lista : —
teto	.	.	K10-—
lete .	.	.	„	5-—
t leta	.	.	„	2*50
Mesečno.	.	.	„	1-—
fonai Avstrije:-----
Celo leto	.	.	„	15 —
Posamezne Številke —	10 vinariev. —
Inserat! ali oznanita
se računajo po 12 vin.
od 6 redne petitvrsle: pit večkratnih oznanilih veUk popust —
„Straža“ izhaja v pondo!; ek in petek popoldnem
Rokopisi se ne vračajo,
I Neodvisen političen list^
slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopoldne
Vse
V Grčiji opati, da roko za
/
nepristranske države vznemirjene.
odstopilo ministrstvo, ker kralj, ne odobrava več njegove politike. — Ysled tega Grčija ostane nepristranska. — ttumuuska državna zbornica daje ministrstvu prosto vojne odredbe. — Italija pred odloči Wy . — Angleško-francosko brodovje obstreljuje
Dardi» u-eie.
Skupen nastop Slovencev.
Od merodajne straini se nam piše:
'Tržaška „.Edinost“ z dne 7, marca citira brn-ski katoliško-narodni .„Hlas“, ki piše za zbližanje med beškimi strankami, in dostavlja: i„iAli ni tudi med nami Slovenci takih katoliških! narodnjakov ? ! “ Sicer nimamo nobene naloge, vendar ker poznamo razmere v naši stranki, lahko odgovorimo:	Gotovo je, da
«e je razpoloženje za takšno „(zbližanje“ vsled gnjus-ne gonje proti ljubljanskemu knezošlkofu in proti, našim denarnim zavodom — gonja je bila organizirana — precej ohladilo. Toda na vse zadnje v politiki ne smejo biti odločilna razpoloženja, iampak vsem nam -sveti cilji. Kajpada bi se morali pri „zbližainju“ staviti pogoji, odgovarjajoči starim tradicijam slovenske katoliško-narodne stranke, ki se tičejo naše notranje in zunanje politike.
Toda ob tej priliki nam naj bo dovoljeno javno izreči dvom, da „Edinost“ resno in odkrito misli na „zbližanje“, kajti nikjer nimajo slovenske svobodomiselne stranke toliko priložnosti, kakor na Primorskem, da iniciativno in zgledno izvršijo „zbližanje.“
Poljakom v Prusiji zagotavljajo narodne pravice.
Proračunska komisija pruske deželne zbornice je sprejela proračun naseljevalne komisije za Izhodno Prusijo in za PoznanjsKo. V teku razprave je na-glašal poljski član komisije, da je pruska vlada že dovolila eno milijardo mark za naseljevanje ter je še priporočal, da se pri izbiri naseljencev ozira enakomerno na druge narodnosti, torej tudi na Poljake. — Clan pruskega 'katoliškega centra je izrazil prepričanje, da bo vlada držala svojo Častno obljubo glede nove smeri notranje politike o zadevi vprašanja Poljakov na Pruskem in se iste odslej, ko tako zvesto služijo domovini, ne bo več pritiskJalo ob steno. Clan narodnih liberalcev je naglaßal, da se je vsled domoljubnega zadržanja Poljakov v sedanji vojski ustvaril nov položaj, iz katerega se bodo morale izvajati potrebne oosledice glede uprave !in zakonodajstva. — Poljedelski minister baron Schorlemer je opozarjal notranjega ministra na njegovo izjavo glede vprašanja nove smeri pruske notranje politike, kateri izjavi nima on (baron Schorlemer) ničesar dodati. Po javni seji je pruska deželna zbornica sprejela brez podrobne razprave proračun naseljevalne komisije._
Amerika posreduje za mir.
Berolin, 6. marca.
Berolinskemu listu „Tageszeitung“ se poroča iz Kodanja:	Predsednik Združenih držav Severne A-
merike, Wilson, je odposlal pred nekaj dni svojega izrednega pooblaščenca v Evropo, da bi napravil tu med vojskujočimi se državami razpoloženje za sklepanje miru. Odposlanec se nahaja na potu v London, odkoder se bo nato podal v Pariz, Petrograd in Berolin. V amerikanskih političnih krogih so mnenja, da bo tokratni poskus Wilsona imel boljši uspeh, kakor je bil avgusta 1. 1.
Nepristranske države pred odločitvijo.
Kolin, 6. marca.
Kolinski list „Kölnische Zeitung“ je prejel od svojega poročevalca v Italiji sledeče brzojavno poročilo: Zdi se, da bo skoro nemogoče, izogniti se vojski.
V zadnjih dneh je zelo močno naraslo razpoloženje za vojsko. Milanski list „Perseveranza“*,], ki je Nemčiji zelo naklonjen in ki se je seda.) z vso vnemo zavzemal za to', da esitane Italija nepristranska, piše; danes: Sedanji položaj se mora v rastoci smatrati za izvanredno opasnoga. Danes se morajo vse nepristranske države odločiti, je-li ostanejo nepristranske ali ne. Položaj ni le mučen za Italijo, ampak) tudi za balkanske države. Vse čutijo, da ne morejo 'dalje prenašati sedanjega položaja. Polipòlio načelo Italije, katerega ne priznavajo samo njene zaveznice, ampak tudi tro-sporazum, je, da mora Italija v tej svetovni vojski s-premeniti svoje politično geografijo (zemljepisje), po-množ.ti svoje stališče kot velesila in dobiti povoljnoga jamstva za svo,ie vojaške (interese. Da pa doseže ta smoter, je naloga njenih državn kov.
Grki pred odločitvijo
V	petek, dne 5. marca, popoldne, so se v Atenah zopet zbrali bivši grški ministrski predsedniku Posvetovanju je predsedoval kralj Konstantin. Navzoči so bili Venizelos, Dragumis, Tiheotokis, Rimili s in načelnik grškega generalnega štalba, Dusmanis. Ministrski predsednik Venizelos je v daljšem govoru razpravljal o politiki, ki jo naj zasleduje grška vlada. Nato so govorili Theotokis, Dragumis in Rhal-lis. Končno je še Venizelos ponovno poprijel za besedo. Kralj je zaključil sejo in se je višem udeležencem zahvalil za udeležbo. Množica občinstva je ministrskega predsednika na ulici, ko je zapustil kraljevo palačo, viharno pozdravilo.
Italijanski vojni minister
govori:
V	seji italijanske državne zbornice dne 2. marca se je italijanski vojni minister v posebnem govoru zahvaljeval mnogim domoljubom, Ki so se prostovoljno priglasili za vojno službo. Vojni minister Zubelli je rekel med drugim, da oglašanje prostovoljcev jasno znači, kak duh vlada v italijahskem narodu. Ta duh bo skoro gotovo potegnil seboj tudi vse one, ki se še niso odločili. Svoj govor je italijanski vojni' minister Zubelli zaključil s tem, dia je izrazil upanje, da bo italijanska armada v zvezi z italijanskim narodom lahko in zmagovito prestala težko preskušnjo, ki jo še čaka. Zbornica je besedam vojnega ministra dolgotrajno in viharno ploskala.
Srbi v Albaniji.
Srbi hočejo izrabiti sedanji brezbojni čas, ter priti do Jadranskega morja. Kot povod za svoje prodiranje skozi Albanijo navajajo 'Srbom sovražno gibanje med Albanci. Iz Soluna in sploh iz grških Srbom prijaznih virov prihajajo sedaj dan za dnevom poročila, da so tu ali tam Albanci prodrli v srblsko ozemlje. jO svojem prodiranju pa (Srbi molče. Ako se Srbom posreči priti do Jadranskega morja, bo morala tudi Italija pokazati svojo barvo. Glede albanskih vpadov na srbsjko ozemlje pravijo Srbi, da so organizirani od Avstrijcev, kar se pa od nas uradnò odločno zanika.
Indijsko vprašanje,
Tam v Indili, tam v Koromandiji bonbončki visijo raz veje, in izood grmiča se vsakega medena potičiea smeje.
Dr. —h—, Indija je zemeljski raj, in Anglija je, ki se ž njim že skozi poldrugo stoletje okorišča. Angleška indijska posest meri čez pet milijonov kvadr. kilometrov in Šteje 323 milijone prebivalstva. Dobrih 80% prebivalstva se bavi brez izjeme s poljedelstvom.
