kamniški občan GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • STEVILKA 3 MAJ 1962 CENA 20 DIN Od Osvobodilne fronte do Socialistične zveze Lani smo praznovali 20-letnico naše revolucije, prihodnje leto pa bo minilo dvajset let, odkar je bi- la ustanovljena nova Jugoslavija. Od 27. aprila 1041 — dneva ustanovitve OF — do 20. novem- bra 1043 — v nepolnih treh letih — so združeni narodi Jugoslavije v krvavem boju z već kot đeset- krat mof-ncjšim fašističnim so- vražnikom dosegli prvo veliko zmago, odločilnega pomena: usta- novili so novo državo delovnih ljudi — Federativno ljudsko rc- publiko Jugoslavije. "Nismo se- — kot je svojčas dejal maršal Tito — »borili samo za nacional- no osvobođitev, temveč tuđi /,a to, da se staro, osovraženo življenje ne bi nikoli već vrnilo.« Osvobodilna franta Slovenije se je v bivšem kamniškem okrožju krepko razmahnila žc avgusta 1941. Pognala je čvrste korcnine zato, ker so bili njeni nosilei trdno povezani z ljudstvom. Ker pa smo obenem tuđi žc vodili te- žak oborožen boj z okupatorjem, je v prvem obdobju organizacij- sko nismo mogli utrditi, tako kot smo želeli. Ni se zgodilo samo en- krat, da nam je sovražnik razbil terenski odbor OF, žc po nekaj tednih njegovejja. obstoja in de- lovanja — na žalost dostikrat tu- đi po krivdi domaćih denuncian- tov in okupatorjevih sodelavcev. Ncznačajni Ijudje in sebičneži, ki so vedno mislili le na sebe, so biti naša nesrr.r;i tafcrat in so ovi- ra naprcdka tuđi še dantsi. Toda OF sovražnik ni mogel uničiti. To je zgodovinsko dej- stvo. Zanj je bila OF resnična po- šast. Če ji je odtrgal eno glavo, ji je zrasjtlo deset drugih. Drži, da kadar so ljudske množice organi- zirane in složne v boju za ures- ničenje svojega cilja, jih ne more nič na svetu zaustaviti in takrat. kot pravi narodni pregovor, zra- ste tuđi na kamenju trava. Osvobodilno fronto je zamenja- )a Socialistična zveza delovnih ljudi. Nove naloge so terjale tuđi ustrezno, novo, soclalistično mno- žično organizacijo. Ko si namreč zatirani narodi in delovni Ijudje priborijo svobodo fn ustanovijo lastno neodvisno državo, so svoj (Nadaljevanje na 2. strani) Sprejet je družbeni plan za leto 1962 Vcrjctno je, da nikoli ni bilo tako resnih in tako temeljitih pri- prav za dru/beni plan, kot v letu 1062. Namreč, že v lanskem letu in v začetku letošpjfj'i l'vta se j'1 pro«topHo k vi"Jr''"'siK' r-'"1* Obr-lnskega Ijuđskcga odbora z raznimi posvetovanji in razgovori. Prcđsedniki krajevnih organizacij SZDL ob zaključku đvođnevnega seminarja na Kopiščih Nato so plan obravnavali vsi politični forumi in občani na zborih volivcev ter plenum občinskcga odbora SZDL in občinskega sveta sindikatov, tako, da je ljudski odbor upoštevaje vse pripombe pla- na za leto 1062, 13. aprila končno sprcjel. -ko 0P0ZORIL01 Prosimo vsc Kamničanc, da za praznovanje 1. maja čim lepše »krase pročelja svojih hiš. Izobesitc zastave in okrasitc okna z rožami. Prispcvajte tuđi vi k temu, da bo imelo naše mesto ob Prazniku dela kar najlepši vidcz! Uredništvo Kamniškega občana VIDA BREST: Tiiiu V pomladi jasni tej po potih vseh v življenje prebujene domovine, glej, po neutrudnih Ti pomladnih slih pošiljamo pozdrave vse mladine! Da naše jutro bo, naš dom sveta], da plenjalo bogato nam bo žito, še mnoga leta nam ostani 7/lrpv! Se dolgo vodi nas, tovariš Tito! Pionirji, mladina, učiteljstvo in vsi ostali prebivalci Tuhinjske doline! Diagi tovariš Tito! Kamniški mlađinci, planinci, alpinisti in taborniki po- šiljamo z najvišjega vrha Kamniških planin ob praznovanju Vaše 70. obletnice iskrene pozdrave s toplimi iskrenimi že- Ijami, da bi še v naprej vodili naše narode po poti v socia- lizem in si kot doslej prizadevali za mir v svetu. Obljubljamo Vam, da borno z vsem mladostnim poletom sledili Vašim svctlim vzorom. Maršalu Tiiu Iskrene čestitke za 70. rojstni dan Vam pošilja AKTIV LMS »STOly« KAMNIK TITAN KAMNIK UTOK KAMNIK Ob Vaši 70-letnici rojstva Vam pionirji iz Osnovne sole Vranja peč želimo še mnogo