URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 45 Ljubljana, četrtek 30. decembra 1382_______________Cena 45 dinarjev________________Leto XXXIX 1933. Na podlagi 335. člena, 2. alinee prvega odstavka 342. člena in 1. alinee 345. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 203. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije, 1. alinee prvega razdelka 71. člena ter 72. člena in 251. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela RESOLUCIJO ' o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1883. letu I. KLJUČNI CILJI DRUŽBENOGOSPODARSKEGA RAZVOJA V 1983. LETU Delovni ljudje An občani v SR Sloveniji s to resolucijo ppredeljujemo temeljne usmeritve uresničevanja politike ekonomske stabilizacije in stališč Skupščine SR' Slovenije za spremembe in dopolnjevanje planskih aktov v 1983. letu ter prevzemamo svoj del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenogospodarskega razvoja "ve SFR Jugoslaviji. Zaostrene gospodarske razmere bomb premagovali z nadaljnjim razvojem in krepitvijo sistema socialističnega samoupravljanja, z znanjem, delavnostjo, pobudami in moralno močjo delovnih ljudi in občanov. Ključne naloge razvoja v 1983. letu, ki izhajajo iz sprerhemb in dopolnitev planskih dokumentov v SR Sloveniji ter izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije so: * 1. Širše vključevanje v mednarodno menjavo s povečanjem izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje z namenom, da zagotovimo zunanjo likvidnost in omogočimo nadaljnjo gospodarsko rast. S povečanjem izvoza in deviznega priliva s konvertibilnega področja ter gospodarnejšo porabo deviz bomo zboljševali razmerja v menjavi s tujino ter v neposrednih dohodkovnih in proizvodnih povezavah organizacij združenega dela uresničevali vzajemnost pri zagotavljanju zunanje likvidnosti Jugoslavije; Uresničevanje teh ciljev terja povečana prizadevanja vseh delovnih ljudi in občanov v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti, da na samoupravnih osnovah s svojimi močmi rešujemo svoje in skupne družbene težave. Pri tem bomo ob upoštevanju dejanskih možnosti zavračali zahteve po pravicah in nalogah, ki jih ni moč uresničiti v sedanjih razmerah, prav tako pa tudi težnje za premagovanje težav le z ukrepi in sredstvi širše družbene skupnosti. Samoupravne družbenoekonomske odnose bomo utrjevali in razvijali s povečanimi prizadevanji in odgovornostjo vseh nosilcev odločanja za samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje ter'za krepitev ustavnosti in zakonitosti. Pri tem bomo morali utrditi vlogo samoupravne delavske kontrole in družbeni nadzor. II MATERIALNE RAZVOJNE MOŽNOSTI SR SLOVENIJE V 1983. LETU V 1983 letu bo uresničevanje nalog na področju gospodarskih odnosov s tujino odločilno opredeljevalo materialne razvojne možnosti v SR Sloveniji tako'kot v SFR Jugoslaviji. Visoke obveznosti za odplačilo dolgov v tujini bodo neposredno vplivale na usmerjenost in okvire rasti proizvodnje ter zmanjšanje v SR Sloveniji razpoložljivih sredstev za porabo. Za zagotavljanje najnujnejšega uvoza energije, surovin in reprodukcijskega materiala, odplačilo obveznosti do tujine in v tem okviru zagotavljanje vzajemnosti v vsej Jugoslaviji bo v 1983. letu v SR Sloveniji potrebno povečati izvoz blaga in storitev na konvertibilno podrpčje realno za 18°/o tudi z večjim vključevanjem tistih organizacij združenega dela, ki se do sedaj še niso dovolj intenzivno vključile v izvozna prizadevanja. V ta prizadevanja se bodo vključile tudi organizacije združenega dela družl&nih dejavnosti. To bomo morali doseči ob ohranjevanju realne ravni uvoza iz 1982. leta, z njegovim prestrukturiranjem in predvsem z boljšo izrabo vseh energetskih virov in surovin. S povečanimi prizadevanji in odgovornostjo v vseh okoljih bo ob pravočasnih ukrepih gospodarske politike v 1983. letu možno doseči naslednje materialne okvire: — rast družbenega proizvoda za okoli 1,5 "/o, rast industrijske proizvodnje za 1,5% in kmetijske proizvodnje za okoli 4 %; 2 Uskladitev porabe z dejansko razpoložljivimi — v okviru politike produktivnega zaposlovanja sredstvi in blagovnimi skladi, krepitev akumulativne povečanje zaposlenih za okoli 8500 delavcev oziro- sposobnosti združenega dela in zaostritev finančne ma 1%. Tako se bo na izpraznjenih in novih delov- discipline, kar bo zmanjševalo inflacijske pritiske in nih mestih skupaj zaposlilo okoli 25.000 delavcev, med prispevalo k nadaljnji krepitvi izvozne ponudbe. . njimi tudi večje število delavcev iz organizacij zdm- 3. Učinkovitejše gospodarjenje, večje varčevanje žene=a deJa> ki Poslujejo v zmanjšanem obsegu ali z pri proizvodnji in porabi, boljše delo, izkoriščanje 4 lz^bami in se bodo morah usposobiti za nova dela m delovnega časa in proizvodnih zmogljivbsti ter zaostri- 118 0®e’ tev odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sred- — ohranjanje investicij v osnovna sredstva go- stvi in za uresničevanje dogovorjenih nalog. spodarstva na ravni, doseženi v 1982. letu; — rast sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo v republiki, vključno s sredstvi za zagotavljanj e obveznosti invalidsko-pokojninskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov ter obveznosti do drugih republik in pokrajin, bo v globalu zaostajala za rastjo dohodka za 40 °/o; — v delitvi dohodka in čistega dohodka povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela in rezerve v čistem dohodku gospodarstva za 3 odstotne točke; — rast sredstev za osebne dohodke (bruto) v globalu za 35 "/o počasneje od rasti dohodka. V tem okviru se bodo čisti osebni dohodki delavcev povečevali samo v odvisnosti od doseženih in izkazanih delovnih rezultatov, — zaostajanje rasti sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se združujejo v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnost) v odnosih svobodne menjave dela (razen sredstev skupnosti pokojninskega to invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov) v globalu za polovico za rastjo dohodka; — rast sredstev za zadovoljevanje splošnih potreb v SR Sloveniji (neto republiški proračun in proračuni občin) do 10,7 °/o, v mestu Maribor pa za 14 °/o. Za zagotavljanje dodatnih proračunskih obveznosti do drugih republik in pokrajin in najnujnejšo modernizacijo organov za notranje zadeve bomo morali dodatno zagotoviti 510 milijonov din. Organizacije združenega dela bodo povečale produktivnost in konkurenčno sposobnost v izvozu s prilagajanjem proizvodnih programov tržnim razmeram, vključevanjem inovacij in racionalizacijo dela, učinkovitejšo izrabo delovnega časa in zmogljivosti, boljšo organizacijo in povezovanjem v proizvodno zaokroženo delovno in poslovno močnejše organizacije oziroma poslovne skupnosti. Rast proizvodnje, zaposlovanja in nominalno povečanje osebnih dohodkov v posameznih dejavnostih to organizacijah združenega dela bo odvisna od uspešnosti in učinkovitosti pri gospodarjenju, zlasti pa od obsega in rasti izvoza na konvertibilno področje. Razvijati bomo morali inovacijsko dejavnost in jo učinkoviteje povezovati v celotno inovacijsko verigo ter ob tem z razvojem raziskovalne dejavnosti in usmerjenega izobraževanja prispevati k dvigu kvalitete dela in gospodarjenja. HI. POLITIKA USMERJANJA GOSPODARSTVA V IZVOZ ZA ZAGOTAVLJANJE NADALJNJE RASTI PROIZVODNJE IN IZBOLJŠANJE DEVIZNO-BILANCNBGA IN PLAČILNOBILANČNEGA POLOŽAJA SR SLOVENIJE . . I 1. Aktivnosti na področju gospodarskih odnosov s tujino 1. Za doseganje predvidene rasti izvoza in deviznega priliva bomo v SR Sloveniji v 1983. letu ohranili in vsebinsko razširili instrumentarij pospeševanja izvoza na konvertibilno področje ter nadaljevali z aktivnostmi za učinkovitejši nastop na tujih trgih. Uresničevanju e piani predvidenih obveznosti konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva bodo podrejene tudi usmeritve in naloge na drugih področjih gospodarske politike. Zavzemali, se bomo, da -bodo gospodarska politika na zvezni ravni in njeni ukrepi podrejeni usmeritvi v aktivno spodbujanje izvoza na konvertibilno področje, vključno z doslednim uresničevanjem politike realnega tečaja dinarja. Pri uvozu surovin to reprodukcijskega materiala bodo imele absolutno prednost potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje in za osnovno oskrbo občanov. Možnosti za uvoz opreme bodo imele predvsem tiste organizacije združenega dela, ki bodo dosegle najv^čje in hitre neto devizne učinke in bodo prevzele večje planske obveznosti konvertibilnega izvoza ter večjega in hitrejšega deviznega priliva. Za široko potrošnjo bomo uvažali le najnujnejše blago za osnovno oskrbo občanov v skladu z družbenim dogovorom o preskrbi enotnega jugoslovanskega trga. 2. Temeljne organizacije združenega dela bodo razširile samoupravno sporazumevanje po 67. in 68. členu zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino ter povezovanje na enotnem jugoslovanskem trgu z namenom, da se poveča izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje. Organizacije združenega dela bodo zlasti pospeševale vertikalne medsebojno proizvodno soodvisne povezave pri ustvarjanju skupnega proizvoda, uveljavljale skuppo planiranje proizvodnje oziroma opravljanje storitev, skupno vključevanje' v mednarodno delitev dela, združevale delo in sredstva za zagotavljanje skupnih ciljev v tekoči in razširjeni reprodukciji, skupno urejale tržne odnose in usklajevale politiko cen, delitev in uporabo ustvarjenega dohodka, način in delitev rizikov ter sankcije. pri neizpolnjevanju dogovorjenih pravic in obveznosti. Tako bodo ustvarjene tudi možnosti za povečanje produktivnosti in večje dohodkovne učinke v izvozu. Za pospeševanje procesa povezovanja združenega dela bo Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z gospodarskimi zbornicami v drugih republikah in pokrajinah, Gospodarsko zbornico Jugoslavije ter splošnimi združenji spodbujala neposredno povezovanje organizacij združenega dela in oblikovanje skupnih izvoznih projektov na vsem območju Jugoslavije. Za to bo dajala potrebne strokovne osnove, informacije in predloge. Za pospeševanje takega povezovanja bo predlagala ustrezne ukrepe v tekoči gospodarski politiki. 3. Za tesnejše povezave organizacij združenega dela na enotnem jugoslovanskem trgu kot podlage za planiranje gospodarskih odnosov s tujino in uresničevanje projekcije plačilne in devizne bilance Jugoslavije ob uresničevanju plačilnobilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije za 1983. leto bodo v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino izvedene naslednje aktivnosti: — podlaga za planiranje in usklajevanje planov gospodarskih odnosov s tujino v vsaki organizaciji združenega dela bodo sklenjeni samoupravni' sporazumi o skupni proizvodnji za izvoz, ob tem pa tudi doseženi rezultati v predhodnem obdobju, nove in razširjene proizvodne zmogljivosti ter delež izvoza v celotni proizvodnji; — Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo spodbujala usklaje- vanje planov v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za ekonomske odnose s tujino drugih republik in avtonomnih pokrajin ter gospodarskimi zbornicami; — plani ekonomskih odnosov s tujino organizacij združenega dela, ki jih bodo organizacije združenega dela uskladile v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, bodo' predstavljali podlago za pripravo predloga projekcije plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja SR Slo-, venije; — po sprejetju projekcije plačilne in devizne bilance Jugoslavije v Skupščini SFR Jugoslavije bodo organizacije združenega dela svoje plane izvoza in uvoza, priliva, odliva in kreditnih odnosov , s tujino v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino uskladile s projekcijo plačilnobilančnega in deviznobilančnega položaja SR Slovenije in s tem opredelile . svoje obveznosti za uresničevanje projekcije plačilne in devizne bilance Jugoslavije; — organizacije združenega dela se bodo v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino dogovorile o znesku deviz, ki ga bodo združevale za skupne gospodarske in družbene potrebe (predvsem za osnovno oskrbo občanov, energetiko, za najnujnejšo oskrbo v kmetijstvu, uvoz nujno potrebnih zdravil in najnujnejše medicinske opreme). Organizacijam združenega dela, ki bodo izpolnile opredeljene obveznosti v absolutnem znesku, preneha obveznost združevanja deviz za te namene. Organizacije združenega dela, ki svojih obveznosti ne bodo izpolnjevale, ne bodo mogle razpolagati z ustvarjenim deviznim prilivom, dokler ne bodo poravnale teh obveznosti; — spremljanje izpolnjevanja usklajenih planov in ukrepanja pri organizacijah združenega dela, ki ne dosegajo planiranih izvozno-uvoznih gibanj. Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo s prizadetimi organizacijami združenega dela pravočasno pripravila sanacijo stanja oziroma predlagala ustrezne ukrepe. Pri uresničevanju teh nalog morajo bolj sodelovati in zaostriti svojo odgovornost samoupravni in poslovodni organi v organizacijah združenega dela, gospodarske zbornice, izvršilni organi in skupščine družbenopolitičnih skupnosti. 4. Organizacije združenega dela .bodo obveznosti do tujih krfeditov izpolnjevale s svojimi oziroma združenimi deviznimi sredstvi, pridobljenimi na osnovi samoupravnih sporazumov. S samoupravnim sporazumom, sklenjenim v Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, bodo organizacije združenega dela združevale devize za odplačilo anuitet za skupno dogovorjene gospodarske in dmžbene namene. Pri tem bodo ponovno verificirale namene oziroma objekte, za katere bodo združevale devize. Organizacije združenega dela, ki so v 1982. letu izpolnjevale obveznosti iz tujih kreditov z deviznimi sredstvi, vzajemno združenimi na republiški ravni, bodo pričele vračati ta sredstva na podlagi meril, ki jih bo sprejela skupščina Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 5. Organizacije združenega dela s področja gospodarstva bodo na osnovi zakona v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino združevale del dohodka za dodatno pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva. Spodbude bodo usmerjale po selektivnih merilih ob upoštevanju neto deviznih učinkov, stopnje obdelave blaga in sestavljenosti storitev ter rasti deviznega priliva v 1983. letu. Samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino bo sproti proučevala učinke izvoznih spodbud ter drugih olajšav za izvoz na konvertibilno področje. Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino bo do,aprila 1983 pripravila osnutek samoupravnega sporazuma, po katerem bi v letu 1984 združevali sredstva za pospeševanje izvoza ter ga po predhodni razpravi do junija 1983 predložila organizacijam združenega dela v sprejemanje. 6. Večjo usmerjenost organizacij združenega dela v izvoz bo SR Slovenija v 1983. letu še naprej podpirala tudi z ukrepi tekoče gospodarske politike: — oprostitve pri davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela bodo veljale za izvoz na konvertibilno področje; — organizacije združenega dela, ki izvažajo pomemben del proizvodnje oziroma bodo bistveno povečale izvoz, na konvertibilno področje bodo imele možnosti za hitrejšo nominalno rast sredstev za osebne dohodke; — organizacije združenega dela, ki bodo dosegale večji delež izvoza na konvertibilno področje, bodo združevale sorazmerno manj sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih, republik in SAP Kosovo; — samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo prednostno oskrbovale organizacije združenega dela, ki dosegajo večji delež izvoza na, konvertibilno področje. 7. Za pospeševanje izvoza blaga in storitev in deviznega priliva s konvertibilnega področja bodo temeljne banke v tekočem poslovanju, predvsem s kratkoročnim kreditiranjem prvenstveno dajale kredite za obratna sredstva organizacijam, ki bodo izvažale na konvertibilno področje. Pri tem bodo: — zagotovile sredstva za vse oblike izvoznega kreditiranja na konvertibilno področje ob ugodnejših pogojih, tako da bodo več kot 55 "/o sredstev za kreditiranje selektivnih namenov usmerjale v kreditiranje izvoza na konvertibilno področje; — kreditirale tudi del prihodka, M izhaja iz izvoznih povračil do njihovega izplačila; — kreditirale prodajo opreme na domačem trgu le tistim proizvajalcem, ki tudi izvažajo na konvertibilno področje. Temeljne banke bodo namenile najmanj tretjino razpoložljivih sredstev za nove investicijske naložbe v osnovna sredstva in trajna obratna sredstva za naložbe v izvozno usmerjene programe. Spodbujale bodo samoupravno združevanje akumulacije organizacij združenega dela za čim hitrejše uresničevanje teh programov. 8. Pospešeno bomo razvijali gospodarske odnose z državami v razvoju. Pri investicijskih delih v teh državah bo s kvalitetnejšim vključevanjem organizacij združenega dela dosežen tudi večji' delež izvoza blaga in tehnologije. 9. Vztrajali bomo, da blagovna menjava v obmejnem gospodarskem sodelovanju v 1983. letu poteka v skladu z usklajenimi plani gospodarskih odnosov s tujino. Organizacije združenega dela, ki izvažajo po sporazumih o obmejnem gospodarskem sodelovanju, bodo ustvarjene devize uporabile predvsem za uvoz najnujnejšega reprodukcijskega materiala ter blaga za osnovno oskrbo občanov. Tako bodo organizacije združenega dela, ki izvažajo po Tržaškem in Goriškem sporazumu, dosegale vsaj polovico uvoza v okviru posebej dogovorjenih prioritet. 2. Druge aktivnosti za ohranjanje rasti proizvodnje Organizacije združenega dela bodo v skladu z letnimi programi in planskimi akti pripravile in uresničevale programe varčevanja, zlasti s surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo ter povečale uporabo sekundarnih surovin. Pri prestrukturiranju, modernizaciji in povečanju konkurenčnosti proizvodnje bodo bolj gradile na domačem znanju. Organizacije združenega dela, ki si lahko zagotovijo surovine in jim tržni pogoji omogočajo, da povečajo proizvodnjo, bodo uvedle večizmensko delo. Pri tem bodo v bankah prednostno obravnavali njihove potrebe po obratnih sredstvih. 1. Za predvideno povečanje kmetijske proizvodnje v 1983. letu bo potrebno: — v skladu s celovitim programom družbeno organizirane proizvodnje pripraviti programe setve oziroma proizvodnje in odkupa pomembnejših poljščin in zagotoviti njihovo izvedbo s samoupravnimi sporazumi, sprejetimi v združenem delu; — pravočasno oskrbeti proizvodnjo s pogonskim gorivom,. rezervnimi deli in reprodukcijskim materialom, vključno z nujnim uvozom surovin za proizvodnjo gnojil, sredstev za zaščito rastlin' in zdravil za veterinarstvo; — povečati aktivnosti za vključevanje neobdelanih in slabo obdelanih kmetijskih zemljišč v družbeno organizirano proizvodnjo; — pospešeno izvajati melioracije, komasacije in odkup zemljišč v skladu z opredeljeno dinamiko; — izdelati program družbeno organiziranega pridobivanja mleka, mesa in pridelave krme, ki bo opre-deljeval obveznosti proizvodnih organizacij in organizacij s področja predelave in oskrbe s hrano, potreben obseg investicijskih naložb in intervencijskih sredstev za spodbujanje proizvodnje in odkupa; — povečati izvoz kmetijskih in živilskih izdelkov tudi z oblikovanjem skupnih proizvodno usmerjenih programov z organizacijami združenega dela iz drugih socialističnih republik in socialističnih avtonomnah pokrajin; — z naložbami nosilcev oskrbe iz večjih potrosnih središč in z združevanjem sredstev bank v skladu z nalogami iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije zagotoviti hitrejše in večje usmerjanje sredstev v primarno kmetijsko proizvodnjo. 2. Organizacije združenega dela bodo v okviru Splošnega združenja za gostinstvo in turizem in Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino skupaj z gospodarskimi zbor- nicami in pristojnimi upravnimi organi sprejemale ukrepe za povečanje deviznega priliva iz turizma. Aktivnost bo usmerjena predvsem v: — zagotavljanje možnosti za normalno odvijanje turističnega prometa; — enotno nastopanje organizacij združenega dela na tujem tržišču in v njihovo medsebojno povezanost pri oblikovanju turistične ponudbe; — doseganje višje kakovosti storitev celotne turistične ponudbe, vključno z boljšo oskrbljenostjo turističnih krajev; — združevanje sredstev turistične takse in dela sredstev za pospeševanje izvoza turističnih storitev za financiranje splošnih turističnih informacij in propagande; — pospešeno usmerjanje sredstev v izgradnjo kvalitetnih ■manjših zmogljivosti v lasti občanov ter dopolnitev infrastrukturnih objektov v turističnih krajih. 3. V 1983. letu bodo v .zaostrenih razmerah pri oskrbi z energijo v okviru energetske bilance SR Slovenije sprejeti ukrepi za varčevanje in enakomerno razporejanje razpoložljivih energetskih virov. Prednost. pri oskrbi z energijo bosta imeli predvsem proizvodnja za konvertibilni izvoz in pridobivanje hrane. Nadaljevali bomo z nadomeščanjem tekočih goriv s premogom. Delovne organizacije energetskih dejavnosti bodo s povečanimi prizadevanji in boljšim vzdrževanjem naprav zagotavljale čim boljšo oskrbo z energijo. Nadaljevali bomo z geološkimi raziskavami in pospešili graditev objektov za pridobivanje premoga in električne energije ter najnujnejših prenosnih in distribucijskih objektov v elektrogospodarstvu. 4. Na področju prometne infrastrukture bo poudarek na. vzdrževanju ter na investicijah, ki so v republiki dogovorjene kot prednostni razvojni projekti glede na kriterij izvozne usmerjenosti ob zagotavljanju večje varnosti v prometu. Za varčevanje in smotrnejšo porabo goriv v prometu bomo v 1983. letu pospešeno nadaljevali akcijo na podlagi posebnega programa usklajevanja kopenskega prometa v SR Sloveniji s posebnim poudarkom na povečanju udeležbe železniškega prometa. 5. Organizacije združenega dela v gozdarstvu bodo z blagovno proizvodnjo najmanj 2,7 milijona m3 zagotovile boljšo oskrbo z lesom, zlasti za izvozno usmerjeno predelavo. 6. Organizacije združenega dela v gradbeništvu bodo morale razširiti tržišče in obseg dejavnosti v tujini. Zato bodo nadaljevale s povezovanjem v vsej Jugoslaviji, usposabljanjem kadrov ter prilagajanjem organiziranosti, opremljenosti im organizacije dela zahtevam tujih trgov. Za nudenje celovitejše ponudbe v tujini in večji izvoz opreme, tehnologije in znanja se bodo povezovale z organizacijami združenega dela v drugih dejavnostih ter krepile medsebojno dohodkovno povezovanje pri skupnem ustvarjanju deviznega priliva. V ta namen bo Gospodarska zbornica Slovenije izdelala program za organiziran nastop gradbene ope-rative v tujini. Izvršni svet Skupščine SR ‘Slovenije si bo v skladu s svojimi pristojnostmi prizadeval za sprejem zveznega zakona o izvajanju investicijskih del v tujini. V gradbeništvu in industriji gradbenega materiala bomo sprejeli manjkajoče standarde in predpise ter dopolnili sedanje, predvsem z vidika racionalne graditve ter manjše uporabe energije. Temu bo gradbeništvo tudi prilagajalo programe raziskav in vlaganj. 7. Gospodarske zbornice in splošna združenja bodo pospeševale tehnološko in dohodkovno povezovanje drobnega gospodarstva v proizvodne vezi z industrijo in drugimi dejavnostmi. S temi povezavami bo drobno gospodarstvo vključeno v procese prestrukturiranja celotnega gospodarstva, zlasti s smotrnim osvajanjem proizvodnje izdelkov, ki se uvažajo, vključevanjem v izvoz na konvertibilne področje in popestritvijo ponudbe na domačem trgu. Hkrati bo potrebno nadalje spodbujati angažiranje sredstev delovnih ljudi in občanov za hitrejše odpiranje delovnih mest. 8. Trgovske organizacije združenega dela bodo prispevale k nadaljnji rasti proizvodnje, s tem da bodo s poslovnim sodelovanjem in dohodkovnim povezovanjem s proizvodnimi organizacijami združenega dela zagotavljale boljšo oskrbo proizvodnje s surovinami in reprodukcijskim materialom. Trgovinske organizacije združenega dela bodo tudi ob zmanjšani ponudbi z boljšo organizacijo blagovnega prometa od proizvodnje do potrošnje in njegovim pospeševanjem več prispevale k, uresničevanju izvoznih nalog in zagotavljanju oskrbe domačega trga. 9. Družbene dejavnosti se bodo dosledno vključevale v izvajanje programa gospodarske stabilizacije in izvozne razvojne usmeritve s selekcijo programov in njihovim prilagajanjem zmanjšanim materialnim možnostim. V raziskovalni dejavnosti bodo programe selekcionirali, tako da bodo prednostno uveljavljane stabilizacijsko in razvojno najpomembnejše naloge gospodarjenja. Sredstva bodo usmerjali predvsem v raziskave za razvoj domačih energetskih in surovinskih virov, pridobivanje hrane; razvoj visoke tehnologije in upravljavskih sistemov v proizvodnih procesih. V usmerjenem izobraževanju bodo imele prednost predvsem naloge pri uvajanju novih programov, izobraževanje ob delu že zaposlenih delavcev, še zlasti preusposablj an j e delavcev na podlagi neposrednih zahtev in potreb gospodarstva. 