Ti so pravi tlačani Anglije. Tri četrtine vseh dohodkov vsakega posameznega poljedelca mora v državno angleško blagajno, tako visoki so davki in druge državne dajatve. Vkljub velikemu bogastvu dežele ži vijo ljudje v bedi ter fizično in duševno propadale V Indiji je doma neizmerno bogfaistvo in bajna nara vna lepota, a tudi glad in kuga. Ob kupih bogastv umira tlačeno prebivalstvo gladu in pomanjkanja, -pod palmami ga pobira kolera in črna kuga. Od let, 1860 do 1900 je umrlo v Indiji 30 milijonov- ljudi vsleu kožnih bolezni in od leta 1900 do 1914 še vedno šest milijonov. Socialna beda je velika, omika zelo majhna, toda Anglija dela dobro kupčijo z Indijo.
Zadnji čas čitamo o nemirih v Singaporu in v Kalkuti. Ali se bodo Jti nemiri razširili, nam je nemogoče presoditi, kajti vsa poročila prihajajo po angleškem kabelu. Tudi je težko presoditi, koliko je razglasitev „svete vojske“ kriva na nemirih. Gotovo pa je, da obstoja med Indijci struja, ki hoče odpraviti ta angleški jarem in priboriti Indiji in njenemu prebivalstvu gospodarsko in politično prostost. V San Frančišku obstoji indijski komite, ki objavlja plamteč ugovor proti žalostnemu dejstvu, da so Angleži od slabotnih indijskih knezov izsilili denarne doneske za vojno, in da morajo indijski vojlajki na evropsko in a-friško bojišče. Indijci nimajo več volje, da bi prelivali kri za Angleže in da bi jim pomagali po svetu pleniti in moriti. V drugem oklicu na Indijce se označuje kot velika sramota za indijske vojake, da pomagajo sedaj Angležem, ko bi naj sami sebi pomagali, Ke» so že toliko časa tlačeni, Iz obeh oblicev je razvidne da se skoraj bolj kot politična povdarja gospodarsk neodvisnost Indije od Angležev.
Jiaponska je tudi čez Indijo začela razpletati ž svoje mreže. Skrbno je gojila svoje odnošaje z indij skim prebivalstvom. Toda da bi bil japonski želode» dovolj pripravljen, da pogoltne tudi Indijo, ni dovolj verjetno.
Vsekako pa je sedanja svetovna vojska tudi indijsko vprašanje sprajvila v ospredje in bo, ako ne rešila, gotovo pospešila njegovo dozoritev. Indijsko prebivalstvo pa je po našem prepričanju preslabo in premalo omikano, da bi moglo usodo svoje bodočnosti vzeti v lastne roke. Za to jo verjetno le, da se samo nadvlada spremeni, namesto Anglije Japonska. V koliko bi bila taka sprememba za Indijo koristnejša, je pač tudi težko odgovoriti.
Omenimo še le, da so se tudi med Rusi nahajali možje, ki so kazali svoji domovini prosto pot v Indijo. Toda Rusija se je sedaj popolnoma prodala Angliji in za to ni verjeti, da bi sploh mislila na kakšno akcijo v Indiji.
ilvstri]sko-FUsiio bojišče.
Kako stojimo v Galiciji in Karpatih.
O hudih bojih, ki se sedaj bijejo na severnent bojišču, piše poročevalec berolinsSkega lista „Berlinei Tageblatt“ z dne 2. sušca svojemu listu kakor sledi: Sedanje stanje' odločilne borbe za Karpate jt sledeče: Ko so se morali Rusi umajkniti iz Bukovine, so zbrali v ozemlju Novosielice močne čete, da bi zabranili prodiranje avstrijskih Čet ob rumunski meji.
Stran 2.	- «*
-fjadWo wìi-r,^ iAvstr)^k%^u^da je med tem zasedla. Cernovice, dolino reke Prut< mesti Sniatyn in Kolomeo. Istočasno so avstrijske čete, ki so prodirale čez prelaz Jabloiii-ca, prišle v ozemlje Stanislava,
Ob prihodu avstrijskih čet so Rusi sicer zapustili to važno križišče, toda končna odločitev o usodi tega mesta še pa ni padla, marveč se bijejo za mesto in za ozemlje okrog mesta strahq(viti boji v katere Še pošiljajo Rusi vedno velike rezerve. A »'sirijske čete so pa spravile na višine v tem ozemlju veliko število težkih topov, s katerimi uspešno obstreljujejo ruske postojanke.
Dalje proti zahodu so prekoračile avistrijsko-aemške čete prelaz Vyskov, kjer so začeli Rusi, ko jo dobili novih ojačenj, vnovič napadati. Rusi so pla-•aii svoje napade z velikimi žrtvami.
Ruski zrakoplovci so metali bombe na trdnjatvo Przemysl in so skušali s strojnimi puškami porušiti zrakoplovno zvezo trdnjave z zunanjim svetom. Bombe, ki so jih vrgli ruski zrakoplovi, so napravile v mestu le malenkostno škodo. Ruski zrakoplovci so v-novič prepluli oelo karpatsko bojno črto in so metali bombe Še celo na zahodnje krilo prelaza Dukle.
Avstrijska) bojna Črta se zaupogne pri prelazu Lupk.ov nazaj proti ogrski meji, kjer se pri prelazu Dukla nekoliko razširi. Od obeh sedelskih višin na zahodni strani je sedlo Alsopagony še v ruski oblasti, med tem, ko gre pri Konieznu naša bojna, črta zfa mejo. 'Od tu se zaupogne proti sevieru v zahodno Galicijo. Cesta Mušyina~FJorysJca—Grybov se nahaja trdno v avstrijski oblasti, čeprav soi poskušali Rusi vnovič predreti pri Grybovu. Ob spodnjem toku reke Dunajec traja artilerijski boj za ITarnov še nadalje. Vsi kraji, ki so na tem ozemlju še v ruski oblasti, se nahajajo v ognju zelo težkih topov.
Vreme se neprestano menja. Sedaj gosti sneženi zameti, ki globoko zasujejo Še tiste maloštevilne dovozne oeste, prehode čez prelaze, ki se nahajajo v tem ozemlju, sedaj zopet deževje, ki povzroča silna poplavljenja. Sreča je, da so naše Čete opremljene še tudi zoper te vremenske neprilike z vsem potrebnim, kar je v korist tudi nemškim četam, ki se bojujejo na tem ozemlju. Strelivo in živež dovažajo s pomočjo — mul. Kuhana jedila pa ohranijo topla v posebnih skrinjah. Posebne kurilne peči, ki jih rabi moštvo v okopih in jarkih, da se greje, vzame seboj, kadar gre naprej in sicer mu služijo kot varnostni ščiti, kadar prodira, kadar maršira, jih pa nosi v tornistru za varstvo proti šrapnelom, Čeprav je varstvo proti kroglam le bolj monalične, kakor pa praktične vrednosti.
Iznajditelj teh kurilnih peči, višji intendant Pe-šek, je iznašel tudi neko posebno napravo, da se od-, pomore veliki nadlogi uši, ki mučijo naše vojaštvo. Ta naprava ima obliko omare, je iz pločevine in se lahko skupaj zloži. V omaro se napelje 100 stopinj vroč par iz vojaškega kuhinjskega kotla. V skrinjo se lahko naenkrat naloži in razkuži 30 vojaških oblek. Tudi je naprava jako pripravna za kopel vojakom in ima to prednost, ker je tudi tam pri rokah, kjer ni železnic, kakor n. pr. v Karpatih.
Novi sneženi zameti v Karpatih.
Na karpatski bojni Črti so se pojavili znova veliki sneženi zameti. Dva dni (3. in 4. mavca) je snežilo noč in dan. Mnogo potov Čez prelaze je popolnoma zametenih, tako da morajo vojaki z lopatami delati pot vbzovom in sanim, s katerimi se spravlja živež na bojno Črto. Kljub sneženemu metežu se v okolici usoškega prelaza vršijo boji med prednjimi četami.	i ■ . , i ; j ;
Nemci hvalijo slovenski pešpolk št. 87.