let, zdravja, zadovoljstva in srete ter da bi še dolgo tako uspešno vodili našo državo. Za rojstni dan Vam obljubljamo, da se borno še naprej pridno učili, da borno tuđi mi kmalu lahko pomagali pri iz- gradnji socializma. čestitkam se pridružujcjo vsi vaščani, dani SZDL in ostalih organizacij. Prcdscdnik SZDL Solski upravitelj Od Osvobodilne fronte do Socialistične zveze (Nadaljevanje s 1. strani) glacni cilj sicer dosegli, toda to še ni vse. Sovražniki svobode ma- lih narodov še živijo in delajo. Ce hoćemo krvavo priborjeno svobo- do dokončno zavarovati in utrditi. moramo predvsem zgraditi moćno industrijo, ki temelji na sodobni tehnični osnovi. To velja tuđi za kmetijsko proizvodnjo. Brez iz- popolnitve te naloge ne moremo dokončno zavarovati in utrditi ljudske oblasti ne svobode in pri- borjenih pravic. To moramo lmeti vsi skupaj pred očmi. Svoj cilj borno z gotovostjo dosegli samo, će borno složni in organizirani v So- cialistični zvezi delovnega ljud- stva. Mnogi naši Ijudjc se te resnice zavedajo, vsi pa ne, Nišo aktivni vsi člani SZDL. Sestanki osnov- nih organizacij SZDL na terenu so večkrat slabo obiskani. Nismo še vsega dosegli in tuđi vseh slabosti še nismo odpravili. Toda dosegli smo tako mnogo, da našega življenja v pretcklosti sploh ni mogoče primerjati s se- dan.jim. To velja tuđi za hribovi- te predele, oeprav je v njih živ- ljenje tuđi danes še nekoliko težje. Gledal sem pred vojno naše ljudi iz teh predelov, ko so pri- hajali v Kamnik, slabi in izčrpani zaradi pomanjkanja hrane in prav tako slabo oblećeni in obuti, da je bilo človeku hudo pri srcu. Pred kratkim sem govoril s šol- skim upraviteljem iz Tuhinjske doline. S sedanjim stanjem ni bil povsem zadovoljen. Strinjal sem se z njim, saj vsi vemo, da bo treba pri nas še marsika.j izbolj- šati. Priznal pa je, da kadar gre s svojo solo na izlet, se njegovi učenci po oblcki ne ločijo od mestnih otrok. Roko na srce: ali je bilo tuđi vćasih tako? Koliko pa je še dru- gih trdnih dokazov, da se je živ- ljenje zboljšalo! Organizirani bodo dosegli, da bo napredek še većji. Ne morejo delovni Ijudjc doseći nićesar brez svoje napredne množićne organi- zacije. To pa imamo — to je So- cialistična zveza delovnega ljud- stva! Vsem prebivalcem kamniške občine želim srećen 1. maj in ve- selo praznovanje! TOMO BREJC, ljudski poslanec KAMNISKI OBCAN 9 em* Odstranimo vzroke, Kl OVIRAJO HITREJSI RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI TER SE AKTIVNO ZAVZEMAJMO ZA IZVRSlTEV POSTAV- LJENEGA PLANA 1962 Na plenumu Občinskega odbora SZDL in Občinskega sindikalnega sveta. Kamnik so bili sprejeti sle- deči zaključka: Potreben bo maksimalen napor vseh proizvajalcev in vseh ljudi za izvršitev družbenega plana in proračuna ObćinsKega ljudskega odbora za leto 1962, ki je realno postavljen. Organi samoupravljanja morajo posvetiti posebno skrb dvigu pro- zivodnje, delitvi dohodka, izvozu in izredni štednji- na vseh pod- ročjih. Gospodarske organizacije naj s povećanim izvozom zlasti na za- hod prspevajo za boljšo zunanjo bilanco naše države, tuđi če v trenutni situaciji nima kolektiv večjih koristi, kot če bi izvažali na domaćem trgu, namreč pri tem moramo gledati širše družbene interese. Ugotovljeno je bilo, da sta po- djetja «Stol« in Usnje kot naj- večja izvoznika v naši občini v prvih treh meseclh presegla po- stavljeno nalogo glede izvoza. Ta- ko »Stol« kar za 35 % napram lanski realizaciji v istem obdobju. Organi samoupravljanja mora- jo posvetiti večjo skrb delitvi do- hodka. Osebni dohodki v letu 1962 naj bodo odraz dejanske pro- duktivnosti odnosno intenzivnosti poslovanja v gospodarskih orga- nizacijah. Pri delitvi se morajo organi in vsi proizvajalci poka- zati kot dobri gospodarji s tem, da večja sredstva namenijo za nadomestitev iztrošenosti strojev. Kaj ti zavedati se je potrebno, da proizvajalec — upravljalec uprav- lja s proizvajalnimi sredstvi, ki mu ustvarjajo materialne dobri- ne in da je sam kot proizvajalec odgovoren za obnovo