3. Aktivnosti na področju investicij 1. V 1983. letu bomo v skladu s spremembami in dopolnitvami dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije nadaljevali z izvozno naravnano investicijsko politiko pri novih investicijah ter modernizaciji in razširjanju obstoječih zmogljivosti. Ob doslednem upoštevanju dogovorjenih kriterijev prestrukturiranja bodo pričeti novi gospodarski investicijski projekti le, če bodo zagotavljali vsaj 50 odstotkov celotne proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje ter znaten pozitiven neto devizni učinek Poleg v te izrazito izvozno usmerjene investicijske programe bodo organizacije združenega dela predvsem, banke pa v celoti usmerjale razpoložljiva investicijska sredstva za pričetek naslednjih gospodarskih investicij v: — primarno kmetijsko proizvodnjo in ribištvo, — energetiko in drugo gospodarsko infrastrukturo v zoženih okvirih, opredeljenih v spremenjenem in dopolnjenem dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, zlasti če odpravljajo ozka grla, povečujejo obseg storitev glede na vložena sredstva in prispevajo k povečanju izvoza, — projekte, M za domači trg predvidevajo proizvodnjo osnovnih uvoznih in na jugoslovanskem trgu deficitarnih surovin in pomembno vplivajo na rast proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje, s tem da devizni odliv ni večji od ene tretjine vrednosti proizvodnje (tehnološke izboljšave, ozka grla), — raziskovalno razvojno . opremo v organizacijah združenega dela, — projekte, ki temeljijo na domačem znanju in so tehnološka osnova prestrukturiranja ter zagotavljajo vsaj 30 %> proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje, — namensko proizvodnjo v skladu' s spremembami in dopolnitvami dogovora o temeljili družbenega plana SR Slovenije. V splošnih združenjih bodo ob sodelovanju bank kr Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujljo spodbudili in pospeševali samoupravno združevanje sredstev za uresničevanje ključnih izvozno usmerjenih investicij. 2. Tako opredeljena investicijska politika bo upoštevala naloge skladnejšega1, regionalnega razvoja ter nujnost hitrejšega zaposlovanja na manj razvitih območjih. Zato se bodo organizacije združenega dela v okviru- gospodarskih ^zbornic in splošnih združenj dogovarjale o investicijskih programih na manj razvitih območjih na podlagi samoupravnega združevanja dela in sredstev. Investitorje na manj razvitih območjih bodo v ta namen spodbujale: SR Slovenija z davčnimi olajšavami, banke z ugodnejšimi kreditnimi pogoji v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih svojih planov in samoupravne interesne skupnosti na področju materialne proizvodnje s sodelovanjem pri izgradnji inftrastruk-tumih objektov, ki so neposredno povezani z izgradnjo novih gospodarskih zmogljivosti na teh območjih. K uresničevanju teh usmeritev bodo prispevale tudi mladinske delovne akcije. 3. Z racionalnejšo in smotrneje organizirano graditvijo stanovanj, večjo udeležbo sredstev občanov pri urejanju njihovih stanovanjskih potreb in smotrno uporabo za ta namen oblikovanih bančnih sredstev si bomo prizadevali, da kljub zmanjšanju razpoložljivih sredstev za stanovanjsko graditev ohranimo njen obseg iz 1982, leta. To bomo dosegli z uveljavljanjem-vseh oTSIik izgradnje in vzpostavljanjem neposrednih stikov med investitorji in izvajalci na podlagi tržnih zakonitosti. Da bi zagotovili kontinuirano stanovanjsko graditev in z njo usklajeno komunalno opremljanje zemljišč, se bodo komunalne in stanovanjske interesne skupnosti sporazumele o združevanju dela sredstev za nakup zemljišč za stanovanjsko graditev in pripadajoče komunalno opremljanje. Hkrati se bodo z bankami dogovorile za usmerjanje dela namenskih sredstev za stanovanjsko gradnjo v bankah za kreditiranje nakupa in komunalnega urejanja zemljišč za stanovanjsko gradnjo. (, V 1983. letu bo možna le graditev objektov za osnovno preskrbo občanov v večjih novih stanovanjskih soseskah. 4. S sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ne bomo začenjali novih investicij. Samoupravne interesne skupnosti bodo namenjale razpoložljiva investicijska sredstva za plačilo dolgov in dokončanje začetih objektov, za katere bodo organizacije združenega dela družbenih dejavnosti združevale sredstva amortizacije. Nove investicije v objekte družbenih dejavnosti bodo lahko začete le, če so dogovorjene v spremembah in dopolnitvah samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov in izhajajo iz programov samoprispevkov. Začenjali jih bomo, ko bo s samoprispevkom zbranih vsaj 50 Vo sredstev za posamezni objekt. Za to ne bo moč uporabljati sredstev, združenih v samoupravnih interesnih skupnostih. 4. Aktivnosti na področju zaposlovanja Povečanje produktivnosti dela in boljša izkoriščenost družbenih sredstev zahtevata, da v sleherni organizaciji združenega dela temeljito pregledajo kadrovsko sestavo in sprejmejo ukrepe za njeno izboljšanj e. Pri zaposlovanju bodo imeli predvsem prednost mladi. Zato bodo delavci v organizacijah združenega dela nadaljevali s politiko zaposlovanja pripravnikov in praviloma sklepali z njimi delovno razmerje za nedoločen čas. V skupnostih za zaposlovanje bodo pospešili družbeno smotrno usposabljanje delavčev in usmerjanje mladih nezaposlenih delavcev v zaposlitev na prosta dela in naloge. V organizacijah združenega dela in v skupnostih za zaposlovanje bodo opredeljeni programi ukrepov za premagovanje težav pri zaposlovanju ob predvidenih organizacijskih in tehnoloških spremembah proizvodnje in haloge za preusmeritev delavcev v nove proizvodne programe oziroma v druge organizacije združenega dela. V ta namen bodo organizacije združenega dela v občinskih skupnostih za zaposlovanje združevale dodatna sredstva in če bo potrebno, zagotovile širšo solidarnost v republiki. Občine bodo v svojih planskih aktih opredelile možnosti in politiko zaposlovanja v drobnem gospodarstvu in v tem okviru v samostojnem osebnem delu. To bodo pospeševale z davčno politiko. 5. Razporejanje dohodka, oblikovanje sredstev in uresničevanje nalog pri zadovoljevanju osebnih, skupnih in splošnih potreb Delavci v združenem delu bodo z razporejanjem dohodka v 1983. letu zagotovili povečanje deleža sredstev za razširitev materialne osnove v dohodku in povečali usklajenost sredstev z razpoložljivimi blagovnimi skladi. Delež sredstev za razširitev materialne osnove dela in rezerve se bo v čistem dohodku gospodarstva povečal za 3 odstotne točke. Osnova za razporejanje sredstev za posamezne oblike porabe v 1983. letu bo za 1982. leto družbeno dogovorjena raven sredstev. Posamezni nosilci bodo v 1983. letu dosledno poračunali vse morebitne prekoračitve iz 1982. leta. 1. S politiko delitve sredstev za osebne dohodke bodo delavci v organizacijah združenega dela zmanjševali razlike v višini osebnih dohodkov v okviru posameznih dejavnosti in med dejavnostmi, ki ne temelje na razlikah v storilnosti dela in rezultatih dela. Raven in rast osebnih dohodkov v posamezmh organizacijah združenega dela v gospodarstvu se bosta razlikovali glede na doseženi porast proizvodnje in delovne storilnosti, izvoza na konvertibilno področje, znižanja stroškov poslovanja in boljšega izkoriščanja poslovnih sredstev. Organizacije združenega dela bodo pri opredeljevanju zahtevnosti del in nalog uveljavile načelo, da mora imeti večjo težo proizvodno delo, delo v težjih delovnih razmerah in kreativno delo. Povečanje dohodka, ki ne izhaja iz realnih rezultatov v proizvodnji, ampak je izključno posledica višjih cen oziroma prevrednotenja zalog, ne sme biti osnova za nominalno povečanje osebnih dohodkov. Sredstva za osebne dohodke delavcev v organizacijah združenega dela družbenih in drugih neproizvodnih dejavnosti bodo rasla odvisno od opravljenih programov dela. Selektivni porast sredstev za osebne dohodke v posameznih družbenih dejavnostih bo dogovorjen z občinskimi resolucijami, in sicer tako da bo v globalu zagotovljen porast teh sredstev največ do rasti sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu. Osebni dohodki v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubami, se morajo usklajevati na ravni, ki jo določata dogovor in zakon. Delavci v organizacijah združenega dela bodo pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke in določanju akontacij osebnih dohodkov upoštevali, da osnova za povečanje osebnih dohodkov ne morejo biti predvideni, temveč le doseženi rezultati dela in poslovanja. Zato bodo v prvem polletju 1983. leta obračunavali akontacije osebnih dohodkov po osnovah in merilih svojih samoupravnih splošnih aktov, vendar le do ravni razporejenih sredstev za osebne dohodke v 1982. letu v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve za razporejanje dohodka za 1982. in 1983. leto. Z izvajanjem dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu bomo na podlagi selektivnih usmeritev dosegli, da bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela oblikovali sredstva za osebne dohodke, odvisno od rezultatov dela in gospodarjenja ter dosežene ravni, kar bo omogočalo povečanje osebnih dohodkov šele potem, ko bodo doseženi in izkazani boljši rezultati dela in gospodarjenja ter zmanjšane neupravičene razlike v višini osebnih dohodkov iz preteklih let. Z dogovorom bodo opredeljene tudi omejitve rasti osebnih dohodkov v delovnih skupnostih skupnih služb, Id ne urejajo odnosov s temeljnimi organizacijami združenega dela na osnovi svobodne menjave dela. Za izdatke za namene skupne porabe delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela bodo z dogovorom sprejeti normativi, ki bodo omejevali posamezne prejemke ter pospeševati solidarnostno združevanje sredstev za socialne prejemke. K doslednejšemu uveljavljanju načela delitve osebnih dohodkov po delu bodo v 1983. letu prispevale strokovne podlage, za katere so se zavezali udeleženci družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Te strokovne podlage bodo uveljavile enotna izhodišča za opredeljevanje osnov in meril v samoupravnih sporazumih posameznih dejavnosti in samoupravnih splošnih aktih, ki jih bodo do konca leta sprejeli delavci, zato da se bo pospešilo odpravljanje razlik v osebnih dohodkih za enaka ali podobna dela pri doseganju enakih rezultatov dela. Z uresničevanj em usmeritev družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov bomo v 1983. letu zagotovili gospodarnejše trošenje sredstev za avtorske honorarje, pogodbe o delu in potne stroške. 2. V globalno opredeljenem okviru rasti sredstev, ki jih bodo delavci združevali v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v odnosih svobodne menjave dela, bo rast sredstev različna po posameznih dejavnostih ob upoštevanju dogovorjene prioritete izobraževanja in raziskovalne dejavnosti. V okviru posamezne dejavnosti bodo imeli prednost programi, ki neposredno vplivajo na povečanje delovne storilnosti in na uresničevanje prednostnih nalog v gospodarstvu. V občinah bodo določili prioriteto posameznih družbenih dejavnosti v skladu z že doseženo ravnijo družbenega standarda in razvojno politiko, sprejeto v njenih dopolnjenih planskih dokumentih. V samoupravnih interesnih skupnostih bodo opravili selekcijo med posameznimi programi in ob upoštevanju materialnih možnosti prilagodili standarde in normative ter če bo potrebno, predlagali ustrezne spremembe zakonov, ki opredeljujejo pravice. Hkrati' bodo proučili sedanjo, organiziranost in racionalizirali strokovne službe z namenom, da bi dosegli zmanjšanje stroškov za delovanje strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Sredstva skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo ob predvidenem povečanju števila upokojencev, valorizaciji pokojnin in invalidnin ter zaradi prenosa o-bveznosti za plačevanje razlik pri borcih in invalidih NOV iz proračuna rasla hitreje od rasti dohodka oziroma ob ocenjenih gibanjih za 29,2 odstotka. 