Zemun se je začel po preobratu silno naglo razvijati. Kot naravno pristanišče v trikotu med Savo in Donavo, ter kot nekako predmestje državnega, centra Beograda, ima za nadaljni razvoj najboljšo podlago. Po preobratu se je naselilo v mestu mnogo industrijskih podjetij, ki dajejo mestu popolnoma industrijski značaj. Kakor poročajo listi,' gradijo v Zemunu novo, moderno opekarno, ki bo proizva jala dnevno 20 milijonov zidnih opek. S rem bo znatno odpomagano pomanjkanju stavbnega materijala, ki se čuti predvsem v onih pokrajinah, ki so pretrpele vse grozote svetovne vojne, v Srbiji. Pri tem podjetju je baje udeležena tudi inozemska Eotšildova skupina. »Bavarski Lloyd«, je skupno z več nemškimi tvrdkami prosil za dovolj?nje, zgiradbe ladjedelnice v Zemuna, ki bi bila ob enem urejena za popravljanje in izdelovanje železniških vozov ter lokomotiv. — Znižanje cen v zagrebških gostilnah. Zagrebški aprovizacijski odbor je sklenil, da se cene v gostilnah, hotelih in restavracijah znižajo za 10%. — Čelii v Novem Sadu. Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo gradi v Novem Sadu veliko skladišče za češke industrijske izdelke in drugo blago. — Skladišče bo zaeno tudi stalna rasstava čeških izdelkov. — Velik fašistovski kongres. Dne 24. oktobra se vrši glavni kongres fa-šistovske stranke. Doslej se je prijavilo 24 tisoč udeležencev. — Koliko sladkorja se pridela na svetu. Glasom statističnih podatkov se pridela, na celem svetu letno krog SO milijonov meterskih stotov sladkorja. Letošnja letina ja .bila nekoliko slaba, dočim se računa, da se ga bo prihodnje leto pridelalo nad !)5 milijonov meterskih stotov. Pričakovati je torej, da bodo tudi ceno sladkorja padle. Zgradba velike radio-postaje v Varšavi, V bližini Varšave gradi poljska država velikansko radio-postajo, ki bo lahko vršila promet z najoddaljenejšimi kraji sveta.. Zgradba potrebnih zgradb se že bliža h koncu. Sprejemna in oddajna postaja, sta oddaljeni druga od druge 30 km. Žica v mreži antene je dolga 17 km. Postaja bo prihoiujo pomlad popolnoma dovršena ter izročena prometu. — Katastrofalne posledice povodni v Indiji. Angleški listi poročajo o katastrofalni poplavi v indijski pokrajini Bengaliji. Nad 1500 kvadratnih milj je pod vodo. Uničena jo vsa žetev .in imetje poldrugega milijona prebivalcev. Kot naravna posledica te nesreče se je pojavil glad, ki zahteva med preostalim prebivalstvom velike žrtve. — Povrh pa je nastopila še epidemija, — Razpadajoča trupla utopljencev in poginule živine razširjajo silen smrad, ki okužuje celo pokrajino. Na nekaterih krajih se je že pojavila kuga in kolera. — Atentat na italijanskega nadškofa. Iz Rima poročajo, da je >il pred par dnevi izvršen na nadškofa v Vidmu atentat. Nadškof se je peljal v svoji kočij k neki cerkveni svečanosti v bližnji kraj. Med potom ga je napadla skupina kmetov, ki so ga hoteli ubiti. Vendar pa se je nadškofu posrečilo, da je pravočasno ušel. Le konji so bili poškodovani od kamenja, ki so ga metali razjarjeni kmetje za dirjajočim vozom. Nova tolažba za ženske. So ženske, ki se za. vsako malenkost spuste v jok in prelijejo pri tem precejšnjo količino »grenkih« solza. Sedaj je londonski zdravnik dr. Aleksander Fieming dokazal, da so solze — zelo zdrave in sicer imajo to lastnost, da ubijajo razne bacile._ Im^uova^ni zdravnik je pomešaj eno edino kapljo šolane tekočine z milijonom. mikrobov, in je jigotovil, da. go čez eno sekundo poginili vsi mikrobi. To pa povzroča snov, ki se nahaja v solzah in nosi znanstveno ime »lyso-cyn«. Torej vendar le nekaka korist od ženskega joka! Gradbena akcija za mesto l^iaršbor. Podstrešna stanovanja. Starim Mariborčanom je bilo nekaj odurnega le misliti na stanovanja na Podstrešjih. Ni jim pa bilo odurno se potikati in gnetiti se po zatrdilih prostorih na dvoriščih, v ozkih ulicah brez pravega zraku in dnevne svetlobe. Še v. novejših hišah najdemo stanovanja celo po kleteh, gor na podstrešje, ne, to pa ne. Skoro vsa podstrešja mariborskih hiš so zgrajena silno potratno. Masivno in veliko odveč tramovja prepreza obširne prostore, katere se izrablja pozimi za sušenje perila, sicer pa za shranjevanje razne ropotije, med katero gnezdijo podgane in miši. Kdor danes pregleda te potratne obširne 'ekonomično neizrabljene podstrešne prostore, kdor pregleda po kakšnih beznicah bivajo danes po 6—10 oseb broječe družino pod isto stiveho, kdor sliši in vidi dan na dan takozvane stanovanjske škandale, temu se zdi naravnost kot zločin, da samo radi nemarnosti in brezbrižnosti v Mariboru sploh obstoja stanovanjska beda. i Res je, da so svojČas delali