iztrošenosti. Zato mora vsako leto del svojih sredstev nameniti v ta namen, kajti v nasprotnem primeru bo 'nkrat potrebno več sredstev, ki jih bo moral dati proizvajalec — kolektiv sam. ....... Investira naj se le v rekon- strukcijo obratov in v stroje, ne pa v stavbe. Združevanja sredstev za nego- spodarske investicije je potrebno posvetiti tuđi določeno skrb, kajti kolektivi odnosno proizvajalci morajo prcvzeti del odgovornosti za objekte, ki so v planu in se že več let gradijo. Pri tem je prav gotovo, da bo z oairom na težave in potrebe sredstev v gospodar- skih organizacijah samih določe- ne objekte potrebno preložiti za naslednja obdobja. Pri tem pa bi bilo napak, če bi združevanju sredstev za negosopdarske inve- sticije posvetili manj skrbi kot v prejšnjih letih. Proizvajalci naj na zbori h vo- livcev — proizvajalcev aktivneje spremljajo gospodarstvo kolektiva in komune, razpravljajo o inve- sticijah, o svojih programih dela itd. Za gospodarstvo v občini smo odgovorni vsi občani, predvsem pa proizvajalci in vodilni ljudje v našem gospodarstvu. Urediti je dokončno vprašanje stanovanj za člane Zveze borcev. Kolektivi, ki gradijo stanovanja, fin.1 upoStevnjo prinfiteto člnnov ZB tako, da bi končno po 17 letih to vprašanje v naši občini, kjer je še ca 10 primerov, uredili. Zbor proizvajalcev mora sprem- ljati vse probleme, predvsem pro- bleme gospodarskega razvoja, ne polletno in letno, ampak po tro- mesečju, skratka spremljati je in- tenzivneje gospodarstvo kot do- slej ter istočdsno predlagati razne ukrepe za boljšo gospodarsko si- tuacijo v občini In posameznem kolektivu. Visino osebnih dohodkov pro- svetnih delavcev je vskladiti z osebnimi dohodki prosvetnlh đe- lavcev občine Domžale, pri če- mer je upoštevati družbena me- rila osebnih dohodkov v komuni. Posebno skrb je posvetiti štednji v gospodarskih organizacijah na vseh področjih, pri čemer je po- trebno, da proizvajalci upoštevajo štednjo na materialu itd in ne samo takrat, kadar gre to za nji- hove osebne koristi, ampak v da- ni situaciji, ko je to v korist ce- lotnega kolektiva in celotne druž- be. Za večji izvoz Tovarna usnja Kamnik proizva- ja velike količine svinjskega us- nja za izvoz. Vsa povojna leta je podjetje izvažalo galanterijsko us- nje, podloge in cepljence. Ivoz se stalno veča tako, da ta v zadnjih letih dosega nad 30% vrednosti celotne realizacije. Poleg galanterijskega usnja zu- nanje tržišče v zadnjem času iščo novih artiklov. Zelo iskani so modni artikli, kot n. pr. antik, visky, velurja in drugi. Ražen Ita- lije, ki je nnjvečji odjemalec, so še ostale evropske države, kjer je svinjsko usnje iskano, predvsem v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Svici in Belgiji. Glede na splošne napore za zmanjšanje negativne plačilne bi- lance se je tuđi ta delovni kolek- tiv aktivno vključil in želi prispe- vati svoj delež. Realne možnosti izvoza nasto- pajo v zadnjem času tuđi za Ameriko. Podjetje do sedaj svinj- skega usnja ni prodajalo na ame- (Nađaljevanje na 4. stran?) Seja občinskega komiteja ZK 13. in 14. aprila Živahna aktivnost članov ZK v osnovnih organizacijah Na podlagi sklepov Občinskega komiteja ZKS v Kamniku, se je razvila živahna razprava v vsčh osnovnih organizacijah ZK. Ko- munisti objektivno, samokritično ocenjujejo pomankljiv.'Sti v svo- jein delu ter sprejemajo sklepe z& odstranjveanje r.egativnih poja- vov, pri čemer \seh do Red n iz- vršenih razpravih ugotavljajo. da je bila vzrok nekaterim pojavom predvsem lagodnost članov ZK, ki nišo reagirali na posamezne poja- ve pravočasno, vendar vsi člani ZK ugotavljajo, da dejansko skle- pi občinskega komiteja pomenijo potrditev njihovega dosedanjega dela, predvsem đela po III. ple- numu ZK.I. Za celotno družbeno dogajanje, za krepitev samouprav- ljanja v podjetjih, za gospodar- neje delo, za večjo uveljavitev so- cialistične demokracije, so komu- nisti v večji meri odgovorni, kot so se te odgovornosti zamišljali in jo izvajali do sedaj. Ugotavlja se, da