2,1. V družbenih dejavnostih je potrebno pospešiti njihovo prestrukturiranje, tako da bo doseženo enotnejše in cenejše zagotavljanje storitev. V 1933. letu bo imelo prednost uresničevanje zagotovljenega programa in izvajanje tistih nalog, ki podpirajo uresničevanje načel neposredne svobodne menjave dela. S tem bodo uporabniki in izvajalci dosegli, da bo v večji meri kot doslej ustvarjeni dohodek združenega dela podlaga za uveljavljanje pravic in razvijanje družbenega standarda. V skladu z usmeritvijo raziskovalne dejavnosti bodo imele v posebnih raziskovalnih skupnostih prednost tiste raziskave, za katere uporabniki v neposredni menjavi dela združeno in usklajeno namenjajo dodatna sredstva raziskovalnim organizacijam. Na področju zdravstvene dejavnosti bodo v samoupravnih interesnih skupnostih in občinah zaostrili odgovornost in pospešili izpeljavo delitve dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela. V V posebnih izobraževalnih skupnostih bodo preverili vse sprejete programe srednjega izobraževanja in oblikovali celovite programske zasnove ter nove programe visokega izobraževanja, tako da bodo zmanjšala število programov in smeri ter omogočili izobraževanje po širših programih za več sorodnih poklicev. .Izobraževanje za ožje in posebne zahteve dela pa bodo uvajali zlasti v neposredni svobodni menjavi dela. V osnovnem šolstvu bodo poleg zagotovljenega programa v skladu z možnostmi in z uveljavljanjem neposredne svobodne, menjave dela razvijale elemente celodnevne šole, zlasti še s preoblikovanjem podaljšanega bivanja. V vseh organizacijah izvajalcev storitev družbenih d«*“*vnosti bodo skupaj s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi preverili možnost, da del obstoječih zmogljivosti ponudijo uporabnikom neposredno (posamezne zdravstvene storitve, organizirana prehrana in strokovna nega na domu itd.). 2.2. Delavci, delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih bomo dosledneje uresničevali dogovorjeno socialno politiko, po kateri so delo in delovni rezultati jemelj socialne varnosti posameznika in njegove družine, dogovorjena medsebojna solidarnost pa je podlaga socialne varnosti le za tiste, ki si je kljub svojemu delu in prizadevanjem ne morejo zagotoviti sami. Samoupravni organi v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih bodo proučili vzroke za dosedanji nizek dohodek in osebni dohodek delavcev, ki že dalj časa prejemajo posamezne oblike socialnih prejemkov. Z ukrepi bodo omogočili, da si ti delavci zagotovijo dogovorjeno raven socialne varnosti z rezultati združenega dela ali širši dohodkovni povezanosti V vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih bodo zagotovili nadzor in stalno spremljali., vzroke za odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodb, ki zmanjšujejo obseg in kakovost proizvodnje ,in povečujejo obveznosti do nadomestil, vendar tako, da ta ne morejo biti višja, kot bi bil delavčev osebni dohodek v obdobju odsotnosti. Glede nadomestil osebnega dohodka moramo v ,1983. letu uveljaviti izhodišče, da so nadomestila nižja, kadar je odsotnost z dela krajša, in višja, kadar je daljša. Pri ugotavljanju upravičenosti do posameznih oblik socialnovarstvenih pomoči bodo pristojni organi dosledno upoštevali dejanski materialni položaj družine. Kjer so možnosti, bodo samoupravne interesne skupnosti posamezne oblike denarnih prejemkov nadomestile s funkcionalnimi oblikami pomoči. Dosledno bomo izpeljali tudi enotno skupno evidenco prejemkov socialnovarstvenih pomoči v občinah. « 3. V okviru splošne porabe v. SR Sloveniji bodo imeli prednost programi in aktivnosti, ki bodo neposredno zagotovili učinkovitejše delo državnih organov, V 1983. letu bodo v občinskih in republiških upravnih organih in organizacijah z zmanjševanjem števila zaposlenih, izboljšanjem kadrovske sestave in izpolnjevanjem organizacije dela zviševali kakovost ■ in učinkovitost opravljanja svojih nalog. Nadaljevali bodo z izpolnjevanjem normativov in kriterijev za delo upravnih organov in organizacij, tako da bo mogoče v skladu s programi dela ugotavljati količino in kvaliteto opravljenega dela ter potreben obseg sredstev za nagrajevanje delavcev po rezultatih dela. V te aktivnosti bo vključeno tudi pravosodje. Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnejšega razvoja v SR Sloveniji ter zagotovitve enakopravnega pol a ža j a občanov bodo občine v 1983. letu poenotile davčno politiko. Za doslednejše ugotavljanje obdavčljivih dohodkov občanov iz vseh virov in njihovo dosledno izterjavo bodo zagotovljeni kadrovski pogoji, povečane zamudne obresti in drugi ukrepi. 6. Trg in cene Oskrbljenost tržišča z živili bomo zagotavljali • predvsem z večjim izkoriščanjem kmetijskih, pridelovalnih in predelovalnih zmogljivosti v SR Sloveniji in na podlagi samoupravnih sporazumov o dolgoročnem sodelovanju s kmetijskimi proizvajalnimi organizacijami v drugih republikah in pokrajinah. V najnujnejših primerih bo potrebno zagotoviti združevanje deviznih sredstev v okviru Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino za interventni uvoz živil in drugih izdelkov. Neskladja na trgu, ki bi povzročala motnje pri . preskrbi delovnih ljudi in občanov z osnovnimi izdelki, bomo odpravljali z ukrepi in sredstvi interveniranja v proizvodnji in porabi hrane ter z učinkovitejšim organiziranjem organizacij združenega dela trgovine in potrošniških svetov za zagotavljanje enakomerne in organizirane oskrbe delovnih ljudi in občanov. Nadaljevali bomo z uveljavljanjem samoupravnih interesnih skupposti za preskrbo. V skladu s srednjeročnim programom oblikovanja občinskih in republiških blagovnih rezerv ter v okviru materialnih možnosti bomo povečevali rezerve živil in drugih izdelkov, ki so posebnega pomena za de-delovne ljudi in občane. Odvisno od stanja na tržišču bomo z intervencijskim sproščanjem vplivali na odpravo kratkoročnih motenj na trgu. V 1983. letu bo sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o republiških blagovnih rezervah Za zmanjševanje rasti cen in uresničevanje izvoznih nalog bo politika cen v 1983. letu izrazito selektivna in diferencirana. Temeljna usmeritev bo odpravljanje nesorazmerij med cenami na domačem trgu ter med domačimi in svetovnimi cenami, predvsem s poudarkom na kriteriju svetovne cene. Zavzemali se bomo, da bo s politiko cen bolj zagotovljeno pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije v železniškem gospodarstvu in elektrogospodarstvu. Nadaljevali bomo s prehodom na ekonomske stanarine. Zaradi neskladja med ponudbo in povpraševanj en^ bo potrebno v 1983. letu zadrževati neposredno kontrolo cen, zlasti pri izdelkih in storitvah, pomembnih za celoto družbene reprodukcije ter neposredno potrošnjo delovnih ljudi in občanov. Pri nadaljnjem uveljavljanju temeljev sistema cen in uresničevanju dogovorjene politike cen bo Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s splošnimi združenji pospeševala samoupravno sporazumevanje o oblikovanju cen izdelkov in storitev v skladu z ugotavljanjem in razporejanjem skupnega dohodka. Poseben poudarek bo na sporazumevanju vseh proizvajalcev reprodukcijskih povezav na celotnem jugoslovanskem trgu. Tako oblikovane cene izdelkov in storitev bodo tudi podlaga za ukinitev neposredne kontrole cen. 7. Aktivnosti za preprečevanje nelikvidnosti in izgub Delavci v organizacijah združenega dela bodo ob pripravi planskih dokumentov in oblikovanju politike razporejanja dohodka in čistega dohodka kritično presodili finančno in materialno poslovanje in strukturo virov sredstev. Poleg ukrepov za izboljšanje finančnega in materialnega - poslovanja bodo z razporejanjem sredstev za razširitev materialne osnove dela prvenstveno povečali, obratna sredstva. Banke bodo pri dodeljevanju kreditov za obratna sredstva presojale sestavo virov sredstev in uresničevanje politike razporejanja dohodka in čistega dohodka v posamezni organizaciji združenega dela. Služba družbenega knjigovodstva bo za odpravljanje finančne nediscipline dosledneje sankcionirala neures-ničevanje zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Pri organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, bodo tisti, ki združujejo sredstva v okviru reprodukcijskih celot, in banke pri reševanju finančnih potreb upoštevali izvozno usmerjenost proizvodnje. Organizacije združenega dela bodo zaradi zaostrenih pogojev prodaje v tujini in na domačem trgu sproti analizirale uresničevanje letnega programa poslovanja in sprejemale ustrezne ukrepe. Glede na usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije bomo združena sredstva rezerv namenjali predvsem za premagovanje težav v tistih organizacijah združenega dela, kjer so predlagani sanacijski ukrepi usklajeni z izvoznimi usmeritvami ter za premostitev likvidnostnih težav pri izplačilih akontacij osebnih dohodkov. Delavci v organizacijah združenega dela bodo morali izvajati sanacijske postopke predvsem na medsebojnih dohodkovnih, poslovnih in organizacijskih povezavah, v katerih bodo zagotavljali tudi sredstva za uresničitev - nalog iz sanacijskih programov. 8. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita V skladu s srednjeročnimi in dolgoročnimi usmeritvami razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter potrebami in možnostmi vseh temeljnih, življenjskih in delovnih okolij bodo povečana prizadevanja zlasti za nadaljnjo krepitev samozaščite, varnostne in obrambne pripravljenosti in usposobljenosti delovnih ljudi in občanov za uveljavljanje enotnega racionalnega sistema obrambnozaščitnega usposabljanja, za razvoj in usposabljanje teritorialne obrambe, narodne zaščite, civilne zaščite ter uveljavljanje sistema rešitev, ki jih določa nova normativna ureditev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z delno vzajemnostjo bomo uresničevali obrambne priprave iz dogovora o nalogah teritorialne obrambe v obdobju 1983—1985, ki so skupnega pomena za obrambo SR Slovenije. IV. DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI Naloge in ukrepi na posameznih področjih družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije bodo podrobneje opredeljeni v naslednjih dokumentih: 1. Projekcija deviznobilančnega in plačilnobilančnega položaja SR Slovenije za 1983. leto, 2. Usklajeni plani organizacij združenega dela v Samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino, 3. Naloge, ukrepi in aktivnosti na področju kmetijstva, živilske industrije in gozdarstva v 1983. letu, 4. Program nalog in ukrepov za povečevanje tujskega turizma in deviznega priliva iz turizma v 1983. letu, 5. Energetska bilanca SR Slovenije za 1983. leto, 6. Načrt zaposlovanja za 1983. leto, 7. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v 1983. letu, 8. Dogovor o izvajanju politike splošne porabe na ravni občin, 9. Dogovor o usklajevanju davčne politike občin v SR‘Sloveniji. 10. Zakon o proračunu SR Slovenije. St. 30-34/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik VinRo Hafner 1. r. • ......................... 1934. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 Razglaša se zakon o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na .seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1S82 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. St. 0100-17/82 L j ubij aha, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 1. člen Ne gl^de na določbe 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82), po katerih morajo biti osnove in stopnje davkov za prihodnje leto določene do 31. decembra tekočega leta, se stopnje in osnove davkov za leto 1983 lahko določijo do 31. marca 1983. , 2. člen Davki od osebnih dohodkov, ki se obračunavajo in plačujejo ob izplačilu in ki bodo izplačani pred uveljavitvijo stopenj in osnov za leto 1983, se bodo obračunavali in plačevali po stopnjah, ki veljajo na dan 31. decembra 1982. 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St. 422-21/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične ripub Ue Slovenije Predsednik Vinko Hafner I. r. 1935. Na podlagi, 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 Razglaša se zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. Št. 0100-18/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 1. člen Davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: davek) se v letu 1983 obračunava in plačuje po stopnjah, ki so določene v tem zakonu, ob upoštevanju odbitih postavk in olajšav, ki so določene z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti (Uradni.Ust SRS, št. 18-1097/80) in s tem zakonom. 