ponekod taka podstrešna stanovanja, da so se jih ljudje raje izogibali. Brez pravih oken, brez pravega stropa, pozimi mrzla, poleti vroea. Moderna arhitektura, je odpravila strah pred podstrešnimi stanovanji in takih stanovanj v urvot-obliki sploh ne pozna več. Današnja podstrešna stanovanja so ravno tako dobra in udobna kakor so bila dozdaj v zadnjem nadstropju; morda so nekoliko nižja in tam kjer se vporablja stala streha brez adaptacij; ob straneh tudi vpognjena, kar pa je za stanovanje brezpomembno. Zagreb je bil menda prvi, ki je moderniziral podstrešna stanovanja, in ž njimi prenovil tudi mesto. Izginile so že skoro pritlične in enonadstropne hiše z nadzidavo novih nadstropij dn mansard in so se prelevile v moderne večnadstropne stavbe. Ni ueobhodno potrebno pridobiti modernih podstrešnih stanovanj samo potom nadzidave novih nadstropij. V Mariboru imamo vse polno takih hiš, katerih podstrešja se dajo brez vsake druge prezidave tudi še zdaj in tudi preko zime preurediti v udobna stanovanja. Prvi vzgled za. zgradbo takih stanovanj nam je dala tvrdka. Durjava v Gregorčičevi ulici, kjer ravno te dni kljub dežju tržaški stavbenik g. Sivee po odstranitvi, nepotrebnega tramovja preureja doslej neizrabljene prostore v čedna stanovanja. To jo za Maribor tudi čez zimo najhitrejši in najcenejši sistem, ki nas reši saj najhujše stanovanjske bede, ako se ga. v večjem obsegu takoj oprimemo. Vsa tozadevna pojasnila daje »Mar-Stan« na Rotovškem trgu 1. Razstava modernih gradbenih’ načrtov. Raizstava modernih gradbenih načrtov, raznih novih praktičnih sistemov za zgradbe po ceni malih stanovanj, se je po zaključku obrtne razstavo prenesla v pisarno Gradbene akcije, oddelek »Mar-Stan«. Med tem se je šo izdatno izpopolnila, z načrti in slikami novih že v delu se nahajajočih ali šele projektiranih zgradb v Mariboru. Te razstavo so se dosedaj udeležile (z novimi načrti) gradbeno podjetje: Kiffmann, Jugoslovensko inže-nersko podjetje, Glaser, Accetto i. dr. G. inžener Accetto je prispeval poleg načrt«, za. prezidavo hiše Centralne banke (sistem »Mar-Stan«) tudi zanimive načrte stedljivega zidovja »Breu-er« (mestnega stavbenika Ljubljana), katerega sistem jamči za 60—65% cenejšo in hitrejšo zgradbo stanovanj, lokalov itd. Želeti bi bilo, da se te razstave s prispevki udeleže vsi domači stavbeniki, (tudi gg, inžener ji in arhitekti), ki dozda.j še niso ničesar razstavili. Razstava v pisarni »Mar-Stan« Rotovški trg 1. je vsakomur brezplačno na ogled med uradnimi urami in ima namen seznaniti občinstvo z naj-novejšimi gradbenimi nažrti asirOGUJ« sistemi,. i Nadaljevanje občinske! seje. Maribor, 13. oktobra. Klub SP J je vložil interpelacijo radi hotela »Union«, ki ga je zasedla ljubljanska kreditna banka ter preuredila za stanovanja za svoja uredništvo ter s tem še povečala stanovanj-, sko bedo. Župan odgovarja, da hotel še ni popolnoma opuščen ter da so se pri vsakokratni kontroli našli še gostje. — Obe. svet. Slanovec opozarja na napis na hotelu, da se s 1. oktobrom opusti in1 popolnoma ukine. Kaj namerava storiti župan, da to prepreči. Župan itgo-tavlja, da je za enkrat brez moči, do-! kler ne izide nov pravilnik. Novi davek. Meotno knjigovodstvo predlaga zopet nov davek in sicer takozvano u-voznino na vse blago, ki se uvozi v ; mestno področje, kakor se pobira tudi i v Ljubljani in nekaterih drugih me- < stih. Obč. svetnik Zebot je v, imenu, kluba SLS protestiral proti načinu,-predloga, ki ni bil v nobenem odseku« dasiravno je za vso meščanstvo date-'* kosežne važnosti. Stranka, ki je dala s župana, je tudi dolžna dati kvorum.^ Zato odklanja vsako odgovornost za, sklepe, ki niso bili prej v odsekih, ter.j zahteva, da se ta predlog odstavi z; dnevnega reda in odsekom v študij«-) Obč. svetnik Bahun zavrača očitek ter.; povdarja, da SP J nima. absolutno ve-j čine in torej tudi ne nosi absolutne od*; governosti. SLS je ravno tako dolžna' nositi kvorum in prihajati k sejam od-; sekov, fci so se vršile, toda predloga niso mogli obdelati, ker ravno člani SLS: niso prišli k seji odseka. Obč. srvet. dr;j Semec povdarja., da je predlog premalo? podprt. Treba je vedeti, kake izkušnje! je imela Ljubljana s to davščino, kje jo| proračun, koliko bo stala ureditev (or-: gani, lokali, zatvornice cest itd.) Kakcv se glasi tariia, po kateri naj se pobiraj in odmeri davek? Vse ito je taka poJ manjfcljivo, da nikdo ne more dobiti! pregleda ter je proti vsakemu redu.