je udeležba na posameznih zborih, zborovan.iih, sestankih ko- munistov majlina, njihova odgo- vornost majhna ali jo ćelo ni. Ko- munisti so poudarili, da je po- trebno večje sodelovanje od člana ZK v medsebojni odnosih, ne se zapirati vaše v samo organziacijo itd. Kritično so obravnavali sta- jne v šolstvu, predvsem z idejno- ga stališča povećati pravilnejie kadrovanje in budnost članov 2X. Skratka, dvigniti idejni nivo člj- nov ZK. V vseh organizacijah ZK so obravnavali vprašanje gospo- darstva, štednje, izvoza, o osel- nih dohodkih itd. tnr ugotovili, dičev v Kamniku. Vsi drugi pa trdijo, da jih sploh ni, istočasno pa so mno- gi od njih pripravljeni pomagati. Turističnemu društvu se nudi le- pa priložnost, da si oskrbi vodiče prav iz vrst gimnazijcev. Med počitnicami bi prav lahko poma- gali marsikateremu, ne samo do- maćemu, pač pa tuđi tujemu go- stu. Pomisliti moramo na to, da se dijaki uče kar iri jezike: an- gleŠčine, nemšćinc in francoščine. Morda ne bi bilo napak, če bi Tu- ristično društvo Kamnik nekoli- ko razmislilo o tem. In še en predlog četrtošolca: »V Kamniku manjka camping prostor. Pri njegovi izgraditvi bi lahko sodelovale razne organiza- cije, posebno še mladina, ki bi lahko organizirala mladinsko de- lovno brigado. T. M. TD Kamnik je izdalo nove razglednice. Na naši: pogled s Starcga gradu. V ozadju je Triglav Turistične novosti Na vsakoletnem poučnem poto- vanju so se ustavili uslužbenci potovalnih agencij FLRJ in novi- nar.ji 7. aprila tuđi v Kamniku. Zastopniki turistićnega društva so jih opozorili na turistične zari i- mivosti Kamnika in okolice. Prod- stavniki agencij, posebno tišti iz naših ravninskih predelov, so se živo zanimali za možnosti letova- nja na našem področju. Zal, pa smo jim morali povedati, kako je z nasimi nastanitvenimi zmoglji- vostmi. Nišo se mogli načuditi, da nima Kamnik, ki je kot nalašć ustvarjen za razvoj turizma, niti hotela. * * * Dne 1. aprila je bil v Ljubljani 2. obćni zbor ljubljanske Turistič- ne zveze, katerega so se udeležili tuđi delegati TD Kamnik. Na občnem zboru so poudarili, da je glavni cilj Zveze, pridobiti za razvoj turizma, ki .je družbeno potrebna in prevažna gospodarska panoga, vse odgovorne predstav- nike v komuni. Turizcm naj bi se razvi jal z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi. Turizcm more pri- nesti komuni na razmeroma lahek način znatne ekonomske koristi, pa tuđi koristi na zdravstvenem, kulturnem, vzgojnem in politič- nem podroćju. * * * Na 7. rednem obćncm zboru Turistićnc zveze Slovenije 15. aprila je predsjednik tov. dr. Da- nilo Dougan poudarli, da so za turizem odgovorne komune, nalo- ge turističnih društev pa so, opo- zarjati organe ljudske oblasti na ugotovljcne napake in pomanjk- ljivosti in predlagati ukrepc za njihovo odstranitev. Turistićna društva morajo biti v stalnem sti- ku s komuno ter morajo sodelo- vati po svojih predstavnikih v < n o t—i w z < organih občinc in biti nenehen pobudnik iilc.j za razvoj turizma. Vscm nalogam bodo turistične or- ganizacije kos, ako bodo urejeni, vsaj v pomcmhncjših turističnih krajih, turistični uradi. Ti naj bi skrbeli za turistično propagando, dajali naj bi informacije, organi- zirali razne oblike razvedrila za turiste, prirejali izlete, skrbeli za vodnišk« službo, za men jalno služ- bo, proda jal i naj bi razglednice, spominke in podobno, Turistična zveza Slovenije bo morala reor- ganizirati svoje delovanje ter prc- nesti vse operativne naloge na turistična društva, sama pa bi skrbela za. turistično politiko. S. F. 6 Nagradna križanka Vodoravno: 1. praznik delovnih ljudi, 7. glavno mesto naše re- publike, 14. kozaškj poveljnik, 15. ena izmed rečic v naši občini, 1(1 vrsta vina, 17. predlog, 18. karta pri taroku, 19. nem. predlog, 20. mrak, 22. žensko ime (ruska ba- lerina Pavlova), 23. začetnici slo- venskega zborovskega skladatelja (Davorin), 24. kupčija z denar- lekstilni industriji (lesk blaga), 65 pritrdilnica. Navpično: 1. vsakoletna prire- di tev