2. člen Davčni zavezanci plačujejo davek po naslednjih stopnjah: — temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela 3,25 odstotka, — temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti 0,2 °/o, — delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za temeljne organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti 0,5 “/o, — temeljne organizacije združenega dela s področja elektrogospodarstva, kmetijstva in ribištva ter proizvodnje živilskih proizvodov, razen skupine proizvodnja konditorskih proizvodov in skupine proizvodnja drugih živilskih proizvodov in delovne skupnosti, ki opravljajo naloge za te organizacije združenega dela 1 %>. 3. člen Pri ugotavljanju davčne osnove se kot odbitna postavka upoštevajo osebni dohodki v višini poprečnih osebnih dohodkov delavcev v SR Sloveniji v letu 1982. 4. člen Davčnim zavezancem — izvoznikom, ki z izvozom blaga domače proizvodnje in storitev ustvarjajo devizni priliv, se davčna osnova zmanjša za odstotni delež, ki ustreza razmerju med dinarsko vrednostjo vsega izvoza blaga in storitev, povečano za izvozno stimulacijo in celotnim prihodkom davčnega zavezanca. Po prejšnjem odstavku izračunana osnova se zmanjša še za: — 25%, če znaša odstotni delež od 5% do 10 %, — 50%, če znaša odstotni delež nad 10 do 20 %, — 75%, če znaša odstotni delež nad 20% do 40%, — 100%, če znaša odstotni delež nad 40%. Davčne olajšave iz prejšnjih odstavkov veljajo le za devizni priliv, dosežen v konvertibilnih devizah. V devizni priliv iz prvega odstavka tega člena se ne všteje del prihodkov, doseženih z zastopanjem tujih firm. , 5. člen Davčna osnova se zmanjša tudi za znesek prispevka, ki ga je davčni zavezanec po posebnem zakonu v letu 1983 plačal za pokrivanje dela stroškov reprodukcije Železniškega gospodarstva Ljubljana. 6. člen Davčna osnova se zmanjša tudi za zneske, ki jih je davčni zavezanec vložil: — v razvoj kmetijstva in ribištva, v predelavo mleka in rib, v izgradnjo skladišč živilske industrije za kmetijske pridelke in objekte za predelavo odpadkov v živilsko krmo ter v izgradnjo gozdnih cest, — v izgradnjo objektov za pridobivanje energije, — v izgradnjo objektov za prenočevanje in oskrbo turistov. Podrobnejše določbe o tem, kaj se šteje za vlaganje po prejšnjem odstavku, predpiše Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 7. člen Davek se ne obračunava in ne plačuje od dohodka davčnih zavezancev — premogovnikov z jamsko eksploatacijo. 8. člen Pri pogodbenih organizacijah združenega dela se davčna osnova zmanjša za odplačila sredstev, ki jih je ustanovitelj oziroma poslovodja združil v pogod-beno organizacijo združenega dela, in za nadomestilo za gospodarjenje s tako združenimi sr<*istvi po drugem odstavku 35. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št 1-3/79). 9. člen Če se z vplačili davka po obračunu za leto 1983 nabere več sredstev, kot je za ta vir predvideno v republiškem proračunu za leto 1983, se presežna sredstva prenesejo v republiški proračun za leto 1984 in se upoštevajo pri določitvi obveznosti za leto 1984. 10. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St 422-22/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1936. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo Razglaša se zakon o1 spremembah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Zbora fbčin dne 27. decembra 1982. St. 0100-19/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 1. člen V zakonu o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81) se: v 6. členu stopnjd 4,3 'Vo nadomesti s stopnjo 5,6 odstotka, ^ v 7. členu stopnja 3,7 "/o nadomesti s stopnjo 4,8 odstotka, v 8. členu stopnja 3,2 °/o nadomesti "s stopnjo 4,2 odstotka, v 9. členu stopnja 2,7% nadomesti s stopnjo 3,5 odstotka, v 10. členu stopnja 1,6% nadomesti s stopnjo 2,1 odstotka, vil. členu stopnja 1 % nadomesti s stopnjo 1,3 %. 2. člen V drugem odstavku .11. člena se zn besedo... »zavezanci« dodajo besede: »Iz podskupin v«. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Nove stopnje iz 1. člena tega zakona 'se uporabljajo tudi za obračunavanje, obveznosti zavezancev za leto 1982. St. 30-42/82 Ljubljana, dne 27. decembra .1982. . Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1937. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike ''Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občan in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev Razglaša se zakon o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji žbora združenega dela dne 27. decembra 1932 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. St. 0100-20/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1. člen V tarifni številki 1 tarife posebnega republiškega prometnega davka, ki' je sestavni del -zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil, za storitve ter' o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72, 14-119/73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76, 18-1149/77, 23-1469/77, 28-1631/78, 25-1168/79 in 39-1734/81) se stopnja 8,5 °/o nadomesti s stopnjo 11,5%. 2. člen Del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov odstopa SR Slovenija s posebnim aktom Skupščine SR Slovenije posameznim občinam. 3. člen Novo stopnjo iz 1. člena tega zakona pričnejo davčni zavezanci uporabljati z dnem uveljavitve odloka občinske skupščine, s katerim se odpravi posebni občinski davek od prometa proizvodov po splošni stopnji 3 %. Služba družbenega knjigovodstva izvrši v petih dveh po uveljavitvi odloka iz prejšnjega odstavka poračun po 1. januarju 1983 vplačanega posebnega občinskega davka od prometa^ proizvodov. 4. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. Št. 421-15/82 ' Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1938. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela m Zbora občin dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1983 1 2 3 1. člen SR Slovenija odstopa občinam v letu 1983 del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki se po zakonu o spremembi zakona o posebnem republiškem za prispevek. Po prejšnjem odstavku izračunana osnova se zmanjša dodatno še za: 25 %, če znaša delež izvoza od 5 do 10 °/o, 50 °/o, če znaša delež izvoza nad 10 do 20 °/o, 75 o/o, če znaša delež izvoza nad 20 do 40 %, 100 »/o, če znaša delež izvoza v celotnem prihodku > nad 40 %>. 5. člen Prispevek se plačuje po stopnji 2,8 %> od osnove iz 4. člena tega zakona. 6. člen Prispevek se ne plačuje iz aonoaKa zavezancev — premogovnikov z jamsko eksploatacijo. 7. člen Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je določeno z zakonom o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti za obračunavanje in plačevanje navedenega davka. 8. člen Prispevek se plačuje Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 9. člen Sredstva prispevka se porabijo za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva po kriterijih določenih v samoupravnem splošnem aktu Samoupravne interesne skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino. 10. člen i Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St. 430-1/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1940. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra' 1982 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. St. 0100-22/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino . 1. člen V četrti vrsti prvega odstavka 3. člena zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino (Uradni list SRS, št. 16/77) se za besedo »odnosov« dAda besedilo: »za spodbujanje in pospeševanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva«. 2. člen Druga alinea 12. člena se spremeni tako, da se glasi: »— spodbujajo in pospešujejo konvertibilni izvoz in konvertibilni devizni priliv tako, da se dogovarjajo o skupnih ukrepih za povečanje konvertibilnega izvoza in konvertibilnega deviznega priliva in za racionalno nadomeščanje uvoza ter sprejemajo v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino in v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije akte za vračilo prispevkov izvoznikom — članom skupnosti.« 3. člen Za drugim odstavkom 44. člena se dodata nova tretji ih četrti odstavek, ki se glasita: . »Za zagotovitev sredstev za pospeševanje konvertibilnega izvoza ter konvertibilnega deviznega priliva v SR Sloveniji se določa prispevek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela s področja gospodarstva. Višina prispevka, merila, način in roki zbiranja teh sredstev še. določijo s samoupravnim sporazumom. Sredstva iz prejšnjega odstavka se zbirajo na poseben' račun pri skupnosti.« 4. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St. 022-227/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1941. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks Razglaša se zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbbra združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. St. 0100-23/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks i 1. člen Prvi odstavek 3. člena zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 12/82) se spremeni tako,' da se glasi: »Republiški davek iz osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 1.3 °/o. Obveznost plačevanja tega davka velja do 31. decembra 1983.« # 2. člen Prvi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Za odmero davka iz skupnega dohodka občanov se neobdavčljivi del dohodka iz prvega odstavka 150. člena zakona o davkih občanov določi v znesku 407 tisoč din; znesek za vzdrževanega družinskega člana iz 156. člena navedenega zakona pa v višini 97.000 din oziroma 146.000 din, če zavezanec vzdržuje otroka motenega v telesnem ali duševnem razvoju.« 3. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983, določbe 2. člena pa se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1982. St. 422-10/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1942. ‘ Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1983 Razglaša se zakon o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982 St. 0100-24/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj L r. ZAKON o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1983 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S proračunom SR Slovenije za leto 1983 (v nadaljnjem besedilu: republiški proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v Socialistični republiki Sloveniji ter za prispevek proračuna federacije. 2. člen Skupni prihodki republiškega proračuna v letu 1983 se razporedijo: din — za republiške potrebe 9.120,419.658 — za odstopljena sredstva drugim družbenopolitičnim skupnostim 342,714.462 — za najnujnejšo modernizacijo organov za notranje zadeve 167,285.538 — za prispevek federaciji' v letu 1983 17.207,200.000 3. člen Od prihodkov po prvi, drugi in tretji alined prvega odstavka prejšnjega člena se 1 %> izloči v sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije. V sredstva rezerve Socialistične republike Slovenije se poleg sredstev iz prejšnjega odstavka posebej izloča še 1 %> od iste osnove, dokler se ne nadomesti znesek, s katerim je bil pokrit izpad proračunskih prihodkov Socialistične republike Slovenije po 44. členu zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije za leto 1981. , 4. člen Sredstva republiškega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če ni z zakonom ali s posebnim aktom Skupščine Socialistične republike Slovenije ali Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) oziroma s pogodbo med Socialistično republiko Slovenijo in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev drugače določeno. 5. člen Uporabniki republiškega proračuna so dolžni uporabljati sredstva republiškega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, M je sestavni del zakona. ' 6. člen Kot sredstva za delo se republiškim upravnim organom in organizacijam ter republiškim pravosodnim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu s 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih v letu 1983 zagotavljajo: — sredstva, ki jih delavci v skladu z navedenim zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, — sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ in njegovega namestnika, — sredstva za materialne stroške, — sredstva opreme in amortizacije, — sredstva za posebne namene. 