—< Vsaj tako .važne stvari bi so morales prej objaviti v dnevnem redu, kakoas se to zgodi drugod in kakor to predpi-f suje občinski pravilnik,, Za to se pri-f družuje predlogu, da se predlog odsta-f vi z dnevnega reda. Župan jo zavračali očitke Žebota, češ da so se tudi druge? važne stvari'obravnavale na ta način*-proti čemiu pa ni protestiral; zato naj; ostane dosleden. Slanovec pa mu je' očital, da s parlamentarno fin-vso jaha’ opozicijskega, šimla, gire pa mu ie za{ one duše, ki prinašajo v Maribor jajca in od katerih je bil izvoljen za poslanca. Po dolgotrajni debati se je odkazal predlog odseku, ki ga mora do prihod-1 nje seje izdelati in predložiti plenumu; Prošn ja mestnih uslužbencev za povišanje prejemkov se odkaže odseku; ker stoji občinski svet na stališču, da' brez kritja ni mogoče dovoliti nobenih! izdatkov. Obč. svet. Weixil predlaga, naj se ta zadeva, nujno reši, oipozarjan joč na bedno stanje uradništva pri današnji draginji. Predlogu so pridruži tudi dr. Jerovšelc, ki še predlaga, naj bi se zvišanje uiredilo le začasno ter po-* zneje, ko izide uradniška pragmatika za državno uradnike, izenačilo. Profesor Rostohar predlaga, naj bi se vsem' uslužbencem takoj izplačal predujem v iznosu 50% draginjskih doklad. Vsi predlogi se sprejmejo. Ob enem ]ia. se sklene, na.j odsek do prihodnje seje izdela predloge za povišanje .prejemkov vsega mestnega uslužbenstva, da sa vse prošnje skupno rešijo. Plinamiškf odsek. Poročevalec Veronik’. Stanovalci Linhardtove ulice prosijo za uvedbo razsvetljave oziroma otvoritev nova svetilke. Odsek predlaga, naj se prošnji ugodi, če se tamošnji hišni posestniki obvežejo, da nosijo polovico stroškov. Sprejeto. Dvoplinska naprava je dogoitovljena in dobro funkcijonira. Kubični meter plima ee je pocenil za 1.20 Din. Vsied slabega omrežja pa je izguba plina silno poskočila. Zato bi bilo nujno potrebi no, da se vse omrežje izmenja in popravi. Cena plina naj se poviša na 2 Din. za kub. meter. Da bi se zvišal kom zum plina, predlaga odsek, naj se dfe Koli za nove naročnike 8-dnevna bre» ,.a». iltfv *£■ plačna poskušnja plina za Kuhanje. Sprejeto. Plinomeri se mora.:o sedaj ■[popravljati um Dunaju. Zato predlaga odsek, naj se pošlje delovodjo Siegla ma Dunaj v prakso, da bo potem mogoče v lastnem podjetju izvrševati pospravila. Sprejeto. Podjetjem, ki konzumirajo mesečno nad 2.500 kub. metrov plina, se dovoli 10% popust. Sprejeto. Delavstvo mestne plinarne dobiva še izza vojnih časov po pol hleba kruha na dan. Ker pa je sedaj dobava kruha vsakomuT omogočena, naj se brezplačno oddajanje kruha ukine. Sprejeto. Plinarniški odsek' se pomnoži od troji na pet članov. Finančno - gospodarski odsek. Poročevalec: Kolbesen. Vodne pristojbine za Krčevino se izenačijo z mestnimi in povišajo, popusti se ul- i-nejo. Prošnja državne realke ~a popravila se odkloni, ker pobira vse pristojbine država in je tudi prevzela upravo poslopja. Mestni kino izkazuje v I. polletju 1922 čistega dobička 7.4-1S Din. Podžupan Roglič je mnenja, da je to ®a tako podjetje mnogo n romal o in bi ibila občina na boljšem, če odda kino zasebnikom v najem. Zupan poroča, da ije imel kino v I. polletju mnogo izdatkov, ter da se lahko računa v II. polletju na mnogo večji dohodek. Nekateri uradniki magistratni prosijo za 'denarno odškodnino za dopust, ki ga v letih 1920, 1921 in 1922 niso nastopili. Prošnja za leto 1920 se odkloni, za poznejša leta pa se dovoli odškodnina samo onim, ki so za dopust zaprosili, pa ga iz službenih ozirov v dotienem letu niso mogli nastopiti. Pristojbine za izvoz fekalij se zvišajo od 30 na 55 Din. } Se eden nov davek’. Na predlog SPJ se sklene upeljati Že eden davek v obliki 5% pribitka na vse gostilniške in kavarniške račune. Davka oproščene so samo dajatve »čez ulioo«. Ob 20. uri sklene župan sejo, ki se nadaljuje prihodnji petek. Mariborske vesti. Maribor. 14. oktobra 1922, m Mestna občina podpira nemšku- tariio. Na zadnji seji občinskega sveta se je sklenilo, da se pošlje delovodjo mestne plinarne, nekega Siegla na 1 )u-naj, da se tam priuči popravljanju pli-moanerov in drugih naprav, ki se morajo doslej'pošiljati na Dunaj v popravilo. Imenovani Siegl je hud Nemec in ne vemo, zakaj bi jugoslovenski Maribor ne dal izobraziti slovenskega de- Dr. Juro Jan: „Va!utno vprašanje". Pr Te <3ni je izšla v avtorjevi založbi Banimiva knjiga »Valutno vprašanje«, spisal dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru (natisnila Mariborska tiskarna). Avtor povdarja v uvodu aktuelnost in praktično važnost valutnega vprašanja. »Da se noši valutno vprašanje in da se poiščejo odgovarjajoča sredstva, pa je treba proučiti valutno vprašanje teoretično in praktično. Zato ne je treba prevsem seznaniti s teorijo denarja, njegovim razvojem, njegovo