za 1. maj, 2. gora v Srbiji, 3. pokosi vzdevek pri nizozemskih priimkih, 4. posnemalec, 5. pro- stor v cirkusu, 6. prebivalec Ana- ma, 7. operni skladatelj »IjOvcI biserov«, 8. ime črke, 9. lopatica pri plugu, 10. vnetje zobne kore- jem in menicami, 25. osebni za- imek, 27. otok v Jadranskem mor- ju, 29. pogorje na Ceškem, 31. za- puščina, darilo, 33. organ vida, 35. naslov, 86. okraj (hrv.), 37. ame- riška l'ilmska igralka »Kralj in jaz« (Deborah), 38. grška črka, 39. upornost (množ.), 41. predmet za sekanje drv, 42. trenje, 45. naša strupena kaca, 47. znak za srebro, 48. orient, debelo blago, 49. naj- svetlejša zvezda Oriona, 50. nula, 52. začetnici imena in priimka našega kartografa iz Komende, 53. Bellinijeva opera, 54. začetnici največjega slovenskega pisatelja, 55. isto kot 21. navpično, 57. vrsta vrbe, 58. umetnost (it.), 59. bisaga, 60. spis, 63. tišina, 64. postopek v nine (domači izraz), 11. tekmova- nje, 12. srbsko moško ime, 13. če- ška opera (Smetana), 15. znak za bizmut, 21. slovničnj čas, ki ga ima le srbohrvaščina, 26. okrajša- va za eventuelno, 28. vrsta zem- lje, 30. prcvzvišcnost, 32. oblo, za- okroženo (prislov), 33. dva samo- glasnika, 34. planinska postojnnka pod Triglavom, 39. podložnica, 40. židovsko žensko ime, 43. ledvice, 44. tiskarska mrežica, 45. moško ime (pok. učit. Finka), 46. glavno mesto sosednje države, 51. na- plačilo, 56. žensko ime, 57. samo- glasniki, 60. nada. 61. ljudska re- publika, 62. ploskovna mera. zreb je izbral ... 1. nagrado pre.jme: Marinka Skor- janc, Kamnik, Tunjiška c. 9, 2. nagrado prejme: Kristina Klan- čar, podjetje Kamnik, Kamnik, 3. nagrado prejme: Fani Toman, uslužbenka Podjetja Kaitinik. 2 4 5 6 ■ 7 8 °> 11 ft n r ■ r ■ 17 ■ 18 19 ■ 2d 21 ■ ■ 22 ■ 2! ■ 24 ■ 25 26 ■ 28 | ■ ■ ------ ■ ■ K ■ •56 ■ ■ ■ ■ U ■ ■ ■ 42 ■ ■ 4-7 ■ A« ■ ■ 5b «31 ■ ■32. ■ ■ ■55 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■S5. ura, 67. Ca, 68. Josip Murn, 70. Ankaran, 71. Aare. Navpično: 1. Kamniška Bistrica, 2. Ana, 3. tema, 4. amulet, 5. silovitost, 6. tja, 7. ea, 8. špaga, 9. tar, 10. al- manah, 11. naravoslovje, 14. mo- ralist, 16. Man, 18. plavac, 19. ri, 22. očetov, 24. enakost, 27. esejist, 31. čriček, 32. A. I., 33. rn., 37. Amadeo, 42. okel, 46. Dachau, 48. Savoja, 50. Apatin, 53. Irian, 54. napor, 57. jer, 60. tasa, 61. ujma, 64. I. P., 65. Una. 66. Ate. 69. Rn. UMRI. JE GLAVAR STEVILNE DRUŽINE Tako dolgo vrsto sorodnikov redko kdaj vidimo na pogrebu, kot je bila v Zgornjem Tuhinju, ko so pokopali 90-letnega Petra Jegliča iz Cešnjic. Rojen je bil v Zgornjem Tuhi- nju in je želei biti tuđi tam po- kopan. Brez dvoma je bil 8lavar naibolj številne družine v občini. Od 11 otrok jih živi še 6 — naj- mlajši je postal žrtcv nacistične podiv.janosti v Dachauu — zatem pa 45 vnukov in 48 pravnukov. Enemu vnuku, petnajstemu otro- ku sina Jožeta, je botroval pred- sednik Republike. Pcter Jeglič je bil najstarejši gasilec zgornjega dela Tuhinjske doline, zato so ga na zadnji poti nosili člani gasil- skega društva, spremila pa ga je velika množina prebivnistvn. ŽALOSTNA OBLETNICA V Koštanju pod Menino so se na petek, 13. aprila, prebivalci spominjali žalostnega dogođka pred 20 leti. V vas so vdrli obo- roženi krvoloki nemških okupa- torskih edinic iz Kamnika in po- brali iz hiš prebivalstvo, ki so ga zatekli doma. Odgnali so jih oto- vorjene s culami, v katerih so smeli nositi najpotrebnejše perilo Na cesti so jih natovorili na ka- mione in jih odpeljali v Nemčijo v taborišče Forth pri Nurnbergu. V tem prvem nasilnem izgnan- stvu v Nemčijo je bilo 5 moških, (! žensk in 25 otrok. Izselili so jih zaradi sodelovanja s partizani. Loto preje so izselili mnogo lju- di v Srbijo, vaščanj iz Koštanja pa so bili prvi deportiranci v Nemčijo. Istočasno so selili tuđi zavedne Slovence iz Koroškega. # PRIZNAM IZPITI? Kamniški maturantje tuđi letos obiskujejo tečaje iz motoroznan- stva in cestnoprometnih predpi- sov. Obvezen pouk teh dveh pred- metov so na gimnaziji uvedli že pred