Dunajski vojni poročevalec Ludovik Ecker je obiskal v Karpatih tudi pozicije III. akmadnega zbora ter popisuje s posebno živahnimi besedami zasluge in junaštva našega slovenskega infanterijskega polka štev. 87:
Našel sem jih na gališkji meji. 'Skrbno izkopani dohodi vodijo k strelnim jarkom, v katerih prežijo ti vrli sedeminosemdesetniki. Polk je mlad in sedanja vojna je njegova prva — toda o njih se je navzlic temu že večkrat govorilo. Po bukareštanskem miru je odšel en bataljon tega polka k mednarodnemu detaš-maju v Skader, pa že leta 1897 in 1808 so igrali Celjani posebno vlogo, ker je eden njihovih bataljonov bival kot mednarodna posadka na otoku Kreti. Tar krat si je pridobil celjski polk prve lotvorike, ki se seveda ne dajo primerjati s sedanjo njegovo neven-ljivo slavo. Se le pred par dnevi so vrli SpodinjeŠta-jerci pošteno posvetili Rusom pri Lipni in že Čakajo zopet nestrpno povelja za novi napad in novo prodiranje. Že več kakor šest mesecev so ali v boju ali pa na pohodu. Pri Lvovu in Grpd'eku so si utrgali prve lovorike. Sledil je slavni junaški boj III. armadnega zbora pri Przemyslanu. Trije ruški armadni zbori so navalili na Štajerce — toda izdržali so naval kakor v ognju kovano železo. Prišli so dnevi pri Novem MiafcPItadytimu, sledili so boji pri Jaslu, kjer se jo biVöv ti*eba upreti kolosalni premoči sovražnika. Vsak posamezen mož zasluži ime junaka.
.... . »S TRA Z A.“
Pri III. armadnem zboru se nahaja tudi 161e-ten prostovoljec, ki sicer ni Stajerc, temveč sin nekega rusinskega ur adnijcai. Ta mladenič si je s svojimi junaštvi že zaslužil vso tri hratorostne kolajne in še nemški železni križ po vrhu, je že čctovodja in postane gotovo častnik.
Med hrabrimi spodnještajerskimi fanti se nahaja tudi nek infanterist, poštena duša, dober vojak — toda zaspanec. Temu zaspancu se je nekega dne zgodilo to-le: Zaril se je bil pod nekim kozolcem v kup sena in se vdal sladkemu počitku. Ko se zbudi, zapazi, da se je njegova stotnija od kozolca že precej daleč odmaknila in da.se bliža kozolcu — ruska predstraža, broječa sedem mož. Kaj storiti? Naš Kotarjev Peter ni . bil niti trenutek v zadregi. Pograbil je puško, stopil pred kozolec, nameril proti Rusom in zavpil: „Roke gor!“ in čudo! Ruska straža se jo — vdala. Naš slovenski junak je skoraj n'ato prignal že svojih sedem Rusov k stotniji. Ker je bil v prepovedanem času spal, je dobil svojo kazen, toda ob enem pa tudi srebrno hrabrostno svetinjo . . .
Rusko prodiranje v Izhodno Prusijo zopet ustavljeno.
Ruski protinapad severno od Varšave (pri ,My-šincu in Prasnyäu) proti Izhodni Prusiji je ustavljen. Sunek ruske armade v ozemlju rek Bobr, Narev in Wkra ob središče in severno nemško krilo se je zadnje dni korenito ponesrečil. Rusi so po svojem porazu pri Mazovskih jezerih v naglici odtegnili večje oddelke svoji rezervni armadi pri Varšavi. S tem pa so si zopet oslabili bojno črto na južni strani Varšave. Cete, ki so jih Rusi poslali proti PrasnyŠu in My-šincu, so bile sestavljene večinoma iz samih novincev, ki pa so zelo slabo izurjeni v vojevanju. Zaradi tega se je prvotni silni sunek ruske armade na nemške postojanke pri PrasnySu takoj ustavil. Na nemški strani se v ozemlju pri PrasmyŠu borijo večinoma samo domobranci.
Rusko desno krilo resno Ogroženo.
Berolln, 6. marca.
Berolinskemti listu, „Tageblatt“ se poroča: Od izida vojske na izhodu je odvisna politično zadržanje marsikaterih držav. Na. severni strani črte Visla-Na-rev-Bcbr se vrši živahno napadanje nemške armade. Nemško levo krilo resno ogrožuje rusko črto Lomza-Osovieoe-G rodno. Rusom: dela prostor Plock-Radziou velike skrbi, kajti bojijo se sunka nemške armade proti trdnjavi Novo-Georgie>vsk. Pričakujejo se velika presenečenja.	‘	v
Ruski stotnik ujet na železnici.
Na železniški progi Miškolc—Serenč na Ogrskem je imel žandarmerijški stražmojster povelje, naj preišče med vožnjo vse oddelke osebnega vlaka in naj zahteva od potnikov, da se izkažejo. Stotnik, M je bil v družbi huzarskega stotnika in enoletnega prostovoljca, se žandar ju ni hotel izkazati, kdo je. Stotnik je celo pozval enoletnega prostovoljca, naj žan-darja ustreli. Stražmojster je zapustil železniški voz in je pri bližnjem postajnem poveljstvu podal naznanilo. Ko je nato poseben vojaški oddelek šel v dotični železniški voz, se je dognalo, da je dotični stotnik le preoblečen Rus. Stotnik je madžarščino dobro govoril. Izkazalo še je, da je Rus, katerega so takoj djali pod strogo nadzorstvo, častniki ruskega generalnega štaba. Pri sebi je imel Rus mnogo zemljevidov in Vojnih načrtov.	\
V Rusiji še vedno hud mraz.
Ruske ladje, ki so zasidrane iv pristanišču Arhangelsk in drugih pristaniščih Belega morja, nemo’ rejo na prosto morje, ker se še ledena plast ni stalila. V sevierni Rusiji vlada letos izredno hud mraz. V Arhangelsku znaša mraz 20 stopinj pod ničlo. ITPdi v Petrogradu je nastopil pravi sibirski mraz. Te dni je znašal mraz celo 29 stopinj pod ničlo.
HraSto-fiMko bojišče.
Nov^ ćete.
Francozi, Angleži in Belgijci spravljajo sedaj na bojišče novoizvežbane, sveže čete. Razvrstitev teh čet se vrši po načrtu generala de Castelneau-a. Zavezniki stavijo na ofenzivo novih Čet največje upanje. Za vsem bo baje samo na belgijskem bojišču med Arrasom in Nieuportom 2,000.000 mož zavezniškega vojaštva razpostavljenega. Prevažanje vojaštva se vrši skoraj izključno le po noči. Prebivalci dotičnih pokrajin ne smejo od 8. ure zvečer naprej zapustiti svojih stanovanj in tudi trgovine morajo biti ob 8. uri zvečer zaprte. Kdor se temu ne pokori, ga zaprejo čez noč v ječo. V pristanišču Havre so izkrcali v e-nem dnevu 400 topov, 150 oklopnih avtomobilov in veliko Število motornih baterij, ki so zelo, podobne znanim avstrijskim motornim baterijam.
Belgijski Častnik se je izjavil o upih novega naj-padalnega prodiranja sledeče: Mi spravljamo sedaj vse na bojišče. Je to naš poslednji velikanski napor in mi moramo in tudi bomo pregnali sovražnika. Če
8. marca 1915:
gaa-aütti ....
mi tokrat ne dosežemo tegäj, poteifckj^ojhkai za nas nepreklicno pri kraju. Ce bi se niató^èSeéréèil ta velikanski napad, bi bili obsojeni na obrambni boj, katerega pa bi sovražnik lahko v prav kratkem Časti strl. Seveda bi bil to začetek našega gotovega konca.
Priprave Nemcev.
Poročevalec amsterdamskega lista „Handels-blad“, ki je obiskal pred kratkim nemške postojanke pri mestu Dixmüicäen, piše svojemu listu sledeče zar nimivosti: Nemške postojanke ob yserskem kanalu so zgrajene in utrjene tako močno, da jih ni mogoče zar vzeti. Opremljene so s tako velikanskimi topovi, da obvladujejo ves poplavljeni okoliš.