ulogo kakor i z ulogo njegovih nadomestkov ter upogledati v načrte pravne, narodnogospodarske in socialne strokovno •vede, kako je ta začrtavala ureditev ivalutne£a vprašanja. Nadalje je treba zasledovati valutne razmere, kakor so jjih ustvirjali vojni dogodki ter proučiti njih učinke na narodno gospodarstvo, na socialne razmere in obstoj sče zakone, kakor i stališče, ki je k tem izpre-membam zavzema naravno pravo ter narodnogospodarska in socijalna veda. Podlago za nadaljni praktični prcuk tvori mirovna pogodba, v kolikor se 'de v njej režilo valutno vprašanje. — Istotako pridejo v poštev načoia, ki ■o vodila mirovne pogodbo, ki se dajo na kratko očrtal z Lloyd Georgeovimi načeli, izrečenimi za načrt vojne likvidacije že leta 1916 in ki kulminirajo v zmanih treh besedah: roparation, satis-Jakition, securation« (upostavitov, zadoščenje in zavarovanje)... Šele na podlagi zbranega gradiva je mogoče delatj, zaključke o tem. katera sredstva lavca? Občina se vedno izgovarja, češ, nimamo slovenskih strokovnjakov! Tu je prilika, da si enega vzgojite! Pa ne, mora biti Nemec! Sploh pa je v mestni plinarni nastavljeno samo nemško delavstvo i> celo v pisarni ni niti enega, ki bi znal pravilno slovenščino. Svoj-čas je občinski svet storil sklep, da se morajo mestni nastavljenci do gotovega roka priučiti državnega jezika, pa menda je ostal ta sklep samo na papirju. Sramota pa je za naše mesto, da mestna občina podpira nemškutarijo, dočkn Slovence dosledno omalovažuje! m Gospodarstvo v mestni plinarni je tako brezglavo, da niti socijalistom več ne ugaja. Dvoplinska naprava je stala mestno občino težke milijone, sedaj pa se izkaže, da je pričakovani u-speh izostal, ker je vse omrežje za nič. Skoraj 50% plina gre v zgubo. Plinarna je popolnoma pasivna, tako, da ne more plačati niti obresti od posojil, ki so se najela za dvoplinsko napravo. Mesto, da bi se najprej popravilo o-mrežje, so morali graditi drago dvo-plinsko napravo, seveda na račun davkoplačevalcev. m Kaj pa vpokojenci? Iz krogov mestnih vpokojeneev smo sprejeli: Na včerajšnji seji občinskega sveta se je med drugim razpravljalo tudi o zvišanju prijemkov mestnih uslužbencev, ki z dosedanjimi plačami ne morejo več izhajati. Govorilo se je samo o na-stavljencih. nas, vibogih vpokojenih par, ki smo po 30 in še več let garali za mestno občino, pa se nihče ni spomnil. Ker pa je tudi naše stanje skrajno •bedno, kar gotovo ni nobena tajnost, prosimo vse klube občinskega sveta mariborskega, da sc pri razpravi v prihodnji seji občinskega sveta zavzamejo tudi za nas in nam zboljšajo naš bedni položaj, ki nas na zimo tira naravnost v obup. m Socialističen blagoslov se v našem mestu vedno bolj čuti, toda ne v omiljevanju draginje, pač pa na žepih davkoplačevalcev in konzumentov. Socialistična magistratna večina noč in dan tuhta, kako bi nas osrečila z novim blagoslovom v obliki kake davščine. Ni je občinske seje, kjer bi se ne skuhal kako nov davek. Ker »bahnno-vee« ali dinarsi ponočnjaški davek še ne zadostuje, je socialistični klub predlagal še uvedbo novega davka. Na vsak račun v gostilni ali kavarni naj so pribije še 5%! Ker pa kažejo vsa znamenja, da bo draginja vendarle padUi, so socialisti hitro prihiteli z novim davčnim načrtom: v Maribora se na j pobira za vse blago, živila itd., ki se pripeljejo z dežele na mariborski trg ali v mesto sploh, posebna uvoznina! Da bo dalo to zopet povod za zvišanje can, če tudi bo morda ta doklada razmeroma naj se uporablja pri urejevanju sedanjih razmer in kaka pota nag so ubero v bodoče, da se odstranijo dosedanji valutni nedostatki.« Te uvodne besede kažejo avtorjevo orientacijo v današnjem valutnem vprašanju ter deloma tudi metode, ki se jih je posluževal pri svojem proučevanju. Knjiga, ki obsega 90 strani velike osmerke, je razdeljena na 11 poglavij. V prvem poglavju obravnava na kratko zgodovino denarja, potem državno denarno veljavo, preide k uto-pističnim denarnim veljavam (Marks — delo kot denarna veljava, teorija o žitu kot denarna veljava,) opisu je boljše viško eksperimentiranje z denarjem in končuje z razmotrivanjem o jamstvih za veljavnost državne denarne veljave. Dmgo poglavje je posvečeno bankam. Tu opisuje ustroj bankovčne banke in njenega poslovanja, narodnogospodarske odredbe za stalnost denarne veljave (aktivni državni proračun, prisilni zilatonovčni promet, trgovska in plačilna bilanca) ter razpravlja o vlogi tujega, kapitala v domačem gospodarstvu. To poglavje se dotika tudi notranje narodnogospodarske politike in socialnih zakonov ter podaja pojem bogatetva. Tretje poglavje govori o papirnatem