leti. Vendar dijaki še vedno lahko poslušajo predavanje le iz teoretičnega dela, iz katerega tuđi ob koncu opravljajo izpite; prak- tično delo pa jim ni omogočeno, ker gimnazija nima toliko lastnih sredstev, da bi si kupila lasten avtomobil. Vodstvo kamnišKe gimnazije je letos zaprosilo, da bi dijakom po opravljenih izpitih priznali izpite za mopede. To bi vsekakor zelo vplivalo na dijake, ki bi z večjim zanimanjem sledili predavanjem, ki pa bodo letos v kratkem že zaključena. Predava ing. Kerš- manc. vnmmčun UHimilOIIH KRONIKA ROJENI Poljanšek Angela, kmečka delav- ka oba iz Okroga. Drolc Jana, Mali Hrib 3, Osol- nik Jože, Sovinja peč 6, Rak Jože, Poreber 13, Zletnar Marta, Bistričica 29 in Zagar Bojan, Kamnik. UMRLI POROCKNI Kuhar Alojz, kmečki delavec iz Zakala in Prelesnik Marija, de- lavka iz Okroga; Lah Alojz, de- lavcc iz Tunjic in Spenko Marija, delavka iz Most, Lavrić Jože, us- lužbenec iz Kamnika in Indihar Nikolaja, zobotehnica iz Tržiča; Matjari Jože, geometer iz Vira in Kemperl Vera uslužbenka iz Sta- hovice, Mlakar Janez, delavec in Jagodic Angela, kmečka delavka, oba iz Laniš; Riter Jakob, de- lavec in Biichler Šonja, delavka oba iz Me'kinj; Slevec Alojz, de- lavee \z Crne in Kuha) Ana. kmečka delavka iz Klemenčevega; Veršnik Viktor uslužbenec in Ho- mar Ana, delavka iz Kamnika, Zajc Anton, kmečki delavec in Berlec Terezija, preužitkarica stara 82 let ,z Vasenega, Bergus Marija, preužitkarica stara 88 let iz Nasovč, Burja Ivana, go- spodinja, stara 71 let iz Nevelj, Drolc Marija, gospodinja, stara 80 let iz Srednje vaši, Dolenc Ignac preužitkar, star 84 let iz Smarce, Hrastovec Marija, preužitkarica, stara 79 let iz Spitališča, Jeglič Peter, preužitkar, star 90 let iz Cešnjic, Koritnik Ivana, kmetica, stara 66 let iz Klanca, Kosir Ja- nez, rudar, star 51 let iz Kriv- čevega, Koželj Franc, preužitkar, star 86 let iz Tunjic, Novak Ana, osebna upokojenka, stara 75 let iz Kamnika, Pavljč Anton pre- užitkar, star 92 let iz Podgorja, Plevel Jernej, osebni upokojenec, star 72 let iz Olševka, Repanšek Jožefa, preužitkarica, stara 87 let iz Zavrha, Sušnik Anton, osebni upokojenec, star 83 let iz Križa, Sušnik Franc, preužitkar, star 79 let iz Godiča in Zobavnik Janez, delavec, star 27 let iz Župan jih njiv. SPORED FILMOV KAMNlSKIH KINEMATOGRAFOV V MAJU KINO »DOM« Od 1. do 3. italijanski film »SIN RDECEGA GUSARJA«, 5. do 7. jugoslovanski film »DVOJE«, 8. do 10 ruski barvni film »SOFER ZARADI POTREBE«, 12. do 14. nemški barvni film »ESNAPUR- SKI TIGER«, 15. do 17. švedski film »NASMEH POLETNE NO- Cl«, 19. do 21. nemški barvni VV film »INDIJSKI NAGROBNI SPO- MENIK«, 22. do 24. jugoslovanski film »VELIKA TURNEJA«, 26. do 28. italijanski barvni CS film »POLETNE ZGODBE«, 29. do 31. franeoski VV film »NOC«. KINO DUPLICA Od 2. do 3. maja amerjški film »KO JE KRALJEVALA KOME- DTTA". 5, do, 6. amrris.ki birani CS film »OKLAHOMA«, 9. do 10 švedski film »POUK V LJUBEZ- NI«, 12. do 13. maja franc. barvni CS film »AVANTURE TILLA UELLENSPIEGELA«, 16 do 17. poljski film »SKILASTA SRE- CA«, 19. do 20. franeoski film »RESNICA«, 23. do 24. maja fran- eoski film »DO ZADNJEGA DI- HA«, 26. do 27. franeosko-madžar- ski film »LEPOTICA IN CIGAN«, 30 do 31. maja ameriški barvni CS film »BRATJE KARAMAZO- VI«. KINO KOMENĐA Od 5. do 6. maja jugoslovanski CS film »VOJNA«, 12. do 13. ameriški barvni film »BENNY GOODMAN«, 19. do 20. maja ameriški barvni film »NEZNA- NEC JE PRISEL«, 26. do 27. ame- riški barvni film »NALOGA MA- JOR TA T,F.XA«. < O m o HM m t—< < 7 Kaj borno gledali... POŽRTVOVALNA ERJAVČEVA ZBRALA NAD 200 NOVIH CLA- NOV TURISTlCNEGA DRUŠTVA Požrtvovalna Heda Erjavškova iz Zg. Stranj je zbrala v Stranjah, Stahovici, Godiču in Crni za tu- ristično društvo Kamnik preko 200 novih članov. ftlnenja smo, da bi kazalo ustanoviti za to pođ- ročje lastno turistično društvo. To bo nujno potrebno takrat. ko bo stekla žičnica. Med prvimi bo na sporcdu film domaće proizvodnje — DVOJE. Znano je, da so na Poljskem fe- stivalu trdili, da je to najnera- zumljivejši film. Kljub temu pa je vreden ogleda že zato, ker nam predstavlja zanimivo temo, ka- kršne še nismo srečali v naših filmih. Morda še to: glavni vlogi igrata Mi ha Balon in Beba Lon- čar. Naneslo je, da bodo v kinu DOM v istem mesecu predvajali tuđi odličen francoski film NOC. Ce bi primcrjali ta in prejšnji film, bi ugotovili podobnosti. Jas- no pa je, da je slednji veliko bolj- ši in tuđi gledalca mnogo bolj prepriča. Jeanne Moreau je ust- vari la odlično vlogo in s tem po- novno dokazala, da je res igral- ka, kak.