Anglija bo izkrcala eden milijon vojakov.
Rim, 6. marca.
Rimskemu listu „Tribuna“ se poroča iz Londona, da bo Anglija izkrcala svojo novo armado v raznih francoskih pristaniščih. Ima popolnoma pripravljenih eden milijon vojakov, s katerimi namerava u-dariti po nemški armadi. Do konca meseca maja bo spravila vso armado na francosko bojišče. Tiudi angleško vojno brodovje močno narašča. Do prinodnje jeseni bo njeno vojno brodoVje za dobro tretjino številnejše in silnejše, kakor je bilo meseca avgusta lanskega leta.
Belgijski prestolonaslednik na bojiščn.
Berolin, 4. marca.
Listu „Tageblatt“ se poroča iz Luksemburga: Tukajšnja poročila pravijo, da se bo bojeval 131etni princ Leopold, najstarejši sin belgijskega kralja in prestolonaslednik, skupno z belgijskimi vojaki na bojišču v Flandriji. Prestolonaslednik je že došel na bojišče, kjer ga je njegov oče predstavil belgijskim vojakom v strelskih jarkih. Po napadu Nemcev na Antwerpen so spravili prestolonialsledniEa, njegovega mlajšega brata in sestro v London, kjer so bili gostje angleškega lorda Curzona.
Srbski princ Jurij v francoski armadi.
Kakor smo že poročali1, so srbski častniki zahtevali od kralja Petra, da odstrani princa Jurija, kate. rega vsfed njegovega oholega nastopa hfeo marali. Kralj Peter se je moral udati in princ Jurij je moral zapustiti Srbijo. Podal se ja nato v Francijo. Iz Niša se sedaj pordča, da bo stopil princ Jurij, te dni v francosko armado.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Velika angleška vojna ladja močno poškodovana.
Hamburg, 6. marca.
Angleška poročila pravijo, dia je nemški podmorski čoln težko poškodoval veliko angleško vojno ladjo „Exmouth“, ki je močno poškodovana komaj priplula v angleško pristanišče Folkestone,
V enem mesecu se potopilo 37 angleških ladij.
Amsterdam, 6. marca.
Zavarovalna družba za trgovske ladje naznanja, da se je meseca februarja t. I. zavsem potopilo 37 angleških trgovskih ladij.
Nemški podmorski čoln „U 8“ se potopil.
Berolin, 5. marca.
Angleška admiraliteta uradno razglaša, da je potopil angleški torpedni čoln v bližini mesta Dover (angleška obrežna trdnjava ,v morski ožini med Anglijo in Francijo) nemški podmorski čoln JU 8.“ Posadka potopljenega nemškega podmorskega Čolna j® bila rešena.	- ;
Boj za Dardanele.
Za katero ceno prepušča Anglija Rusom Dardanele ?
Kakor smo že poročali, je Rusija zahtevala od svojih zaveznic Anglije in Francije, da ji odstopita gospodstvo nad Carigradom, da se zlasti Anglija odpove vsem svojim dosedanjim željam po Carigradu in Dardanelah ter da dobe ruske vojne in trgovske ladje prosto pot skozi Dardanele. Tudi je Rusija zahtevala, da ji to prosto pot izvojujejo angleške in francoske vojne ladje. Toda ta kupčija ni šla tako zlahka, kajti Angliji je bilo treba kot nadomestilo za Carigrad in Dardanele tudi nekaj dati. Tozadevno poroča „iSüdslavische Korrespondenz“ iz Aten sledeče: Razne angleške vesti, ki pravijo, da Anglija v-straja pri tem, da morajo Dardanele in Carigrad postati nepristranska last, ne odgovarjajo resnici, kajti v tukajšnjih dobro poučenih krogih se zagotavlja z vso odločnostjo, da sta Anglija iißiRfiancija pristali glede Carigrada in Dardanel v ruške zahteve. Anglija bo pa dobila za to, da se je odrekla svojim željam
$. marca löis' ,
««■l| «ii.i,	i ;}L jj i?y#
po Carjgrad«aj^oD%tdftgelam Jcpf odškodnino Južno-
Perzijo, morebiti	(katero bi pa Francozi tü-
-di radi imeli), nadalje Arabijo in 'Mezopotamijo.
Zdi se pa, da je trosporazum delal račun brez krčmarja, kajti treba bo še poprej zavzeti Dardanele, premagati evropsko turško armado ter streti moč turške armade na Kavkazu, v Mali Aziji, pred Egiptom in v Mezopotamiji. Do tega je pa še zelo, zelo daleč.
Angleži hočejo sami v Dardanele.
Vojni poročevalec, ki gà je poslal berolinski Wolffov poroče valni urad pred Dardanele, poroča, da hočejo Angleži, kakor je posneti iz njih postopanja, sami priti skozi dardanelsko ožino. . Pri zadnjem obstreljevanju so se pred Dardanelami pojavile sKoraj izključno same angleške ladje. Francoske so se kolikor mogoče odtegnile boju ter so ostale daleč zadaj na morju. Zdi se, da bi Si Angleži sami radi pridobili priimek „zmagovalca Dardanel.“ Pri tem imajo gotovo svoje posebne načrte. Vojni poročevalci javljajo, da so dardanelske utrdbe tako močno utrjene, ka-feor še nikdar v svoji dvatisočletni zgodovini. Ako si hočejo Angleži izsiliti vhod v Dardanele, jih bode to stalo še izredno ogromnih žrtev. Zgodi se lahko, da bodo angleške sile ravno v boju za Dardanele tako izčrpane, da bo upliv Anglije na Sredozemsko morje silno mnogo izgubil.
Vsak dan 3000 strelov.
Berolinska „National-Zeitung“ poroča, da oddajo angleško-francoske ladje vsak dan na dardanelske utrdbe okrog 3000 strelov, odi katerih pa navadno le 15 zadene, Turki pa oddajo navadno na sovražne ladje le po 100 strelov na dan. »Ob enem so Turka zadnji čas pritegnili na oba dardanelska bregova zelo mnogo vojaških čet, med temi tudi mnogo težke artilerije.
Velika francoska vojna ladja se potopila.
Berolin, 5. marca.
Berolinskemu listu „Berliner Tageblatt“ so poroča iz Carigrada: Velika francoski vojna ladja, ki se je udeležila obstreljevanja dardanelskih utrdb, je trčila pri DedeagaČu v Egejskem morju ob skalo in se potopila. Vsi poskusi, rešiti ladjo, so bili popolnoma brezuspešni.