denarju, ki ga izdaja država v svojem imenu. V četrtem poglavju je avtor razložil pomen čekov, menic in drugih plačilnih nadomestkov, ki imajo važno vlogo v sodobnem denarnem gospodarstvu. V prvih štirih poglavjih’ je čitatelj spoznal v iilrokih obrisih teorijo denarnega cospodarstva, dasi de avtor tudi nizka, o tem ni dvoma. Plačal pa bo vedno le konzument! Pa pravijo, da delajo za ubogo ljudstvo, in najdejo se ljudje, ki jim še verjamejo! Za prihodnjo sejo je že napovedana razprava o novem davku na stanovanja, ki ga seveda tudi predlagajo socialisti. m Za Jugoslovansko Matico smo prejeli iz kazenske poravnave K. — N. 200 K. Darovalcem iskrena hvala! Posnemajte! m Današnjega občnega zbora trgovskega gremija se udeleži član deviznega odbora pri Narodni banki v Ljubljani gosp. dr. Rant, na kar se trgovstvo posebno opozarja. m Vinska trgatev »Sokola« v Studencih. minulo soboto je prav dobro u-spela. Ob obilni udeležbi domačinov se je razvila prav živahna in neprisiljena zabava. — Odbor izreka na tem mestu vsem darovalcem grozdja, srca za licitacijo in dr., vsem cen j. damam in gospodom, ki so sodelovali v šotorih in sploh vsem, ki so na kakršen način pripomogli do dobrega uspeha, najlepšo zahvalo! Zdravo! m Program koncerta marib. voj. muzike v mestnem parku v nedeljo dne 15. t. m. od 11. do 12. ure: 1. Ulstien «Jamščik«, koračnica; 2. Ružič: »Hr-vatefca ©uvertura«; 3. Dvorak: »Hu- moreska«; 4. Brodil: »Srbsko ciganske pesmi«, potpuri; 5. Verdi: Potpuri iz opere »Aida«; 6. Pokorny: »Konjičke divizije«, koračnica. m Novo trgovino z raznovrstnimi stroji sta. otvorila na Slomškovem trgu tvrdka Staniifez in Hergoutli, ki razpečava vse vrste poljedelskih strojev, io-komobile, stroje za mizarje, strugarje, za obdelavo lesa, nadalje avtomobile in druge vsakovrstne stroje. Interesente opozarjamo na oglas v današnji številki. m Hotel Halbtvidl. Danes nedelja predpoldanski in večerni koncert. Cene se ne zvišajo. V slučaju slabega vremena bodo lokali zakurjeni. Vstop prost 1985. m Velika kavarna. Najmodernejša Kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncerti. Ljudska knjižnica Narodni dom, I. nadstr. posluje ob nedeljah od ValO.—VsU* ure in ob četrtkih od V919.—ure Mladinski oddelek ob sobotah od 18. do 19. ure. tu ob vsaki priliki opozarjal na sodobne primere in vzglede. V petem poglavju prehaja žo k sistematičnemu proučevanju sedanjega stanja valutnega problema. To poglavje jo naslovljeno: Medvojno upravljanje veljave v Avstro-Ogrslci, nje zavrednovanje, gospodarske posledice in upostavitveni načrt. Tu avtor kritizira sistem valutne politike v prejšnji monarhiji, označuje v markantnih potezah gospodarske posledice, ki jih je prineslo poslabšanje valute. Končno opisuje, kako je skušala .prejšnja država vzdržati bankovcu njegovo sta.ro veljavo, kakih sredstev se je posluževala in kako si je zamišljala povojno denarno gospodarstvo, ki bi moralo popraviti napake in grehe med vojno. Ta reparacijski načrt pa je seveda propadel in nasledstvene države so bile prisiljene prevzeti njeno valutno zapuščino, predvsem devalvacijo denarnih vrednot. Posebno zanimivo je šesto poglavje, ki govori, kako so reševale valuto nasledstvene države od prevrata do mirovne pogodbe. Najobširneje seveda prikazuje razmere v Jugoslaviji. Na to stopajo na površje mirovno noge ribe, ki so imele rešiti celo vrsto težkih in zapletenih narodnogospodarskih' pro blemov, posegajočih tudi k temeljem denarnega gospodarstva. Avtor je v sedmem poglavju kritično premotril v koliko je senžermenska mirovna pogodba pospešila in v koliko otežkočila rešitev valutnega vprašanja v nasledstvenih državah, ki trpe vse brez izjeme na posledicah avstro-ogrskega valutnega, gospodarstva. Osmo poglavje Nfarodu® gledali!^ Repertoiro: Sobota, 14. oktobra: Baron Trenk. Izven. Nedelja, 15. oktobra: Hlapci- Izv. Pondeljek, 16. oktobra: Zaprto- Torek, 17. oktobra: Baron Trenk. B. Kultura in x Valutno vprašanje. Spisal dr. ro Jan, odvetnik v Mariboru. ivla*.i^ 1922. Samozaložba. Ti.sk Manoarsk tiskarne d. d. — Knjiga, o kateri P čarno na d rugem mestu _ (glej (* I’ podlistek), je izšla včeraj iz ..iskarn j se še dobi pri avtorju ter v tulca!