šne se spominjajo iz filma Ljubimca. Gledalci si bodo lahko ogledali tuđi uspelo rusko komedijo ŠO- FER PO POTREBI in slabšo ju- goslovansko komedijo VELIKA TURNEJA. Marsikoga bo razve- selilo dejstvo, da priđe kmalu v naš kinematograf znani ncmški film ESNAPURSKI TIGER in njegovo nadaljevanje INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK. O njem smo že slišali govoriti, vendar film nima določenih umetniških vred- nosti in bo razočaral prcdvscm /^ahtevnejšega gledalca. Slikovite pokrajine in izvrstnj plesi Debre Paget sta glavni kakovosti tega težko pričakovanega filma. Na koncu pa še opozorilo za ljubitelje švedskega filma: oglejte si NA- SMEH POLETNE NOCl in ne bo vam žal, saj sodi ta film med redke umetnine sedme umetnosti. T. M. SPORTNI KOLEDAR V MAJU 6. maja: Odbojka — Kamnik: Žirovnica — II. slovenska liga, Nogomet — Sava, Tacen: Kam- nik — člani in mladinci, podvez- na liga, Judo — Olimp, Celje: Kamnik — II. slovenska liga. 13. maja: Odbojka — Kamnik: Triglav, Kranj — ženske, I. slo- venska liga Črnuče: Kamnik, II. slovenska liga, Nogomet — Kamnik: Svoboda, Kisovcc — člani in mladinci, pod- zvezna liga, Judo — Kamnik: Triglav, Kranj, prijateljski dvoboj, Košarka — Trnovo: Kamnik, Okrajna A liga. 20. maja: Odbojka — Kamnik: Kočevje — člani II. slovenske li- ge, Novo mtsto: Kamnik — ženske. I. slovenska liga, Nogomet — Litija: Kamnik pod- zvezna liga. Judo — Kamnik: Žiri — II. slo- venska liga. 27. maja: Odbojka — Jesenice: Kamnik — ženske, I. slovenska li- ga, Jesenice: Kamnik — člani, II. slovenska liga. Vse tekme se bodo odigrale na igriščih najprej naštetih naslovov. KRATKE IZ SPORTA # Nogometaši NK Kamnik so v preteklem mesecu s svojimi na- sprotniki v podzvezni ligi dosegli naslednje rezultate: s Proletarcem 0 : 0, z Rudarjem iz Hrastnika in Kočevjem dobili 5:1, oziroma 3 : 0 ter izgubili z Mengšem 2 : 1 in s Hrastnikom z istim rezulta- tom. Izid zadnje tekme še ni po- trjen, ker so se Kamnićani pri- ložili, češ da so Hrastničani do- segli en gol z ro'ko. % V prijateljskom srečanju so 15. aprila mladi odbojkarji OK Kamnik vrsto Partizana Jarše s 3 : 1. 9 Na rednem občnem zboru odbojkarskega kluba pri SSD Kamnik so ugotovili, da lanska sezona za klub ni bila najbolj uspešna. Za novega načelnika je bil izvoljen Janez Stele. Sestav novega odbora daje mnogo upa- nja, da se bo delo odvijalo nacrt- no in ne tako kot v preteklem letu, ko so se nekateri odborniki sicer z velikim elanom vrgli na delo, potem pa ob prvih težkočah obupali in vrgli puško v koruzo. # Tako pri judoistih, kakor tu- đi pri odbojkarjih so sredi aprila začeli z novimi tečaji za začetni- ke. Mladince bosta oba kluba sprcjemala še v maju. $} V drugem kolu II. republiške judo lige so se Kamničani 22. ap- rila borili doma /. »Dravo« iz Ptuja neodlučeno 12 : 12. Za Kamnik je to zelo Casten izid, saj sta jim v težki kategoriji manjka- la oba borca, ki sta bila službeno zadržana, Vindžnurer, Rebernik in Drašček so proti Ptujčanom po- spravili vse možne toćKc, vsak po dve zmagi. NEGA BOLNIKA NA DOMU V februarju smo pripravili v Mostah pri Komendi tečaj »Nega bolnika na domu«. To pa ne bi bilo nič posebnega, saj je krajev- na organizacija RKS s krajevno organizacijo SZDL Moste prire- dila že več takih in podobnih te- čajev, ki so jih pridno obiskovale in uspe.