Koliko žita potrebuje kmet na
■ dan;':;;
Izdana je bila vladna naredba zaradi porabe žita in moke. Na osebo se je začasno doprihodne stalne uravnave določilo 300 g žita na dan. Za nas je glavno vprašanje, ali je mogoče pri tej hrani močno delati, kakor bo letos potreba, Če bomo hoteli zadosti pridelati. Vsaka gospodinja ve, da mora vsak odraš-čen človek, ki močno dela, dobiti' na dan dobre %kg kruha ali 50 g teže, za kar je treba najmanj 800 g žita, In ta množina je majhna. Razloček med delom na kmet:h in delom v mestih je velik. Na kmetih vstanejo pogosto zjutraj ob treh in delajo celi dan do pozne noči, Ce nima delavec močne hrane, ne more delati. V mestih je glavna hrana meso. Juha., meso in nekaj prikuh, pa je kosilo gotovo. Kruha se primeroma malo porabi. Na kmetih se meso malokdaj pokaže na mizi, vsak dan se pa večkrat vživajo jedi iz moke in žita. Zjutraj morajo biti žganci. V revnih hišah jih nadomesti močnik. Opoldne se navadno napravi sukanec ali ješpren, zvečer pa zopet kaša ali močnik. Kmetje žive skoro izključno od svojih pridelkov, torej porabijo veliko žita, krompirja in zelja doma. Z 300 g žita na dan še malih otrok ni mogoče preživeti. Za v-sako odraščeno osebo se mora v navadnem kmečkem gospodarstvu porabiti 1 kg žita na dan,. To lahko tudi malo bolj učeno dokažemo. Vsaka oseba, ki težko dela, potrebuje na dan zadosti hrane, Odraščeni človek porabi na dan 120 g beljakovin, 60 g tolšče, 540 g škroba, 80 g raznih mineralnih snovi. Pri nas se v-živa navadno kruh, močnate jedi, krompir, zelje in mleko, Glavna stvar pri hrani so seveda beljakovine. 1 kg pšenice ima 130 g beljakovin. Toda pšeničnega kruha je navadno malo na kmetih, Rabi, se skoro izključno zmes. D d žit, ki se porabijo za zmes, ima 1 kg rži 110 g, turšice 101 g, ječmena 100 g, prosa 118 g, ajde 90 g, riža 77 g, graha 226 g, fžola 255 g, leče 238 g beljakovin. 1 kg naše zanesi ima torej povprečno 100 g beljakovin. Ce se zmelje, vzame mlinar 10 do 20 odstotkov, torej ostane nekaj nad 80 g beljakovine od 1 kg žita. Kmet pa rabi tudi drugo hrano; krompir ima 1 kg 21 g, mleko 34 g, koleraba 13, korenje 17 g beljakovin. V krompirju je nekaj beljakovin, v zelju in' repi tudi nekaj, toda za hrano ne zadostujejo same. Ker je glavna hrana našega kmeta v močnatih jedeh, je jasno, da mora vsak naš delavec dobiti na dan vsaj 1 kg žita. Ce se odračuna to, kar vzame mlinar, bo ostalo 80 g beljakovin. Ostalih 40 g se dopolni z mljekom, krompirjem in drugimi jedmi. Ko bi ne imeli te množine, bi ne mogli delati, gospodarja bi družina zapustila, pridelali! ne bi niti toliko, kolikor potrebujemo, da bi sami živeli. Gotovo to dobro vedo visoki gospodje. Popolno nemogoče je, da bi kmetu vzeli hrano, katero sam zase nujno potrebuje. Ce ima pa kdo v$l ke zaloge, katere tišči le zato, da bi napravil večji ddbček, je pa prav, če se mu vzame, plača in da resnično potrebnim.
Novi stolni dekan v Mariboru. Cesar je imenoval za stolnega dekana lavantinskega katedralnega kapitelja kanonika č. g. Josipa Majcen.
f Ptujski prošt Jožef Flek. Danes ob 10, uri
predpoldne se je vršil v Ptuju pogreb mil. g. prošta Jožeta Fleka. Ž njim je izginila v grob častitljiva in velečislana oseba lavantinske duhovščine. Rajni je bil rojen dne 29. marca 1829 v Sevnici ob Savi. V duhovnika je bil posvečen dne 23. julija 1857. Služboval je kot kaplan v Spodnjem < Dravogradu, Slov.-Gradcu, pri predmestni župniji ’Matere Milosti v Mariboru, kot stolni mestni kaplan v Mariboru in na to kot stolni vikar. Leta 1881 je dobil župnijo Lembah pri Mariboru, leta 1886 je postal dekan v Jarenini, 1. 1897 je postal prošt in dekan v, Ptuju. Knezoškofijski duhovni svetnik je postal leta 1886, konzistorijaun svetnik pa leta 1899. Povisod, kjer je služboval, je bil radi svoje ljudomilosti zelo priljubljen. Bil je Častni občan raznih spodnještajerskih občin. Cesar ga je že pred leti povzdignil v viteza III. reda železne krone. Blag mu spomin!,
Zaprisega in odlikovanje vojakov. V soboto, 6. marca t. 1., sie je vršila na tezenskem vežbališču tik Maribora slovesna zaprisega v zadnjem času vpoklicanih črnovojnikov. Ob 9, uri predpoldne so prev-zvišeni gospod knezoškof dr. Mihalel Napot ni k v-pričo poveljujočih gospodov častnikov, nad 3000 mož broječega vojaštva in mnogoštevilnega odličnega občinstva služili pod milim nebom sv. mašo, s katero so združili molitev za cesarja in zakramentalni blagoslov. Po sv. maši so Nadpastir v škofovskem ornatu stopili pred dolge vrste vojščakov in so jih s prisrčnim, globoid) premišljenim nagovorom q svetosti prisege, o trdnem zaupanju na božjo pomoč in o požrtvovalni ljubezni do Boga in do bližnjega pripravili na slovesni trenutek prisege. Po jedrnatem nagovoru so bila deveterim hrabrim vojščakom pripeta na prsi cesarska odlikovanja in moštvo je slovesno priseglo zvestobo presvetlemu cesarju. »Zl navdušenim vzklikom na cesarja in s cesarsko himno je bila zaključena sijajna in veličastna slavnost, kjafcor se enaka ni kjerbodi vršila.	1
Cerkvena vest iz celovške škofije. Investiran je bil na župnijo Slovenski Plajberk tamošnji provi-zor č. g. Ivan Stare.	&
Škof dr. Hittmalr umrl. Iz Linča je došla tužna vest, da je v petek, dne 5. marca, ob MO. uri predpoldne, umrl tamošnji škof dr. Rudolf Hittmair. Rajni škof se je pri obiskovanja ranjenih in bolanih vojakov nalezel nevarne bolezni2— pegastega legar j a — kateri je ljudomili cerkveni'vladika kmalu podlegel. Dr. Rudolf Hittmair je bil rojen dne 24. juiija-1. 1859 kot sin okrajnega sodnika. Gimnazijske študije je rajni škof izdelal z odliko na gimnaziji v Linču. Nato se je odločil za pravoslovje ter se vpisal na dunajsko vseučilišče. Po dveletnih študijah je napravil prvo 'državno skušnjo. Pri čitanju cerkvenega prava se je vzbudila v mladem visokošolcu misel, da postar ne duhovnik. Ko je mladi pravnik Še natančneje spoznaval delo krščanskega usmiljenja, ki ga vrši katoliška cerkev po svojih napravah, se je trdno odločil, da se posveti duhovniškemu poklicu. Leta 1881 je dr. Hittmair vstopil v bogoslovje v ILincu. V mašni ka je bil posvečen dne 29. julija 1883. Mladi duhovnik je gojil željo, da bi se za celo življenje posvetil dušnemu pastirstvu. A Škof Rudiger ga je poslal na višjo šolo za duhovnike na Dunaju. Kot poznejši stolni pridigar v Linču je zaslovel kot izborni govornik. Leta 1888 je bil promoviran za doktorja bogoslovja in pozneje imenovan za profesorja ter ravnatelja linškega bogoslovnega učilišča. Cesar je dir. Hittmairju podelil leta 1908 vitežki križec Franc Jožefovega reda, L. 1909 je postal škof v Linču. Rajni je bil izredno tar lentiran; dičila ga je globoka pobožnost in ljubeznji-vost napram duhovščini in ljudstvu. jZa vsakega je i-mel prijazno besedo. V vojskinem Času je skoro vsak dan več časa prebil v, vojaških bolnišnicah. Zi očetovsko ljubeznjivostjo je stregel bolnikom in jih celo lastnoročno prenašal, Ljudomili škof je nošil !ysak dan razna darila ranjencem in se niti ni bal obiskar ti bolnišnice, kjer so ležali vojaki z kužnimi boleznimi. Pogreb rajnega vladike se bo vršil popolnoma na tihem in se dan pogreba niti ne bo javno naznand. Velikemu škofu svetila večna luč!
Beneški patrijarh. Benetke so dobile novega nadpastirja. Patrijarhom za Benetke je imenovan škof in tajnik! obredne kongregacije La Fontaine.
Cirilica v Bosni in Hercegovini. Kakor javlja „Hrvatska“ iz Sarajeva, izide v kratkem naredba o odstranjenju cirilice iz včseh javnih bosansko-herceg. uradov. Dosedaj je imela cirilica zakonito zajamčeno enakopravnost z latinico.
Salezijanci in vojska. 'Tudi salezijansko družbo je globoko ranila sedanja vojska. Mnogo duhovnikov, klerikov in laikov je moralo pod orožje. Samo avstrijska provincija ima v vojski okrog 60 članov. Nekaj duhovnikov, polnih dobre volje, klerikov in mladih laikov, katerim se je smehljalo dolgo življenje, polno dobrih del pod don Boskovo zastavo, je že padlo, še več je pa Tanjenih in bolnih. Molimo zanje.