«, knjigarnah. Posamezni izvod stane dinarjev. Knjigarne primeren P°Pl x H. SienHSewJ.cz. Z ognjem ta ®e‘ čem. Povest iz davnih dni Prevel Dr. R, Mole. IH. snopič, la Tiskovna zadruga v Ljubi jam, ulica 54. Strani 129 sernova na Din. 7.50. Tretji snopič nove velikega in zanimivega »godovins'-^ SienMevviczevega romana je je opremljen z lepim ilustracijam^,^ in prva dva snopiča sc dobita parkovni zadrugi v Ljubljani. x Einstein o položaju nemškeh J«1® lektualcev. Sloviti učenjak prot. * stein je izjavil dopisniku londoos-- o >'New Leader« o položaju ■ne?TL „vra“ ševnih delavcev: Razen slabih PTt^-. njevalnih razmer so se podražil0 1 , knjige. Naravno je, da vdeti tega duhovno življenje rin razvoj J1 mladine. Znanstvenim in zavodom preti vedno večja %g, nekateri pa so že propadli. Bor obstoj med neodvisnimi umetnika beniki in pisatelji je uprav Če bodo sedanje raizmere ostalo se ^ časa ali se morda celo poslabšale, srednji stan, ta varuh in glavni duševne dediščine, padel na stopnjo. Mnogi dijaki so v tafo ^ •borbi za vsakdanji kruh, da so JlD1 j6) dije le postranski poklic. Nedvomu * _________________________ da na ta način propadejo Nemčije in da si ni mogoče še bodočnosti. x Repertoar sovjetskih Sovjetska vlada je leV, glei aališe. VJULS1V«* J’- .-, ga, zelo v sl^rbeb ^ gledališča. Tudi v tem oziru jo roko koncesijo bnržoaski prete*.^ Na odra vprizarjajo dele Ostrovs^ ej> Prženeskiega in Turgenjeva od S! ^ šib, Čehova in Andirejeva od ^ V Petrogradu pi-ipravljajo >®aiDlofir» v, novi sceneriji. Bivša carska^^^^ vprizori »Mlado« od Rimski-1'-kova. ^ podaja kratek pregtlod mednat^^ nasvetov za rešitev valutnega nja. Na to sledi v devetem P°t re-podrobno in kritično primerjani^ ^ ševanja denarne .veljave v Itali3x> Češkem in v Avstriji, vsekakor ^ najzanimivejših poglavij, ki ^g, mnogo novih podatkov, obdelan podlagi skrbno proučenega gradi-0 Valutnemu vprašanju v Jugosila'ri avtor posvetil deseto poglavjo. -1 ^ glavjo je najobširnejše in jo aVt. panjem najizrazitejše povdaril svoj ^ zore o praktični rešitvi tega Pc| , 0jco vprašanja. Hbratu pa podal zasnovano študijo našega. _ ^v" gosiiodarstva. Zadnjo (enajsto je) je namenjeno onim, ki Proaln0 valutno vprašanje bolj ®nansitv© Razpravlja o ustanovitvi meri ter uvedbi relativno vredQ plačilnih sredstev. i judu31 V splošnem pa jo knjiga P1 in bo dobro rabila vsem, ki s® seznaniti z osnovnimi problemi nega vprašanja in zlasti z nja"^0 df* sedanjim stanjem. Knjige lcfl; °T ' fes' Janova še doslej nismo imeli; kem jo spisal slično delo sedanji jogiju slovaški finančni minister dr- 0 v, vendar pa jo njegovo delo prvi vrsti češkoslovaškemu 0a,^avl., prašanju, dočim je dr. Jan ^ ^lutfl1 svoje delo na širšo podlago: problem vseli nasledstvenih dr7'‘ 'Bir^ Strokovno oceno bodo sP.’®a'r0č3Tti^ kovnjaki; mi danes le g0 knjigo dr. Jana vsem, k’ „a $*> oretično in praktično zaniniatf0.,- w--lutni problora, r»TIBO K? Stran u. s Nov način izobraževalnega dola (Dvaja zagrebška Ljudska univerza. Po ®acrtu prof. Bazale so uvedejo tako 2vana radno zajedniee. Če s© najde Najmanj 15 odraslih ljudi obojega spola, ki se hočejo seznaniti s kakršnimkoli področjem znanja ali mišljenja, Ima Ljudska univerza poskrbi strokovnjaka in prostore, kjer se bodo ■p^Ogli teoretično ali v danili slučajih tudi praktično seznaniti z dotienim 3^'ednietom. Ta metoda je zelo priporočljiva in jo bo najbrž© uvedla tudi ^ribprska Ljudska univerza, kolikor , h oodo pač dopustila njena skromna sredstva. - x Srbska Matica v Novem Sadu nas Jv®šča da izda letos koledar za 1 1023 m pet knjig za ljudstvo 1. Dr. M. Jovanovič, Trudna žena; 2. Porodica; 3. "Ote u drugo j godini. 4. L. N. Tolstoj .t^edke in 5. Maširevič, Mali pče-nr. Srbska Matica si je pridobila ve-J1''1 2aslug za izobraževanje srbskega a našega naroda, zlasti v takozva-11. »Prečanskih« krajih. Podobna je asi Mohorjevi družbi, samo da je J®«, program praktičnejši in ne vsilju-ve hTUidsivu molitvenikov, skrbi pa z so vnemo na pr. za zdravstveno vzgo-„ °’ kar kažejo tudi letošnje edicije. k Nemška propaganda v Ameriki, larlottenburška opera priredi čez ' ® 'osnjo zimo veliko potovanj© v Se-L° ^moiako. Prvi nastop bo v Man-Opera Mouse v Newyorku, kjer ^. uprizorila 16 Wagnerjevih oper. — •i,R to pridejo na vrsto Washingt.on, -j timoro in Philadclphija. Na ta na-' e.1}. “i radi Nemci z V/agnerjem izbri- Vo 1 ^ U^S’ 50 Sa na‘,-yi'av^e "jiho- ©odmornice na ameriško javnost. Josl - -osip c, urvir, £,»r«m zj • 1 tJrodil Dr. Ivan Prijatelj. V pahljani 1922. Založila in izdala Ti-an zadruga. Strani 42 + 434. Cena Z; ' ™- P« Pošti 2.50 Din. več. Dolgo •“^calcovani tretji zvezek Jurčičevih ^anih spisov v Prijateljevi redakciji ^ Pravkar^izžel. Prinaša zanimivo Ver!f • ^tošterski Žolnir« in mrvi slo-bu^UiToman *'Pes(1,ti brat«. Obema je Soč’*1 ,^r* Prijatelj 42 strani obsega-DaČh V° Nv katerem nam na mojsterski ©bf.; 1 ^Postanek in literarno oceno aiScvih Povesti. Zlasti uvod v Vex- Ba i)rata jc študij »Hiv&ga vP°®tevunja. w.,9.S0 tudi urednikove opombo ■Petnic© HI. Zbran? zpisi III. na, vredna naj-Nič manj zani-Iz Bt,.