7. člen Podlaga za pridobivanje sredstev za delo organa in s tem tudi dohodka delavcev delovne skupnosti so programi dela in doseženi rezultati dela delavcev pri' izvrševanju programa. V programih dela morajo biti delovne naloge izkazane in razvrščene v značilne skupine glede na naravo, vrsto in zahtevnost, stopnjo in vsebino odgovornosti ter pogoje dela na podlagi družbenega dogovora o skupnih osnovah za usklajeno urejanje odnosov pri pridobivanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti upravnih in drugih organov družbenopolitičnih skupnosti ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Podlaga za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za osebne dohodko delavcev je število izvajalcev, potrebnih za izvršitev programiranih del in nalog po posameznih vrstah oziroma stopnjah zahtevnosti del in nalog in povprečni osebni dohodek glede na raven in gibanje osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge enake zahtevnosti ob približno enakih delovnih pogojih in odgovornosti za opravljeno delo. Osnova za ugotavljanje potrebnega obsega sredstev za skupno porabo delavcev je višina sredstev skupne porabe po posameznih namenih na delavca, dosežena v preteklem letu v organizacijah združenega dela. 8. člen Sredstva za realizacijo programov dela se med letom dodeljujejo organom enakomerno kot mesečne akontacije. Organi poročajo izvršnemu svetu o realizaciji programov dela dvakrat letno, in sicer ob polletju in ob zaključku leta; poročila so osnova za določitev višine akontacije v naslednjem obdobju. 9. člen Dokler ne bodo Izdelana merila za finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu za leto 1983, zmanjšane za usklajevanje osebnih dohodkov. Ta sredstva se lahko na podlagi sklepa izvršnega sveta med letom povečajo za odstotek usklajevanja osebnih dohodkov, ne morejo pa se povečati zaradi sprememb v prispevnih stopnjah Iz osebnega dohodk* in dohodka. 10. člen Sredstva za materialne stroške, posebne namene In amortizacijo se določijo v okviru možne rasti republiškega proračuna. Sredstva za posebne namene bodo organom v letu 1983 dodeljena na podlagi pismenih zahtevkov. 11. člen Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog organa ter pogoji za njihovo izvrševanje, se mu lahko sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo. 12. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predlaganega programa dela, ki ga potrdi izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev republiškega proračuna, se neporabljena sredstva za delo organa oziroma uporabnika prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 13. člen Organi in drugi uporabniki sredstev republiškega proračuna (v nadaljevanju: uporabniki) morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. Uporabniki sredstev republiškega proračuna ne smejo prevzemati na račun republiškega proračuna obveznosti, ki bi presegle z republiškim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz republiškega proračuna, oziroma delovne skupnosti teh organov, smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih le v mejah sredstev, ki so jim odobrena z republiškim proračunom. 14. člen izvršni svet lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v. posebnem delu republiškega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki republiškega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino Socialistične republike Slovenije in predlagati ukrep oziroma ustrezno spremembo republiškega proračuna. 15. člen Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodek republiškega proračuna, če ni s tem zakonom drugače določeno. 16. člen v Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu, lahko uporabljajo za pokritje materialnih stroškov naslednji uporabniki: — Izvršni svet Skupščine SRS, — Republiški' komite za informiranje, — Protokol v Izvršnem svetu Skupščine SRS, — Republiški sekretariat za notranje zadeve, — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, — Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, — Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo, — Republiška geodetska uprava, — Zavod SRS za družbeno planiranje, — Zavod SRS za statistiko, — Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, — Hidrometeorološki zavod SRS, » — Arhiv SR Slovenije, — Zavod SRS za šolstvo, — Luška kapitanija Koper, — Svet za preventivo in vzgojo v cčstnem prometu, — Seizmološki zavod SRS, — Skupščina SR Slovenije. 17. člen Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po 15. členu tega zakona uporabljajo tudi naslednji organi in sicer: — Zavod SR Slovenije za rezerve — za financiranje dejavnosti zavoda, — Republiški sekretariat za pravosodje in upravo — za kritje izdatkov upravljanja in investicijskega vzdrževanja upravnih in poslovnih stavb ter za plačilo najemnin. 18. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v republiškem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev republiškega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 19. člen Uporabniki so dolžni Republiškemu sekretariatu za finance predložiti predračune in finančne načrte za leto 1983 ter zaključne račune za leto 1982 najpozneje do 15. marca 1933, organi iz 16. in 17. člena pa so dolžni v predračunih oziroma finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, ki jih neposredno uporabljajo na podlagi tega zakona. Organi so dolžni dodatno predložiti Republiškemu sekretariatu za finance do 1. aprila 1983 podatke za analizo zaključnih računov, skladno z navodilom tega sekretariata. 20. člen Neporabljena sredstva za posebne namene so dolžni organi najkasneje do 31. decembra vrniti v republiški proračun, razen: — Republiški sekretariat za notranje zadeve na podlagi 135. člena zakona o notranjih zadevah in — Republiški sekretariat za ljudsko obrambo na podlagi 292. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. • 21. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča: 1. o prenosu sredstev med posameznimi nameni republiškega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov; 2. o uporabi sredstev rezerve Socialistične republike Slovenije do višine '5,000.000 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78); 3. o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« republiškega proračuna za zneske, ki presegajo 100.000 dinarjev; za zneske do višine 100.000 dinarjev pa je pooblaščena Koordinacijska komisija izvršnega sveta; Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala: , — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena, in ki po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju republike — za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu. 22. člen Republiški sekretariat za. finance je pooblaščen, da opravlja nadzor: v — nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov republiškega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe, — nad financiranjem investicij, za katere se sredstva delno ali v celoti zagotavljajo iz republiškega proračuna. Če se pri opravljanju proračunskega nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, ima Republiški sekretariat za finance pravico zahtevati, da se ta sredstva vrnejo v republiški proračun, in o tem obvesti izvršni svet. Če Republiški sekretariat za finance pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da finančno ali materialno knjigovodstvo pri uporabnikih ni ustrezno urejeno, je dolžan o tem obvestiti izvršni svet in mu prediagati ustrezne ukrepe. 23. člen 1 Republiški sekretariat za finance je pristojen, da: — opravlja med letom poračunavanja, ki so potrebna zaradi sprememb v programih dela organov, — odloča na podlagi pismenega predloga posameznih nosilcev sredstev o prenosih med sredstvi za namene iz 104. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Socialistične republike Slovenije ter o republiških upravnih organih in med različnimi postavkami istega namena, — dodeljuje sredstva organom iz postavk »delo v posebnih pogojih, odpravnine, jubilejne nagrade in sredstva za spremembe med letom« ter — na podlagi sklepa izvršnega sveta dodeljuje organom sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev. 24. člen Nosilci sredstev po organih so: 1. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« — za postavko »ustavne obveznosti republike v zamejstvu« — v okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« — za postavko »sofinanciranje programa graditve stanovanj za nosilce družbenih funkcij v SRS v obdobju 1982—1985 « 2. Sekretariat Izvršnega sveta za kadrovska vprašanja: — v okviru, »sredstev za izobraževanj^« za postavki »štipendije za potrebe organov v federaciji« in »štipendije za potrebe republiških upravnih organov«. 3. Ufad za narodnosti: — v okviru »sredstev za družbenopolitične In družbene organizacije« za postavki »financiranje narodnosti« in »sofinanciranje s SR Hrvatsko«. 4. Republiški sekretariat za finance: — v okviru »odplačil kreditov in posojil DPS« za postavke »odplačila anuitet po finančnih programih in najetih posojilih«, »vračilo posojila za odpravo posledic pretresa v Črni gori«, in »vračilo anuitet za kredite dane SAP Kosovo do leta 1980«. — v okviru »odhodki za obveznosti iz prejšnjega leta« za postavke »odplačilo inozemskih dolgov Narodni banki Jugoslavije in Jugoslovanski investicijski banki«, »plačilo VIII. obroka kredita Narodni banki Jugoslavije«, »plačilo obresti za 100 milijonov US $ kredit«, »plačilo provizije Narodni banki Jugoslavije za sredstva odstopljena SR Sloveniji v trajno last«, in »obveznost SR Slovenije na podlagi zakona o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela«; — v okviru »sredstev za znanost« za postavico »znanstvene raziskave v tekočem letu; — v okviru »drugih odhodkov DPS« za postavko »Olimpijske igre Sarajevo 1984«; — v okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko »odškodnine po sodnih sklepih«; — v okviru »plačil za bančne storitve in stroške plačilnega prometa« za postavko »bančni stroški in obresti«; — v okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko »medrepubliški program namembne . proizvodnje«; — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »sanacija, povečanje zmogljivosti, vzdrževanje in gradnja visokogorskih planinskih postojank v obdobju 1981—1985«; 5. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo: — v okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko »medrepubliški program namembne proizvod- ' nje«; 6. Republiški sekretariat za notranje zadeve: — v okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva za postavki »sofinanciranje1 programa graditve stanovanj za delavce organov za notranje zadeve« in »investicijska vlaganja SRS v graditev objektov in nabavo opreme v obdobju 1981—1985« za specialno opremo organov za notranje zadeve. 7. Republiški sekretariat za pravosodje in upravo: — v okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavke »sofinanciranje programa gradnje družbenih najemnih stanovanj za delavce republiških organov v obdobju 1982—1985 in zagotovitev sredstev za odplačilo posojil, najetih za stanovanja zgrajena v obdobju 1975—1981«, in »investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov«. Sredstva za »investicijsko vzdrževanje zgradb republiških upravnih in pravosodnih organov« se bodo koristila na podlagi programa, ki ga sprejema izvršni svet do konca januarja 1983. 8. Republiški komite za borce in vojaške invalide: — v okviru »sredstev za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev« za postavke »dodatek zaposlenim udeležencem NOV«, »zdravstveno varstvo borcev NOV«, »dopolnilno varstvo vojaških invalidov«, »varstvo civilnih invalidov vojne«, »varstvo borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev«, stroški dela posebne komisije za izjemno priznanje pravice do pokojnine po 36. ih 41. členu zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja« ter »republiške priznavalnine«; — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »Muzej" ljudske revolucije v Ljubljani.« 9. Republiški komite za družbeno planiranje: — v okviru »sredstev za znanost« za postavko »potrebe priprav dolgoročnega plana SR Slovenije«. 10. Republiški komite za informiranje: — v okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavko »sofinanciranje razlik v ceni politiSno-informativnih dnevnikov«. 11. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: — v okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v" gospodarstvo« za postavke »kobilama Lipica«, »Zavod za ribištvo«, »gojitvena lovišča«, — v okviru »sredstev za odpravo naravnih nesreč« za postavko »nabava avionov za gašenje gozdnih in drugih požarov«. 