Častni občani koroške občine Vernberg pred upravnim sodiščem. Slovenska občina Vernberg v, beljaškem okraju na Koroškem je izvolila lani meseca januarja 12 Častnih občanov. Proti temu sklepu so se pritožili L. Schiller in tovariši na koroški deželni«
odbor, Češ, da so bili za podelitev ČasthegaTjbčans^ va merodajni le politični razlogi, ne pa vah častitih Občinarjev. Koroški deželni odfedh je re-kurz zavrnil, ker sme presojati le formalne predpogoje imenovanja, ne pa zasluge častnih Občinarjev. Isto stališče je zavzelo upravno sodišče, pred katero so spravili Schiller in tovariši švojo pritožbo.
Iz finančne službe. Davčna oficijala Anton Krisper in Otmar Meglič ter začasni davčni upravitelj Emil Pleskovič so imenovani za davčne upravitelje.
Odlikovanje. G. profesor, prideljen naučnemu ministrstvu, dr. Arnejc in njegov1» soproga na Dunaju, sta odlikovana z bronasto častno kolajno Rud. križa.
Kedaj bodo novinci vpoklicani? Crnovojniki— novinci letnikov 1891 in 1895 in tudi tisti, ki so rojeni v letih 1878, 1879, 1880 in 1881, a poprej niso bili podvrženi v Avstriji vojni službi ter so še le po 31. decembru tistega leta, ko so bili stari 35, let, dobili avstrijsko državljanstvo in še poprej niso bili pri naboru, so vpoklicani dne 15. marca 1915. Novinci letnika 1896 pa morajo pod orožje še le dne 15. aprila.
1915,'	■ : ! I I ! j i I iiJ.jiiUM
Umrli in pogrešani vojaki. Za Cislajtanijq je na podlagi § 14 državnega temeljnega zakona od dne
21.	decembra 1867 izdana cesarska naredba od dne
12.	novembra 1914, štev. 276 drž. z. o delni noveli za splošni državljanski zakonik. Po tej naredbi je deloma uresničena namera nesmrtnega dr. Ungerja, da se na kakoršenkoli način pride v okom nedostatkom, in nekaterim zastarelim določbam našega privatnega prava, ki ne odgovarjajo več duhu sedanjih časov; in tako je uzakonjen del one novele, ki se je že leta skrbno pripravljala in je že sprejeta od gosposke z-bornice. Med drugimi predpisi so predrugačeni s to novelo tudi predpisi, ki se nanašajo na proglašenje smrti. § 24 rečene novele določa, na klaterih predpostavkah se more smatrati, dja je dotična oseba umrla, a drugi odstavek tega paragrafa se glasi dobesedno tako-le:	„2. Ako je bila v vojni težko ranjena,
ali ako je izginila kakor udeležnik vojne, in so od konca leta, ko je vojna nehala, minila tri leta, ne da bi prišlo kako poročilo o njenem življenju.“ Ni treba torej, dia je v prvi vrsti po pričah ali drugim verodostojnim načinom dokazano, da je dotični vojak, ki je bil v vojni, težko ranjen v kaki bitki ali kje drugje, ampak zadostuje, da se je udeležil vojne ter da skozi tri leta, začenši od konca letat, ko je bila vojna končana, ni dospela nobena vest, da še živi. Tiak<? tudi na morju. Poprej je zakon za omenjeno pravno presumcijo zahteval, da se dokaže, da se je dotičnik nahajal na ladji, ko se je ta razbila, oziroma se potopila, dočim sedaj po noveli zadostuje, da ladja ni dospela v kraj svoje določbe, ali se ni povrnila, in da so od poslednje vesti prešla tri leta. Akx> je bila dotična oseba na oni ladji in je ni več skozi tri leta, so smatra, da je umrla.
Padel je v Karpatih rezervni poročnik 97. pešpolka Jožef Mocher, aspirant južne železnice v Sto-reh pri Celju.	1
Junaška smrt stotnika Gerö. Iz Budimpešte se poroča: Že par dni se govori v tukajšnjih parlamentarnih krogih, «Ja je znani major Viljem Gero padel na severnem bojišču. Avtentično poročilo je manjkalo in njegovi sovražniki so se spozabili celo tako daleč, da so govorili, da se hoče delati samo razpoloženje ■ zanj. Toda sedaj, ko je smrt stotnika Gero naznanjena uradno v izkazu o izgubah, so obmolknila vsa o-čitanja in celo najzagrizenejši sovražniki pokojnika govore pohvalno o njem. Viljem Gero je bil namreč v svojem življenju silno osovražen. V viharju zgodovinskih dogodkov se je morda že pozabilo, da je kot častnik ogrske parlamentarne straže atakiral v zbornici ogrskega državnega poslanca Lehela Hederva-ryja in ga lahko ranil. Seveda je bila s tem težko kršena imuniteta poslancev. Da se izogne nadaljnim neprijetnostim, je Gero zajpustil svojo službo y parlamentarni straži, stopil zopet v armado in je bil vesel, ko je zamogel na vojno. Povsod je pokazal svojo veliko hrabrost, takorekoč blazno hrabrost. Sel je smehljajoč se v najhujši metež in padel na čelu svojih čet, zadet od več krogel naravnost v čelo.
Cesar Viljem slavi junaštvo Hrvatov. Trije hrvaški vojaki, ki so bili prideljeni avstrijski motorni bateriji na francoskem bojišču in ki so se bolani vrnili v Zagreb, pripovedujejo o obisku cesarja Viljema sledeče:	Cesar Viljem obiskuje zelo pogostokrat
ranjene in bolane vojake po vojtaških bolnišnicah. In tako je tudi obiskal bolnišnico, iv kateri so se nahajali trije hrvalški vojaki. Takoj, ko je vstopil v bolnišnico, je vprašal: Ali se nahaja tv bolnišnici tudi kateri hrvaški vojak? Nato je pristopil h hrvaškemu vojaku, mu segel v roko in mu rekel : Ti si junak, izrekam ti svoje priznanje! Ko se je poslovil od njega, ga je še bogato obdaril..
Avstrijske zdravnice v vojni službi. Skoraj vse avstrijske zdravnice delujejo v vojni službi. Dr. grofica Friderika Marschall in dr. grofica Mar. De-fours sta kot polkovni zdravnici s sanitetnimi kolonami odrinili na bojno pslje. Mnogo drugih deluje _ po bolnišnicah za ranjence. Dr. Klara Reininger, ki je delovala na prosekturi brnske deželne bolnišnice, je .bila pred kratkim imenovana za voditeljico v bolniš-|nicah v Moravskih Hranicah, kamor še sprejemajo v [opazovanje vse s severa prihajajoče sumljive vojaške Sin Qivilne osebe. V Lvovu je kot voditeljica vojaške-«ga zdravilišča delovala dr. Marija Poganowska, do-
Stran 4.
Her niso Rusi zasedli mesta; o njeni natlajljni usodi se ničesar ne ve. Dunajske zdravnice so se skoraj vse prostovoljno oglasile za službo v bolnišnicah za kolero.
32 avstrijskih poslancev bo šlo k naboru. Neki češki list je izračunal, da se bo pregledovanja čr-nqyojnikov letnikov 1872—1877 moralo udeležiti 32 avstrijskih državnih poslancev.
701eteH bojevnik. V Budimpešti živeči 70 let že stari nadporočnik vi rezervi Ferdinand Slavik sie je prostovoljno oglasil za vojaško službo. Vzlic njegovi visoki starosti so ga uvrstili med huzarje in sedaj se starček vojskuje na severnem bojišču.
23 zob izgubil. Gostilničar Janez Hopler iz Kremsa pri Voitsblergu na Srednjem Štajerskem je bil že od početka mobilizacije na severnem bojišču. Nobena sovražn'a krogla ga ni zadela, čeravno so mu dvekrat razbile puško in preluknjale plašč. Svoji ženi piše Hopler, da je vsled neugodnega vremena, ki je vladalo na bojišču, izgubil 23 zob in da je radi tega odpuščen z bojne črte.