- J-,J- sv. Jurčičevih zbranih Za/i °V lzve,no* da izide pri Tiskovni JW Si v kraikem I. zv. Fr. Maslja-zhr 1TTkarskcga in T. zv. Fr. Levstika Zb7.ania sn','30v ter Dr. Fr. Prešerna 3Cicf?a de^a> ki jih pripravlja dr. Fr. Gospodarstvo. BORZA'1. Kro,,a notira v Curihu 2-! 25. Za 1" °ktobra. (Izvirno.) Prcdbor-23 o-? 31 'Z Zagreb 2-125, London 22 o-’ ®erkn 0-205, Praga 18.20, Italija Živ >!. Newyork 539-75, Dunaj 0-0072, ga v °'0078, Budimpešta 0.215, Var-a 0.055, Sofija 3.50, Bukarešta 3-32. oktoi^roduk mira na. Vojaki nosi jo zavihane tatarske kape, rdeče Mače in sive bluze s tremi rdečimi traki čez prsi. KavaJe-rija ima modre trake. Službene chs-tinkcije nosijo na levem rokavu. Trockij je praktičen politik, zato pa obdaja svojo armado z večjim vnanji«* sijajem kot je to bilo doslej v navadi« Mož pač zna, da vojakom ugajajo lep® uniforme in da vplivajo na svoje rojake. Napoleonska metoda! Sploh pa bi se cela ruska armada s Trockim vred najlažje uvrstila pod pojem »napoleo-.nada«. Trockij je priznani voditelj armad®; Upravičeno smerno reči, da ga vojaki ljubijo. Kam en je v igra le podrejeno vlogo. Lebedjev, načelnik generalnega štaba, ima velik vpliv. Ostali voditelji Budennij, Tulačevskij in drugi ne šteje preveč v ospredju. Nahajajo se Pri svojih armadah. Brusilov živi sam zas« v Moskvi. Ce gremo po moskovskih in Pe^’°' grajskih ulicah, vidimo povsod vezba* joče se vojake. To -nam, vsiljuje vtiSi kakor da se Rusija pripravlja na no. Mislim pa, da je ta sklep neprava len. Boljševikom ni treba še dokazoval* da bi bila -nova vojna usodepolne-ga mena zanje, zato se ji hočejo izog«1 za vsako ceno. Vendar pa imajo svojo armado ve« dno pripravljeno-za boj. Rdeča * je danes edina na svetu, ki bi šla Trockim ali za katerimkoli m _ bo«8* viškim voditeljem na vsako bojišče , če treba, tudi na konec sveta, vojak gre, kamorkoli mu kdo nka^ • iz Moskve v Pariz ali v Peking. ' mu je vseeno — gre slepo, nemo, P°' komo. To je vzrok — in sicer edini .T*rL — zakaj je ruska armada činitelji ki J ž njim treba računati. Tega ne pozabimo! , Glavni urednik: Radivo) BeS*1' Odgovorni urednik j Rndoll Brzojavi: PATRIARHOM SUBOTICA Veterinarska uprava I Državna kontrola! <#■ ZAŠČITNA ZHAMKA Telefon s SUBOTICA 60 * BEOGRAD 753 ■SOI PRVI DOMA« PROIZVOD ki proizvaja in razpošilja zaščitno in zdravilno cepilo in seram vsaki količini in vedno v svežem stanj* zoper sledeče bolezni: BEDRENICA (VRANIČNI PRISAD), SVINJSA KUGA, SVINJSKI VRBANAC (RDEČICA), SVINJSKA SEPTIKEMIJA (ZARAZA), KOLERA PERUTNINE, ŽDREBEČAK (SMOLIKA). EPIDEMIČNI POBACAJ (POMETAVANJE), PETEHIJALNA GROZNICA I.T.D. Proizvajamo nadalje MURINO za pokončavanje miši in RATINO za pokončavanje podgan. Brezplačno stavljane diagnoze Brezplačne strokovne informacije QC p 0) ” S 73 “ o ro g} N > O a Pošteno in zanesljivo raznašalko z® „Tabor“ išče Mariborska tiskarna d- & Vse vrste perila za gospodi ■ dame, kakor perilo« d blnadie *«* Izdeluj« P® nlSJIH cena" srajce, hlače pyjame opreme za neveste, otroiko IJudmila Ilacknef MARIBOR, Koroška cesta Gumijevi podpefaubi napravijo Vase obuvalo j v trpožno ia J s lezircš (prirojene in posledice kostne tuberkuloze) ordinira v L J BJ B E. i a N S, Trg Tabor 3, SeJsfron 2S©, Uaselina im krama sa l©wBJ©, IfeaSsFila za žepne svetiljke, gaBaw- ■ terij® in cBPOtaairil© na drobno in debelo - teg® tešita, WetrlMlste ul. 26» Hnrm r K§§§araš Tri©wci p@s©rl 4-3 1844 Velika zaloga prvovrstnih mesnih konzerv iz tovarne konzerv in mesnih izdelkov v Vrhniki po najnižji dnevni ceni. Zastopstvo za Maribor in Dravsko dolino: „Viljem Linninger & Co.“ Maribor, Cankarjeva ul. 1. Telefon štev. 55 Brzojavni naslov: „Linningerkomp. Maribor«. poučuje zasebno M. H!a€S©wa9 profesorica Glasbene Matice, absolv. konservatorija v Pragi. Informacije daje med 10.-12. u. Čopova ulica štev. 10, I. nadstr. (Pri Vinorejski šoli). — 1979 Zimsko perilo klobuki 1954 10"3 dežni plašči dežniki, eopste, nogavice, rokavica, samovez-nic®, razno modno in galanterijsko blago r veliki izbiri in najceneje pri JAKOB LAH, Glavni trg 2. ElekfrKno podjjetle II UMMEMim TlCi 3. Gradba elektrarn, električnih krajevnih omrežij in instalacij v hiše ter tovarne. Splošna popravila električnih strojev. Tehnični nasveti in proračuni. Točna in kulantna postrežba, cene zmerne. 1818 Ugodna prilika •# m nakyp p® miild ee^i« 1 osebni auto „Puch“ 11-15 HP. — 1 tovorni auto „Nesselsdorfer“ 35 HP 5 ton. 1 motorno kolo „Puch“ 6/7 HP. 1 bencinmotor 4-5 HP. — Stanitz & Hergouth, Maribor, Slomškov trgatev. 14.