šno opravile žene in dekle- ta. Vpliv tečaj ev se že lepo kaže v marsikateri hiši in gospodinj- stvu. Tečaj, o katerem bom sprego- voril, pa je vzbudil posebno zani- manje, ker so ga obiskovali samo možje in fantje. V Soli Moste so dobili lepo, svetio učilnico, ki so jo v času te- čaja spremenili v preprosto bolni- ško sobo. Vsak dan je iz Kamni- ka prihajala voditeljica tečaja medicinska sestra tov. Marija Pučko. Tečajniki so z zanimanjem poslušali njena izvrstna predava- nja ter si snov, ki jim bo dobro služila pri vsakdanjem življenju, prav pridno zapisovali. Tečaj pa ni obsegal samo puste teorije, vse na novo pridobljeno znanje so uporabi li tuđi praktično. Učili so se negovati, dvigati in hraniti bolnika. V belih predpasnikih so so se pridno sukali okoli elcktriC- nega kuhalnika in pripravljali jedi za okrevajočega bolnika. Spo- znali so tuđi važna poglavja o bo- leznih, kaj pripravimo za obisk zdravnika na domu, v domači le- karni in kako jo uredimo. Prav tako so se učili pravilno sestaviti in pripraviti hrano kot osnovo za zdravje. Največja vrednost tega tečaja pa je prav gotovo v tem, ker so možje spoznali, da je tuđi njihova dolžnost, skrbeti za bolnika v dru- žini, da delo v hiši ni sarno žen- sko delo. Popolnoma jasno je, da moški, ki se spozna na nego bol- nika mnogo lažje opravlja to de- lo, zlasti pri težkem bolniku, ka- kor pa žena. Res je bil tečaj »Nega bolnika na domu« za moške prvi v Slove- niji in upamo, da ne bo edini. Naj bo to le prvi korak in naj borno Moščani v tem drugim za zgled in pobudo. M. Z. Glasilo »KAMNISKI OBCAN« — Izdaja oMinski odbor SZDL Kam- nik. — Urejuje uredniški odbor Kamnik, Titov trg št. 1. — Odgo- vorni urednik Vinko Gobec, glav- ni urednik Tanja Mavrič. — Iz- haja enkrat mesečno. — Tiska VPRASANJA OBCANOV Zanima me, kdaj homo Kamni- čani dobili obrat družebne pre- hrane, kjcr borno lahko kosili in večer jal i. Gostiščc Planinka ne zmore vsch naročil, restavracija v samopostrežni trgovini, kjcr se dobe enolončnice, pa je prav pre- ko pol dne za p rta. G. S. Slišal sem, da je KZ Kamnik zgrađila nekakšno barako oz. lc- seno /.gradbo. Zanima me, čemu bo služila. H. H. URBANISTICNI NACRT ObLO Kamnik že več let pri- pravlja osnove za izdelavo urba- nističnega nacrta širšega mestnega območja. M.c:d te sodijo ludi geo- detske meritve, kl jih opravljajo že nekaj let v poletnih mesecih in bodo predvidoma zaključene letos. Vzporedno pa pripravljajo nacrt cestnega omrežja in zazidalnih površin ožjega gradbenega okoli- ša. Za izdelavo urbanistlčnega na- crta so sklenili pogodbo s pod- jetjem »Slovenija-projtikt« v Ljub- ljani. Osnove bodo razgrnjene obča- nom predvidoma koncem maja tega leta. D. C. MESECNE VOZOVNICE Podjetje Ljubljana - Transport nam je poslalo odgovor na vpra- šanje, zakaj študentje ne morejo kupiti mesečnih vozovnic. Podjet- je Ljubljana-Transport izdaja dvoje mesečnih vozovnic in sicer: 1. VOZOVNICE BREZ POPUSTA 2. VOZOVNICE S POPUSTOM Mesečno vozovnico brez popu- sta lahko nabavi vsak državljan. Pri nakupu mesečne vozovnice mora določiti število voženj in smer vožnje. Mesečno vozovnico s popustom dobi student (dijak), če prinese od svoje sole potrdilo, da obisku- je pouk (od — do). To potrdilo mora občina, v kateri stanuje, po- trditi na hrbtni strani in označiti kolikšen odstotek cene mora stu- dent plaćati sam, koliko pa bo prispeval ObLO. Drugih mesečnih kart Ljublja- na-transport nima. V Ljubljani in okolici lahko kupi dijak (student) dijaško vozovnico, s tem da daje njegova občina regres podjetju Ljubljana-Transport. Te vozovnice veljajo za vožnjo z mestnimi tro- lpibusi. Z. I. Nega bolnika na domu 2 < O PQ O m i—i 12! 2 < 8 Vsem delovnim Ijudem čestitajo za 1. maj OBClNSKI LJUDSKI ODBOR OBClNSKI ODBOR SZDL OBClNSKI KOMITE ZKS OBClNSKI KOMITE LMS OBClNSKI SINDIKALNI SVET ter p o d j e t j a: »Kamnik« »Stol« »Titan« »Usnje« »Svilanit« »Svit« Kovano orodje »Modelit« »Kaolin« Crna »Sloga« Moste Lončarska zadruga »Kalcit« Stahovica »Zičnica« »Kozorog« KZ Kamnik »Menina« »Graditelj« »Zivilska industrija« »AIprem« KB in NB Splošno trgovsko podjetje Kamnik