Psi za prevažanje živil. Sloviti avstrijski raziskovalec južnega tečaja dr. König je odstopil vojaški upravi 90 psov, kateri so iz/ežbani za vožnjo. — Več parov psov se vpreže v majhne sani ali vozove, kS so obloženi z živili ali drugimi manjšimi vojnimi potrebščinami. Vojna uprava je Königovo ponudbo sprejela. Izkazalo se je, da bodo psi pri prevažanju živil zelo dobro služili.
Težave z belgijskimi damami. Kakor poroča „Berliner Tageblatt“, je v Bruslju sedaj izbruhnila majhna vojna, kakoršne se nemška vlada ni nadejhf la nikdar. Zadnje dni se je namreč vnanjost žensk, ki se izprehajajo po buljvarjih, znatno izpremenila! Na glavah izprehajajoČih se dam so se namreč pojavile prave pravcate vojaške čepice. Da! Vojaške čepice, kakor jih nosijo belgijski vojaki, belgijska konjenica. Belgijski vojaki so sedaj daleč proč od Bruslja, a da bi se jih spominjale, nosijo njihove žene, neveste, ljubimke in sestre vsaj čepice iste oblike in barve, kakor oni. Dosedaj so bruseljske dame imele svojo narodno kokardo pripeto ali na prsih ali p,a na mufu, ali pa so opremljale s trobojnico ovratnik svojega psička. Sedaj so šle še dalje in nosijo belgijske vojaške čepice.
Kdo je iznašel podvodne čolne? „Gorenjec“ piše: Veliko vlogo igrajo v sedanji vojski podvodni ali podmorski čolni. Vsa Angleška trepeta pred njimi! ! Kdo je iznašel podvodne čolne in kdaj ? Angleži trdijo, da Kornelij Drebbal leta 1624. To pa ni res — Slovanom so- bili že davno prej znani. Zgodovina pripoveduje, da so se stari Pomorjani, ko so jih Nemci preganjali, vrgli v močvirja, da so ostali več ur pod vodo in dihali skozi trste.
Podmorski čolni. Uspešno so rabili podmorske čolne najprej v ameriški meščanski vojni. Znamenita graditelja novih podmorskih čolnov šta Francoza G. Zede in Goubiet. Čoln, ki ga je zgradil Zede 1. 1893, gonijo elektromotorji, ki dobivajo gonilno silo iz akumulatorjev. Čoln je narejen iz bronce, je 48 m dolg, ma 266 ton in je spredaj in zadaj koničast. Posadkje ima po navadi devet mož. Pri preizkusih je ta čoln dosegel pod vodo v globočini 14 do 20 m hitrost 7 morskih milj. Podmorski Čolni so grajeni le za podmorsko vožnjo, so pripravni le za brambo obrežja, ker morajo njihovi akumulatorji svojo silo pogosto nadomeščati. Francoska vlada je radi tega razpisala nagrado za zgradbo novega podmorskega čolna; nagrado je dobil inženir Laubeuf za svoj takozvani po-tapljalni Čoln Narval. Narval je 106 ton velik, 34 m dolg, ima za vožnjo na morju stroje na petrolin z 250 konjskimi silami, za vožnjo pod morjem na elektromotorje, ki dobivajo silo iz akumulatorjev. Na Francoskem so gradili podmorske in potapljalne čolne. Slednjič so izprevideli, da potapljalni Čolni nadkril-jujejo prejšnje. Za vožnjo na morju se rabijo motorji na gazolin, špirit in petrol. Pri vožnji pod morjem pa gonijo elektromotorje akumulatorji. Cas, da se čoln popolnoma potopi, je najmanj tri minute. Za vožnjo pod morjem imiajo novejši čolni dva ali tri periskope, s katerim opazujejo.
Vojne ladje in zakladi na morskem dnu. Ce se
danes potopi vojna ladja, je izguba marsikedaj zelo velika, ker te ogromne plavajoče trdnjave s svojo mogočno artilerijsko opremo stanejo ogromne svote. Zlata in drugih dragocenosti seveda na takih ladjah ni, vsaj ne veliko, in zato tudi ni takšnih izgub, V prejšnjih časih pa ni bilo tako in zato leži na morskem dnu marsikateri dragocen zaklad. Ko je vandalski kralj Gajzerih v V. stoletju po Kristusovem rojstvu prispel s svojimi pomorskimi zmaji, tedaj najstrašnejšimi svojimi ladjami, pred Ostijo in je potem oplenil Rim, so Vandaii znosili na svoje ladje velikanske dragocenosti, med njimi tudi zlate posode in zlat svetilnik, ki ga je cesar Tit ob razdejanju Jeruzalema vzei iz Herodovega templja. Toda drugače precej nenevarno Sredozemsko morje ni prizanašalo tem germanskim roparjem. Strašen vihar je razpršil brodov-je in uničil veliko ladij. In od tedaj leže na morskem dnu nekje med severno Afriko in Italijo vsi oni res ogromni zakladi. Le na Titovem slavoloku se vidijo še dandanes podobe nekaterih dragocenih predmetov, ki so izginili tedaj. Več stoletij so se vojne ladje izogibale odprtega morja. Zato tudi ni verjetna pravljica, ki se čita v Helmoldovi slovanski kroniki in 'd pripoveduje, da je mesto Vineta, ki se je pogreznilo v morie, imelo veliko brodovje, ki je poginilo ob enem z mestom. Še le ko se je odkrila Amerika, ko so odkrili bogata amerikanska zlata polja in se je odprl pro-
__________________„S T RA 2 A.*	______________
metu Atlantski ocean, se je začelo nanovo razvijati pomorstvo. Na čelo pomorstvu je stopila tedaj Španska. Njene velike vojne ladje, nakrcane z zlatom m srebrom iz novega sveta, so uničevali viharji, aji pa so jih potapljali angleški pomorski roparji, kakor: Drake, Harokins in Raleigh. Zgodovinsko dejstvo je, da se je veliko ladij s srebrom potopilo v pristanišču Vigo ob španski obali. Iz novejših časov je treba še omenjati potop francoske vojne ladje „Bucephale“, na kateri je bila poleg drugih dragocenih egipčanskih starin iz Napoleonovega bojnega pohoda tudi mumija faraona Mensawa. Mumija je izginila in našli so samo pokrov krste, ki je plaval po morju in so ga slučajno rešili. V XIX. stoletju so uporabljali vojne ladje za prevoz v znanstvene svrhe, blago se pa ni več prevagalo ž njimi. Prištevati bi se moglo semkaj k večjemu prevoz znanega demanta „Cullinana“, toda najbrž je- bil na ajnglcški vojni ladji samo posnetek, dočim pa je bil pravi demaut poslan v naPaiJnem zavoju.
Nobenih pisem, samo dopisnice ujetnikom na Ruskem. Ruski cenzurni uradi so .oznanili, da so sedaj prisiljeni, vsled stalno naraščajočega pošiljanja pisem ujetnikom na Ruskem, sprejemati samo dopisnice. Pisma se sploh ne dostavljajo. V interesu naših, na Ruskem ujetih vojakov je, da naj jim njihovi sorodniki in znanci dopisujejo vedno na dopisnicah. Opozarjamo na to vse naše čitatelje!
Pošiljatve, ki niso mogle biti vojakom dostavljene. Pri poštnih uradih leže mnogobrojne pošiljatve tiskovin (časnikov) in blagovnih vzorcev z;a vojake na bojnem polju, ki se niso mogle odposlati, ker so ne-frankovane, ali pa so bile vrnjene kot nedostavljive, in se ne morejo izročiti odpošiljatelju, ker, ni navedeno njegovo ime in bivališče. V sporazumu z vojnim ministrstvom se odredi, da v bodoče poljsko-poštni u-raidi ne vračajo več teh nevročljivih pošiljatev, marveč da jih primerno uporabijo na mestu samem.
Usnje in podplati. Uradno se je proglasilo, da se morajo od dne 5. marca naprej vse zaloge usnja, podplatov in usnjarskih zalog naznaniti oblastem,
Zadružna Zveza ima dne 10. marca v Ljubljani občni zbor. Prijatelje zadružništva nujno prosimo, da se ga gotovo udeležijo.