- 1976 2-1 Bnnnmninii! ® mi ^ Obigfite trgovino £U VSfiEl, Maribor, Glavni trg 5 11 dobite v največji izbiri težke emajl posode Ia. znamke Goliath ®sor tudi lahta češko blago in vlito železno emajl posodo azri0 stekleno, porcelanasto in majolično posodo. — Pri event Nakupu S3 bo Jcte prepričali, da je v trgovini blago dobro, trpežno Na debelo 1705 10-4 Na drobno Krompir vsako množino po K 5 &£elo pri: BERSON-KAU^iSK D. D. Zagreb, Wilsonov trg 7. 1986 8—1 .... .-i; J-. _______________________________________________ v" • Naznanilo preselitve.';:'i Cenjenim mojim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem mojo trgovino s sedlarskim, iermenarskim .; m f©rbarskioi blagom preselil iz dosedanjih prostorov v hiši gospoda J. N.) Šoštariča na Aleksandrovi cesti 13, ozir. Cankarjeva] ulica štev. ,1, še nekaj korakov dalje ravno v isti .hiši,] kjer je bila preje veletrgovina „Merkur". — Prt tejj priliki se toplo zahvaljujem za dosedanje zaupanje] ter se priporočam za nadalje. Spoštovanjem tfiiili;: Ivan Kravos. §mm,- v Getzovi dvorani. ; fSHr-'- _ --gigfc2Ž OTVORITVENO HMZMfttilLO Dovoljujeva si naznaniti cenjenemu občinstvu, da sva otvorila na Sfiomikovam Srgia štev-14 kakor lokomobile, parne stroje, motorje, kolesa, poljedeljski stroji, stroji za obdelavo lesa za parne in vodne žage, stroje za kolarje, mizarje itd. kakor tudi vse k tem strojem spadajoče in rezervne dele. — Stroji se dobavijo promptno franko skladišče Maribor, kakor tudi po naročilu. — Skrbela bova za točno in solidno postrežbo ob najnižjih censh ter si prizadevala ustreči vsem željam svojih ceaj. odjemalcev. — Za obilna naročila se priporočata STANITZ A HEROOUTH Maribor. Slomškov tre št. 14 1964 2-1 mmms EEHSOTGMfirOSH • V .. jm m m. u, lannr \::„ Komisijska zaBoga mi Betki Lešnik, Gosposka as!. 14 I varstveresa znamka SteSn a »TKBOS« -Maribor, 15. oktobra 1922. Mala oznanila. (ospodična, 17 let stera, želi brezplačno prakticirati t boljši jestilni ali restavraciji ▼ kuhinji. Pomaga lahko twdi dni-n dela. Kaslor pore aprara, 1947 5-2 Tlgifenižna brivnic« *« vsem priporoča. Prvovrstna postrežba* VjekoslaT Gj«rin, Jurčičeva sliea 9. 1850 'Iselne stroje, bot* in rab ljn*. dobavlja American Im-pert Csmpa»7, Maribor, Ko-rolka c. 2*. 1833 Gonilni Jermeni i* »ajboljaepa usnja, ▼ vseh idežih Širinah takoj dobavno pri Iv. Kravos Aleksandrova c. 13. telefon mterarbaa 207 10-1868 ^uhe gobe, lipovo cveti« brinjevo olje in poljske rrldelke plača najbolje tvrdka iro-Rant, Kranj, telef. jat St. 9, in nadi po najnižjih eenah na debelo sladkor, riž, olje, kavo itd. Prosim za ponmdbe gob z vzorci. 1403 brivnica Frana Novaka na Alokaaedrovi eost) St. 32 ae priporoia. VOVSkl pes, rujavo-bele lise, sli*i na iaa« ,Heck“,_ zbežal. So odda proti nagradi v Slovenski mlici S-I. 1970 2—2 kredenca z marmornato ploičo ’ 2®00 D, salonska garnitura 4 cene i. : . . .a - -V?. l' . •'t .. *. Sg.f,' Maribor, Gosposka ulisa št- 2®' WSTi Vedno novo 8*Sas®< Mar-Stan rabi pisalni stroj, že rabljen | pa dobro ohranjen, po ceni. Ponudbe: MAR-STAN, po-I stedovalnica za preskrbo novih stanov, lokalov i. 1 d., [ Maribor, Rotovški trg it. 1.1 1980 2-1 Tovaralika zaloga teikega in angleškega se dobi po najnižjih cenah prt J. TRPIN, NARIBOR Glavni trg št. 17, — 1473 Vedno sveže kislo zelje najboBjie kakovosti priporoča M. Berdajs W74 Maribor, e-i -7^jTg!iiEt»:ISil!Bi)Sill!5UIS!»!S!il5!i|B! rHLraLfSL»5iL»SLf5i i Pristopajte k Jtigoslovenski Matici, FIUDSKH REKIH l |e naJboSlSa reklama za vsakega Industrlfca, trgovca in obrtnika SOUBM0 predstavljanje v MarSboru na gradu in v Ljubljani - NIZKE CENE ^ FILMSKI REKLAMA! ZAVOD MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 15 L390BO poMStvo Železno poMštvo Tapetn. poMSlvo Postojna oprava Preproge Zaveso m Blago zapo^§tvo Posteljno porje I abb me t sdpgl piliva MM IHaribor ttoa H. SO! Železo vseli vrst traverze, cement, ple- v»v I čevmo, žice id pm oajnRJl cent priporoča Ivan tCoraiiia,sS£ Maribor, Aleksandrova 23. Telefon Intararban 31 S. Telefon Interarban St SLIlEIStl uni D. D. Podrižiica Harilsr. Aleksandrova cesta štev. 11 (preje Jugoslovanska Unlon-Banka, oziroma Mariborska eskomptna banka.) Zagreb Beograd Bjelovar, Brod n /S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Sibe* nik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFI Lfi A C1J3I: Budapest: Balkan Bank r. t. Split: Susoslovanska Industrijska banka. Wien : Bankhaus Milan Robert Alexander. 1933 Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000 - Izvršuje vse bančne posle nalku9antn@I@ liafitnit ir Eojrzorcii ?Tab/)2«. Tiska; MarlHrfka ^Jskirna d.. *