Turki y državnem zborn. II. Avstiijski Slavjani ne beračimo in ne prosimo, da bi nas Nemci i Magjari zagovarjali, a drago nam vselej je, ako tudi Neinci priznajo iz pravega avstrijskega stališča korist praviČDOsti do nas, ki nosimo več, kakor polovico vseh av8trij8kih davkov v denarjih in krvi. Kajti posebne pameti in prebrisanosti ni treba sprevideti, da 17 milijonov avstrijskih Slavjanov plačuje več davka in daje za vojaštvo več novincev, nego 8 milijonov Nemcev in 5 milijouov Magjarov. Zato je močno razveselilo vse avstrijske Slavjane to, kar je nemški Tirolec, g. Gieuter govoril v državnem zboru zastran turskega prašanja. Zgovorni gospod je rekel: avstrijski minister mora gled6 Turčije postopati kot pravi avstrijski doinoljub in vedeti, da so med turškimi Slavjani 3 stianke; prva je srbska, ki boče veliko Srbijo, draga je jugoslavjanska, ki nanieiava ustanoviti več dižav od Turka neodvisnih, tretja je brvatska, ki želi, da bi naš svitli cesar kot kralj hrvatski pri razpadu Turčije šli z vojsko kiistijanom v pomoč in za Hrvatsko njeni stari pokrajini, kateri je nekdaj Turk vzel, hivatskemu kraljestvu spravlli nazaj in ti dve pokiajini ste: Bosnija in Hercegoviua. Da se tudi tem poslednjim zabtevam naši liberalci ustavljajo, to se meni zdi prav nespametno; liberalci hočejo po tem takem izbrisati naslov svitlega cesarja : semper Augustus: vedno pomnožnik. Kajti kako hočejo cesar Avstrijo pomnožiti, če se jim pa brani zasesti to, do česar imajo kot bivatski kralj pravico? Tudi so cesar kot kronani ogerski kralj prisegnoli, da bodo zgubljene dežele »pravili zopet nazaj. Zato mislim, da ima vsaki pravi avstrijski domoljub želeti, da se nam nekdanje pokrajine Bosnija in Hercegovina zopet pridobijo. Liberalci ugovarjajo, da bi za posedanje Bosnije in Hercegovine treba bilo vojske in pa denarjev; ali denarjev nimamo. To je res, ali kdo je kriv, da jih nimamo? Ali ne liberalci, ki nam tako slabo gospodarijo? Jaz sem že 16 1et poslanec in ko sem prvič v to zbornico prišel, smo imeli še lepo Venecijo in tudi ogerske dežele so se bile z nami in smo vendar shajali z 367 milijoni; toda sedaj je Venecija proč, Ogerska odcepljena in stroškov imamo 407 milijonov. Jaz sem ovo liberalno gospodarstvo enkrat kmetom razlagal; kmeti so strmeli, vlada pa me je hotla prejeti in zapreti, češ da sem kmete zoper njo ščuval.  Zato gospodje liberalci zastran denarjev le — tiho ! Ko bi tiste milijone imeli, koje ste železnicam v podporo in za državne posojilnice razmetali, in o kojih dobro vemo, kdo da jih je požrl — ne bilo bi narn treba zavolj denarjev tožiti; sicer pa mislira, da se ne sme na krajcarje gledati, kder se gre za čast in blagor cele Avstrije. Močno čudil sem se, kedar sem poizvedel, kako se liberalci budujejo nad Rusi. Liberalcem bi vendar moialo biti znano, da imajo vse svoje gospodstvo zahraliti — Rusom. Dokaz je celo lehek. Rusi so užgali mesto Moskavo in prvič razbili moč Napoleona I. Brez Moskave pa nebi 'bilo prišlo do bitke pri Lipskem in tukaj ne do zmage — brez Rusov in vsi bi še bili pod Francozem. Dalje, 1. 1860 in 1861 so nemški liberalci udrihali po Magjarib in trdili, da so ti zavolj punta v 1. 1848. zgubili vse pravice. Toda kdo je J. 1849. Magjare pii Vilagošu pobil? No, Rusi! Zo» pet 1. 1867 se je neki nemški poslanec in liberalec veselil, da je nasa vojna od Prusov bila tepena pri Kraljevemgiacu; nesramnež je ovo nesrečo pozdravljal kot zoro liberalne svobode v Avstriji. Ali kdo je Prusom pomagal do zmage 1. 1866? No, zopet Rusi, ker ti so zabianili, da nam ni prišel Francoz na pomoč. L. 1870 so Prusi piišli do Pariza. Takrat je bila piilika za Avstrijo, da zgrabi Pruse in njihovo silo zlomi; ali Avstrija tega n: mogla storiti, ker so Rusi z vojsko žugali — iu naši liberalci so še za naprej ohtanili svojo gospodstvo. Sploh gospodje liberalci ne budujte se nad Rusi; uzrokov imate dovolj, da ste njim hvaležni! Nemškitn liberalcem tudi cesarjev namestnik v Dalmaciji, baron Rodič, ni po volji, ker je rodom Hrvat in tedaj bolj na slavjansko stran teži. Ali to hudovanje je odveč in tudi nehvaležno. Baron Rodič je zvest Avstrijan in je marsikaj že storil, kar je bilo liberalcem po godu. Ali ni baron Rodič dalmatinske poslance spravil na ustavoveriio stran? Ali ni on narodno stranko v Daltnaciji razdvojil? Pod njegovim namestništvom so vstaša Ljubibratiča prejeli ia zaprli, so Turki črez roejo vdirali in pri nas nekaznjeni požigali, morili in ropali, so črez Klek dovažali puške, stieljivo in živež za svoje vojake, da so ti leži kiistijane klali, se je v Deiventu zaprlo 20 Dalmatincev češ, da so se hodili vojskovat zoper Turke. Tako se je godilo v Dalmaciji pod natne.stnikom Rodičem. Mislim, da so nemški liberalci slobodno ž njim zadovoljni! Sklenem s prošnjo : napravimo mir med seboj, kavsanje avstrijskih narodov bo le koristilo grabljivim 8osedom. Bodimo enkrat pravični našim Slavjanom. Kajti le zato je nerarnost pied Rusi tolika, ker imamo doma toliko Slavjanov — nezadovoljnih. Mnogobrojni sovražniki sosedi to dobro ved6 in prežijo na naše razprtije ter iščejo, kako bi se njih poslužili v našo nesrečo in pogin ! (pravo na desnici, živijo in ploskanje.J