Kdaj bo letos konec šolskega pouka? Praška „Bohemia“ vstraja pri svoji trditvi, da se v naučnem ministrstvu bavijo z načrtom, zapreti šole predčasno. Ker se to uvažuje tudi v Prusiji in na Ogrskem, bo menda avstrijska naučna uprava postopala istočasno s prusko in ogrsko. Odločitev torej do sedaj še ni padla.
Veliko premalo. Piše se nam: Določilo, da se ne sme za eno osebo .na dan več porabiti kakor 250 g, je povzročilo med ljudstvom silno osupnenje, Prosimo kot domoljubni, cesarju vedno zvesto udani državljani, da se mera uporabe žita in moke vsaj za deželo ugodneje spremeni! Ce hočejo po mestih le s Zc kg moke na dan izhajati, dobro. Odkrito povemo, da s 240 g. recite in berite: dvestoštirideset gramov moke za osebo na dan ne moremo orati, okapati, o-grebati, v vinogradu kopati itd. Kdor ima srce za ljudstvo, naj se za to zavzame!
Prašič prodan za 1008 K. Na dunajskem sejmu se je dne 3. t. m. prodhi za 1008 K prašič, ki je tehtal 360 kg; torej je stal kilogram žive teže 2.80 K. Pred nekaterimi leti sta staila 1008 K — dva krepka vola.
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 17. avgusta 1911 je bil v naišem Oseku izvoljen za župabaj Fran Skro-bar, a še danes, dne 4. sušoa 1915, ni bil zaprisežen.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Na severnem bojišču je koncem meseca decembra pajdel tukajšnji rojak Anton IVeingerl, vojak 26. domobranskega pešpolka. Doma je bil iz Galušaka.
Sv. Križ pri Ljutomeru. V naši župniji je družba sv. Mohorja leta 1914 Štela 305 udov. V sedanji vojskini dobi se je bilo bati, da se bo to lepo število za leto 1915 precej znižalo. A hvala Bogu zgodilo se je ravno nasprotno. Število Mohorjanov je letos celo poskočilo in sicer za 8 udov, tako da jih je zdaj 313.
Središče. V nedeljo, dne 14. t. m., popoldne po večernicah, vsi na protialkoholni shod, k'i se vrši v prostorih slovenskega katoliškega izobraževalnega društva naj. Grabah. Govori : žrtve alkohola, ugovori zoper ,,,Sveto vojsko" in abstinenca. StariŠi, ki vam je na srcu dobra vzgoja, vaših malih, mladeniči in dekleta, ki vam je mar vaš dušni in telesni blagor, in vsi prijatelji te svete ideje, pridite, poslušajte, sprejmite z veseljem besedo in jo v dobrem in najboljšem srcu ohranite, da obrodi sad: vsi v „Sveto vojsko“!
Konjice. V nedeljo, ‘dne 7. marca, je umrl veleposestnik Peter Dobnik, star 74 let. Pogreb v torek, ob %5. uripopoldne. N. v m. p.,!
* Vransko. Občine Vransko, Jeronim, Prekopa, St. Jur ob Taboru, Gomüsfco, Grajskavas in Braslovče zastopane po svojih županjih, so pri skupnem posvetovanju dne 28. februarja 1915 sporazumno z načelstvom okrajnega zastopa na Vranskem sklenile in potem odposlale na visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo na Dunaj vlogo, v kateri prosijo, naj se odredba glede zapore žita in moke za kmečko in delavsko prebivalstvo primerno omili in se dovoli, da bi se za prehrano ene osebe smelo rabiti več kot 240 gramov moke na dan ter da se sme žito uporabljati za rejo živine, pesetmo uerotuine in mlade živine.
Pilštanj. Kozjanska kmetijska podružnica priredi v nedeljo, dne 14. marca t. 1., ob' 3. uri popoldne, v gostilniških prostorih Janeza Gubenšek: v Lesičnem pod Pilštanjem občni zbor. Kmetje, pridite!
8. marca 1915.
Zadnja poročila došla v pondeljek, 8. marca.
Vsi ruski napadi odbiti.
Dunaj, 7. marca.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Na nekaterih mestih bojne črte na Rusko-Polj-sfcem so se vršili včeraj dne, 6. marca hudi boji. Dober učinek naše artilerije je prisilil Ruse, da so morali izprazniti svoje prednje postojanke, pri čemur so imeli precejšne izgube.
V	Karpatih, kjer se vršijo, na raznih krajih boji za ugodne višinske postojanke, so bili povsod ponočni 'ruski napadi o d bj iti,, ujetih je bilo S ruskih častnikov in 570 mož.
V	južno-izhodnem delu Galicije traja mir dalje.
Rumunske vojne priprave.
Bukarešta, 6. marca.
Rumunska „ Age noe Rumarne“ javlja: Zasedanje rumunske zbornice je bilo podaljšano do vštetega 11, sušoa. V senatu in zbornici je bil sprejet zakon, ki pooblašča vlado, razglasiti izjemno stanje na Ku-munskem, če bi zahtevale okolščine.
Italija vznemirjena.
Obstreljevanje Dardanel in s tem možnost, da se spremenijo ob Dardanelah in v Mali Aziji vse razmere, silno vznemirja Italijo. Jasno ji je, da bi se sedaj morala postaviti ob to ali ono stran, toda ne more se odločiti, ob katero. Avstrija mirno pričakuje italijanske odločitve.
Obstreljevanje Dardanel.
Francosko-angleško brodovje vsak dan obstreljuje Dardanele. Novih uspehov ni zaznamovati. Pač pa se je dognalo, da je ob Dardanelah več novih u-trdb, za katere se še dosedaj ni znalo. Utrdbe so oborožene z nemškimi topovi.
Grčija ostane nepristranska.
Kolin, 7. marca.
„Kölnische Zeitung“ poroča iz Berolina:
V dlplomatičnih krogih so mnenja, da bo javnost kmalu ^izvedela o smeri politike, katero bo v bližnji bodočnosti zavzela Grčija in o kateri se je razpravljalo v zadnjem kronskem svetu. Splošno prevladuje mnenje, da bo Grčija še tudi v bodoče ostala nepristranska, in sicer tako dolgo, dokler se vojni položaj v Dardanelah ne bo bolj razjasnil. Znano je, da se notranjih dardanelskih utrdb še sploh ni napadlo, Turki so preprečili sovražni poskus, izkrcati, ob Dardanelah vojaške čete. Pri nepristranskih državah je ta turški uspeh napravil utis, da bo turška hramba Dardanel izvršila svojo nalogo.
Iz Carigrada se uradno poroča, da turški listi v- razpravah o kronskem svetu v Atenah izražajo prepričanje, da bo Grčija spoznala svoje prave interese in bo skušala preprečil, da se v Grčiji ne bo zasledovala poltika sanjarij. 'Grki naj pomislijo, da, je prosta pot ruskih ladij v Egejsko morje za Grčijo grob.
Grško ministrstvo odstopilo.
Atene, 6. marca.
„Agence d’Athenes“ javlja: V grški zbornici je izjavil ministrski predsednik Venizelos, da je odstopilo ministrstvo, ker kralj ne odobrava politike vlade.
Kralj Konstantin je nato poklical k sebi Aleksandra Zaim sa ter mu poveril sestavo novega ministrstva. Za mis si je izprosil rok 24 ur, da se odloči.
Dr. Streit grški poslanik v Carigradu.
Carigraid, 6, marca.
Turška vlada je odobrila imenovanje bivšega grškega zunanjega ministra dr. Streita za grškega poslaniku v Carigradu.
Dr, Streit, dolgoletni grški poslanik na Dunaju, velja za odločnega, trozvezi prijaznega grškega politika.
Amerika na strani Kitajske.
Petrograd, 7. marca.
Petrograjski list „Rieč“ piše: Poslanik Združenih držav Severne Amerike v Pekingu se je izjavil, da bo Amerika odločno varovala interese Kitajske.
Zopet kolera.
Zdravstveni urad notranjega ministrstva naznanja, da sta v Jožefovem zbolela dva vojaka na a-zijatski koleri.
Izdaiateli tn «aložnik: Ktmsorcli „Stra**.*
Odcovom.1 sreùnii • v-*,,,,
Tisk latrarne w. Girila v Maribora.