12. Republiški komite za kulturo: — v okviru »sredstev za kulturo« za postavke »sofinanciranje druge izdaje Enciklopedije Jugoslavije«, »sofinanciranje izdaj Enciklopedije Slovenije« ter »sofinanciranje projekta Leksikografi j e«; — v okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko »socialno zavarovanje samostojnih umetnikov«; — v okviru »sredstev za -druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavke »Triglavski narodni park Bled«, »Spominski park Trebče« in »Arboretum Volčji potok«; —■ v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »izgradnja in financiranje Kulturnega doma Ivan Cankar«. 13. Republiški komite za mednarodno sodelovanje: — v okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS« za postavko »sklad solidarnosti z neuvrščenimi državami in državami v razvoju«. 14. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora: — v okviru »sredstev za socialno varstvo« za postavko »vzdrževanje pokopališč in grobov zavezniških in drugih tujih armad v SR Sloveniji«. 15. Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo: — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »manjšinsko šolstvo«. 16. Republiški štab za teritorialno obrambo: — v okviru »sredstev za ljudsko obrambo« za postavko »odplačilo anuitet iz posojila za gradnjo skladišč« — v okviru »sredstev za druge potrebe in intervencije v gospodarstvo« za postavko »pospeševanje konjereje«. 17. Hidrometeorološki zavod SR Slovenije: — v okviru »sredstev za varstvo in izboljšanje človekovega' okolja« za postavko »vdrstvo zraka«; — v okviru »sredstev za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami« za postavko »sistem obrambe pred točo« 18. Republiška geodetska uprava: — v okviru sredstev za dmge splošne družbene potrebe« za postavko »geodetska dela na območju SR Slovenije«. 19. Zavod SRS za statistiko: — v okviru »sredstev za investicije v osnovna sredstva« za postavko »financiranje nabave računalnika z opremo za Zavod SRS za statistiko«. 20. Komisija za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja pri izvršnem Svetu: i— v okviru »sredstev za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS« za postavko »pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji«. 21. Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavki »proslave republiškega pomena« in »NAŠA ZENA«. 22. Republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavke »regres za skupinska potovanja otrok in mladine«, »mladinske delovne akcije po družbenem dogovoru«, ter »Mladinski dom Bohinj.« 23. Republiški odbor zveze združenj borcev NOV Slovenije: — v okviru »sredstev za družbenopolitične in družbene organizacije« za postavko »TV-15«; — v okviru »sredstev za druge splošne družbene potrebe« za postavko »dograditev zdravstveno-rekre-acijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV Strunjan«. 25. Člen Iz postavke »znanstvene raziskave v tekočem letu« se bodo v letu 1983 dodeljevala, sredstva vsemi organom, tudi tistim, ki so imeli do sedaj znanstvene raziskave vključene v pogodbeno dejavnost v okviru posebnih namenov, pod naslednjimi pogoji: — raziskovalno nalogo mora predhodno verificirati izvršni svet, ' — verifikacija raziskovalne naloge je osnova za sklenitev pogodbe, — v pogodbi morata biti predvidena najmanj dva termina, v katerih mora izvajalec raziskovalne naloge poročati izvršnemu svetu, kako napreduje delo na nalogi, — ob zaključku naloge mora organ, ki je raziskovalno nalogo naročil, izvršiti recenzijo o kvaliteti opravljene naloge, — recenzija e kvaliteti opravljenih nalog je osnovni pogoj za pokritje celotne pogodbene obveznosti iz sredstev proračuna SRS za leto 1983. II. ZAGOTAVLJAL;JE DOPOLNILNIH SREDSTEV OBČINAM 26. člen Občinam, ki s svojimi prihodki ne morejo zagotoviti izvajanja nalog na področju splošnih’ družbenih potreb v obsegu, določenem na podlagi tega zakona, se zagotovijo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna po določbah tega zakona (v nadaljnjem besedilu: dopolnilna sredstva). 2L, člen Da bi občine lahko prejemale dopolnilna sredstva, morajo biti njihovi prihodki predviden; v skladu z dogovorom občin o usklajevanju davčne politike in v skladu z možnostmi organizacij združenega dela, delavcev, delovnih ljudi in drugih občanov na območju posamezne občine s pogojem, da so uvedle občinski' davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 odstotka od osnove. Obseg prihodkov, posamezne občine, ki je po prejšnjem odstavku pogoj za zagotovitev dopolnilnih sredstev, ugotavljata Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški' sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino. V obseg prihodkov posamezne občine se vštevajo vsi prihodki, ki se izkazujejo v proračunu občine, razen turističnih taks. .28. člen Občinam pripadajo dopolnilna sredstva v višini razlike med predvidenimi prihodki po prejšnjem členu in obsegom sredstev za' splošno porabo opredeljenim na podlagi resolucije o politiki izvajanja druž- benega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v letu 1983. 29. člen Pri ugotavljanju obsega sredstev za splošno porabo v občini po prejšnjem členu se izvajanje posameznih dejavnosti, nalog in obveznosti občin upošteva v naslednjem obsegu: — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti v občini — po enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo organov in dohodka delavcev delovnih skupnosti teh organov v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1983, ki jih določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo. Pri tem ugotovi obseg sredstev: s a) za dohodek delovne skupnosti upravnega organa — v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za pridobivanje dohodka delovne skupnosti in njegovem razporedju; b) za osebni dohodek funkcionarja, M vodi upravni organ in njegovega namestnika — po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih; c) za materialne stroške, za opremo in za' posebne namene upravnega organa d) za sredstva amortizacije največ do višine, določene za republiške upravne organe — dejavnost ljudske obrambe — po merilih, ki jih glede na programe ljudske obrambe na podlagi srednjeročnega plana in. zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti določi Republiški se- •• kretariat za ljudsko obrambo; — občinske priznavalnine borcev NOV — po družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin borcem NOV — po merilih, ki jih določi' Republiški komite za borce in voj aške. invalide; — dejavnost družbenopolitičnih organizacij — po letnih programih dela '— ovrednotenih in usklajenih v okviru Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva; — naloge, v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv — po merilih, ki jih določi Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve; 1 — dejavnost na področju urbanizma, prostorske- ga planiranja ter stroški za urejanje in vzdrževanje grobišč in grobov borcev NOV — po merilih, ki jih določi Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora; — dejavnost na področju geodezije po merilih, ki jih določi Republiška geodetska uprava; — anuitete s področja splošne porabe, obveznosti do preživninskega varstva kmetov, pomoč družinskim članom, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, obveznosti v zvezi z zatiranjem živalskih kužnih bolezni, obveznosti v zvezi z izvajanjem mrliško pregledne službe, pogrebni stroškio oseb brez ugotovljene identitete in obveznosti za izločanj e v sredstva rezerve — v višini dejanskih obveznosti za leto 1983 — 1 - delegatskega sistema v krajevnih skupno-. po enotnih merilih in kriterijih, ki jih sprejme izvršni svet občinske skupščine; — intervencije v porabi hrane — po merilih, M jih določi' Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve; — negospodarske investicije za potrebe državnih organov — v obsegu, ki ga v sodelovanju s posamezno občino določi Republiški sekretariat za pravosodje in upravo v okviru dopolnilnih sredstev, predvidenih s tem proračunom ih na podlagi ocene upravičenosti in smotrnosti posamezne investicije. 30. člen Če bi bila glede na obseg splošne porabe v občinah po merilih tega zakona, upoštevajoč proračunske obveznosti iz drugega odstavka 39. člena zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81, 39/82) potrebna večja sredstva, kot so s tem zakonom predvidena za dopolnjevanje občin v letu 1983, se dopolnilna sredstva najprej znižajo za naloge v zvezi z oblikovanjem občinskih blagovnih rezerv ter intervencij v porabi hrane, nato pa tudi za jdruge dejavnosti in naloge iz 28. člena tega zakona. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti sredstva za priznavalnine borcem NOV ter za osebne dohodke delavcev in materialne stroške v organih družbenopolitične skupnosti. 31. člen Potrebno višino dopolnilnih sredstev za posamezno občino začasno ugotovi Republiški sekretariat za ifihance na podlagi dovoljenega obsega sredstev za splošno porabo, in na podlagi prihodkov občin iz '27. člena ter meril za ugotavljanje obsega sredstev za splošno porabo iz 29. člena tega zakona. 32. člen Dopolnilna sredstva se zagotavljajo občinam po dvanajstinah. Do ugotovitve potrebne višine dopolnilnih sredstev za posamezno občino se občinam zagotavljajo dopolnilna sredstva v višini akontacij iz leta 1982, povečanih za 10 %. Akontacije iz prejšnjega odstavka se poraču-hajo z dopolnilnimi sredstvi, ki jih za posamezno občino ugotavlja Republiški sekretariat za finance v smislu prejšnjega člena. 33. člen Občine, ki bodo po prejšnjem členu prejemale akontacije na račun dopolnilnih sredstev, pa jim dopolnilna sredstva po tem zakonu ne pripadajo, mo-"rajo prejete akontacije vrniti republiškemu proračunu hajpozneje do 30. novembra 1983. 34. člen Po preteku leta 1983 se na osnovi podatkov službe družbenega knjigovodstva o dejanski realizaciji izvirnih prihodkov proračuna, ki pritekajo po avtomatizmu in kalkulativno ugotovljenih prihodkih od davka občanov v primerjavi z ocenjenimi možnostmi dokončno ugotovijo dopolnilna sredstva za leto 1983. Rezultati ugotovitev iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pri zagotavljanju dopolnilnih sredstev v letu 1984. III. III. KAZENSKE DOLOČBE 35. člen Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 diharjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba uporabnika: 1. če ne porabi sredstev republiškega proračuna za tiste namene, za katere so bila dodeljena (drugi odstavek 22. člena), 2. če nima ustrezno urejenega finančnega ali materialnega knjigovodstva (tretji odstavek 22. člena), 3. če neporabljenih sredstev za posebne namene ne vrne v določenem roku v republiški proračun (20. člen), 4. če neupravičeno prejete akontacije na račun dopolnilnih sredstev ne vrne v določenem roku v republiški proračun (33. člen). 36. člen Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika, če Republiškemu sekretariatu za finance ne predloži v določenem roku predračuna in finančnega načrta za leto 1983, zaključnega računa za leto 1982 ter podatkov za analizo zaključnih računov (prvi' in drugi odstavek 19. člena). IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 37. člen Za pravočasno izvrševanje obveznosti republiškega proračuna, razen sredstev za delo organa, predvsem pa za pokritje neporavnanih obveznosti do zveznega proračuna ter za obveznosti, za katere sredstva v republiškem proračunu za leto 1983 niso zagotovljena v zadostni višini, bo Socialistična republika Slovenija najela posojila pri bankah, vendar največ do zneska 500,000.000 dinarjev. Pogodbo o najetju posojila v skladu s prejšnjim odstavkom sklene izvršni svet. 38. člen Če bodo v letu 1982 prihodki proračuna SR Slovenije doseženi v višjem obsegu, kot so predvideni z bilanco, se razlika med tako planiranimi in več doseženimi prihodki prenese med prihodke neto proračuna za leto 1983. 39. člen če bodo prihodki v letu 1983 dosežen; v manjšem obsegu, kot so z bilanco predvideni, bodo za kritje primanjkljaja do višine 150,000.000 din uporabljena sredstva rezerve SR Slovenije v skladu s 3. točko 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Sredstva, ki bodo eventualno uporabljena za kritje primanjkljaja, bo SR Slovenija v letu 1984 vračala v sredstva rezerve z dodatnim 1 °/o izločanjem skupnih prihodkov, dokler ne bo nadomeščen znesek, ki je bil uporabljen za kritje primanjkljaja. 40. Člen Organi in organizacije, ki se financirajo iz republiškega proračuna v letu 1983, obračunavajo obseg amortizacije v višini sredstev, ki so jim za ta namen zagotovljena v posebnem delu zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1983 na postavki »amortizacija«. 41. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St. 400-89/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične,republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1983 A. PRIHODKI Skupina Konto Vrsta prihodka Znesek I. PRIHODKI ZA OBVEZNOSTI NA RAVNI SR SLOVENIJE (vrsta 1 do 5) 14.386,805.000 71 710 Vrsta 1 — PRIHODKI OD DAVKA OD DOHODKA OZD Davek od dohodka OZD 3.219,540.000 3.219,540.000 72 720 Vrsta 2 — PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Republiški davek iz osebnega dohodka po stopnji 1,3°/o 2.606,200.000 3.500,200.000 720 Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji 894,000.000 73 Vrsta 3 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV 7.435,265.000 731 Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve 7.435,265.000 74 742 Vrsta 4 — PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV Davek od tujih oseb 61,800.000 161,800.000 743 Davek od celotnega prihodka občanov 100,000.000 77 778 ' Vrsta 5 — DRUGI PRIHODKI Drugi prihodki 70,000.000 70,000.000 II, PRIHODKI ZA OBVEZNOSTI DO PRISPEVKA PRORAČUNU FEDERACIJE (Vrsta 6) ■ 12.368,395.000 73 730 Vrsta 6 — PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV Temeljni davek od prometa proizvodov 12.450,814.658 12.450,814.658 III. SKUPAJ PRIHODKI (I + II) 26.837,619.658 B. ODHODKI Skupina Konto Nemen odhodka Zpesek I. ODHODKI ZA OBVEZNOSTI NA RAVNI SR SLOVENIJE (namen 1 do 9) 9.630,419.668 40 400 Namen 1 — SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV v Sredstva za dohodek delovne skupnosti 4.315,245.908 5.004,822.107 410 Sredstva za materialne stroške 651,799.900 ‘ 420 Sredstva za amortizacijo 37,776.304 41 Namen 2 — SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 1.397,937.108 410 Sredstva Za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov 207,818.564 415 Sredstva za investicije v osnovna sredstva 457,250.000 418 Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov 732,868.539 Skupina Konto Namen odhodka Znesek 42 420 Namen 3 —- Sredstva za SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO ljudsko obrambo 44,000.000 43 Namen 4 — SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVO- JA, INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ 399,173.600 433 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 141,473.600 434 Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij v okviru DPS 40,000.000 435 Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS 217,700.000 44 Namen 5 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS 445 Dopolnilna sredstva proračunu občine 250,000.000 45 450 Namen 6 — SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za izobraževanje 27,780.296 922,655.587 451 Sredstva za znanost 20,000.000 ' 452 Sredstva za kulturo 10,743.291 454 Sredstva za socialno varstvo 31,572.000 458 Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev 832,560.600 46 Namen 7 — SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE > 918,054.897 461 Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije 709,963.587 463 Sredstva za varstvo pred naravnimi nesrečami 30,400.000 464 Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč 19,212.860 465 Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja 10.000.000 468 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 148,478.450 47 470 Namen 8 — IZLOČANJE SREDSTEV REZERV Izločanje v stalno proračunsko rezervo 150,000.000 48 481 Namen 9 — DRUGI ODHODKI Plačila za bančne storitve in stroške plačilnega prometa 1,544.391 543,776.364 482 Odplačilo kreditov in posojil DPS 353,086.003 483 Odhodki za obveznosti iz prejšnjega leta 130.845.970 488 Drugi odhodki DPS 58,300.000 II. ODHODKI ZA OBVEZNOSTI DO PRISPEVKA PRORAČUNU FEDERACIJE (Namen 10) 17.207,200.000 44 Namen 10 — SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS 440 Prispevek proračunu federacije za leto 1982 Prispevek proračunu federacije za leto 1983 2.800,000.000 14.407,200.000 17.207,200.000 III. SKUPAJ ODHODKI (L + II.) 26.837,619.658 1943. Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika f Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike SJovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1983 I. DOLOČITEV SKUPNEGA ZNESKA DEVIZ 1. člen Za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji v letu 1983 se določi znesek deviz v višini 965,000.000 din. Sredstva iz prvega odstavka predstavljajo dinarsko protivrednost deviz po tečaju 63,40 din za 1 USA dolar. 2: člen — v nekonvertibilnih valutah 1,475.000 j. člen O uporabi nerazporejenih deviznih sredstev republike odloča: — Republiški sekretariat za finance za zneske do 100.000 deviznih dinarjev. — Izvršni svet Skupščine SR Slovenije za zneske nad 100.000 deviznih dinarjev. 7. člen V posebnem delu razporeditve skupnega zneska deviz, ki je sestavni del tega odloka, so določeni zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za upravičence deviznih sredstev po posameznih namenih. V zvezi s postopkom za črpanje deviz izda republiški sekretar za finance posebno navodilo. Devize Iz 1. člena tega odloka zagotovi Samoupravna interesna skupnost SR Slovenije za ekonom- 8. člen ske odnose s tujino. Republiški sekretariat za finance: 3. člen Z deviznimi sredstvi iz 1. člena tega odloka se smejo izvrševati izplačila do 31. decembra 1983. — odloča na podlagi pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu sredstev med blagovnimi in neblagovnimi devizami v konvertibilnih valutah in v okviru le teh med posameznimi nameni. II. RAZDELITEV DEVIZ 4. člen Devizna sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabljajo za neblagovna in blagovna plačila, in sicer za: — odloča na podlagi 'pismenega predloga deviznega upravičenca o prenosu deviznih pravic med deviznimi upravičenci navedenimi v posebnem delu tega odloka, — prenese v soglasju s posameznimi upravičenci deviznih sredstev v letu neporabljena ‘devizna sredstva med nerazporejena devizna sredstva republike. a) neblagovna plačila v konvertibilnih valutah Od tega za — plačila stroškov potovanj in kotizacij — druga neblagovna plačila v deviznih dinarjih 564,626.804 22,681.300 541,945.504 9. člen Republiški sekretariat za finance izdaja soglasje za uvoz opreme ter . za nakup reprodukcijskega materiala za republiške organe in organizacije, družbenopolitične organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti, ki uvažajo in plačujejo opremo in reprodukcijski material iz sredstev, določenih s tem odlokom. -> 10. člen b) blagovna plačila v konvertibilnih valutah 360,373.196 Od tega za: — plačila nabavljene opreme 234*843.800 — plačila nakupa reprodukcijskega materiala 125,529.596 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko med letom zniža skupni znesek deviz, določen s tem odlokom, republiški sekretariat za finance pa izvrši znižanje deviznih pravic po posameznih upravičencih deviznih sredstev. 11. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1983. c) neblagovna plačila v nekonvertibilnih valutah 1,525.000 St. 43-11/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. 5. člen Od skupnega zneska deviz Skupščina Iz 1. člena odloka se izloč" Socialistične republike Slovenije v nerazporejena devizna sredstva republike: 38,475.000 Predsednik — v konvertibilnih valutah 37,000.000 Vinko Hafner 1. r. M GO 2 o "5 s "E 'O % CS kfl 4) C p. 3 tž -5 o o N ti 54 qBq.nT;eA •■ltqi)J9AU02tOU a azTAap 9UAoSetqdN qmniBA •nqnJaAU02t A 9ZIA9P 9UAO§Biq Ul 9UA03Biq3N > fBdn>is Bfp^npoadOH BUiaado HB^niBA ‘nqTU9AU021dU ! A dZIAdp dUAoSeipdN fedn^ts ^ Biioeid « BSnJa ; rpeziioi Ul ("UBAOlOd Pl$OJ)S 55 o 55 O H »4 Cfl s M 55 o i o o I o O o o o o o o o O rH O in ^ o rji' OD O O O O O O O t—( O O 00 o co o 00 r-t o o o o o o O rH O o g o O 1 o o I o o o o o o I o o o o O Q o o 5 o o o to ci o I I s § co o rH O m o L -^ 00 rh o' OD IM ■til I § p rh O o o co O • rH O Lh § Th" o" OD CN ■sh rf< O SŠ rH O lO o I- o rh o' OD (M O o O o o o o o o in od" o ti M m M o d £2 > « 0> ^ hl|l I E O S S >« S "C •-1 p4 c/2 i=g td c ti .s S h a) si g M o m i-i m 1? >o ca $1 >M N H ti a .. G fl; C0 q; ’ -r-l G H g « S "3 š! ^ N a ▻ c 0 0,5 p4Md>P50 oo 2 id cd t-" od od d th .2 _ti dJ % S, _ti "O I S 5 m n >M >VD ^ e s p: ^ O 3 2 p I >1 | s-i s-^ ti N k .E I ,1 S O o. o ■= 1 •" |Sg ra o. S o >N S -c e fg "■g si S g. s ^ E Tj o o bi 0^3 -2 I E S e N a .s Is o,« OJ 0) ti -H -H «"|1 š-ll!! m 3^ ds _ _ O O ’ to oi o S N O I ° S s a O O u 5 W) y P N ” S S E E O ° >U >N n N o E o I 1 o o o o o o o o o o co o p s o o o I o o o o o o o o o o o .o o o o co o M ” o o o o o o o o o co o o) in o co o o o o o o • O l> CO CM OOP o o o m ^ O C5 O Th o co o co o o o o •sh rfi s s 11 >1 o '1 o o g o in in d o co co o o f-1 o d o" CM CD o o in d c- o o o o o o o d S d r-l c> o I 1 III II I 11 I CD^ tn 00 o o o o o o d CO CM OOP o o o uO O d d o co 11 £ § o o o o o o o o in d o d CM CD O O I I lil I o o o o o o in rf o d d d o o o o o o o o o o O O o d d in d d 00 CD CM CD O o o o o o co d LO o co o_ I> • p o 'I p. d" o o o o o co d to O a 1 Silil J2 C JD > 0» CD ^ T3 "c 8 I 2 Ti NI 03 N o E . o X A .N .S o o 3 'o*- 11 > o 2 X 5| ■a o o a c Iff cu o ‘ti g jti a .s >sli ^ X ^ X X Illlllllllllll s 19 sil « s!l;s gll| ■ JL S 3 5 £ 9 e £ o o o o o o d d II § g 'C « gg p p d d o o Th M1 o o gg p p O r-T gg o o in d CM o o o o o o o o d r- cd cd O CM in L- O CM gg o o d O o o o o o o g o o o o p 0 d d o o m co o o o o p ° d d -o o o o o o o o II P o o o o o d d . C- o o o o o o o cŠ d CO O P O CD o o d co ra d, GO a M g§ g“lls- G «• s CO CO ti N N •S M M N Ph ^ w w ^ II ti ^ ti 1 i p 11 "S i o.yy E o "el spi sip W ^ g ■ o > C0 s -ti .s l! f 2“> 5 cd CM d d cd d d s«saKS-§ss i CM cd rfi d CD l> 00 d S § £ I č 'ti 2 a CO E e s E -O “ 5S I o_ cm" CM co O 'rt ° 2 E tM N "53 co CM m .5 A o CD ti O > G I I c p I 1 | S:|s lis r„ o M ’™ W -o —■ ti pi x m g K s rrt »I K;. O o ti .G ti N A! < ti G s O T— cd" 1-T Trt CM , g ! ‘P II I |s d d d I I o o o o o o d CD P o o o o o CD d P o O P P o co d I I o o o. o o o o d ►o s s i o ti o z ti ti M p ti Q s < o ti o J D N M ti s N g _0J o ■g c c o O X c« •2 X G >M 11 S v u (š d t-" I I 1 o o o o o o 2 o « I I I o o o šop g. Ul O 'O ^ £ S ,Q M c5 S? o 5 5 d) g o 6 Ff o o o o o o o o m o o ! to o ti lisi Silil > 4) S > N y M N ti %■ o i o ” M H S cd M tuo d CD o CO CO . CO o o > o s 0 'g at 1 ^ ^ ra ^ S e g « - -ti 13 NlPl I s rH* IO 22 I I o o o o o o o p p (M P cd co cd C0C-ur3i-tO3Ol 11 S o ID CN^ I 1 11111111111 o" id id oi cd oi o c- o cd cd OD TH OI^CnICOOCOCOtH 03 rH CO ID OOOOOOOO OOOOOOOO P O p P P P P p 03 05’ id cd . cd id o co t- co o- tn r—1 05 05 M Q tt 0 1 o oa & « OB F P3 li „ # dl ti a s ti >M ra f llF§ ^ pq u O . 2 ra I liiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiill di C2< Pi ti ti ti ti M M MM in. vi ifi m ifi id CD cd 03 10 IO to UD ID cd »h oi cd o ^ rH (M I I I o o o o o o o o o p p co" cd o id CO CD O rf o o o o o o o m CD CM CO T-l O O O O O O O O p o p p id id id c— 05 CQ CO rH | | a 1 ° I cd cd .5 .S n ‘o, , . S d M C/2 Cfl cd S ti 5 . O § ^ N ^ I I £ S o o cd cd S -S ti ti Ul Ul cjcdrhidcrc^cdd cdcococococococo O g in o cj co Tl* Tt*- uo 5 o 5 < 'z N H n < ti *“) ti ti o ti N <1 ti H Z > co | H 3 « p ti s ti < > H 6C e p ti cc 1944. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ . o razglasitvi zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v ' letu 1983 Razglaša se zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1983, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. Št. 0100-25/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1983 1. člen Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa republiških blagovnih rezerv v letu 1983 se s tem zakonom uvaja poseben republiški davek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1983, in sicer po stopnji 0,40°/». 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom republiških blagovnih rezerv za leto 1983 usmerjajo za oblikovanje republiških blagovnih re» zerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. 3. člen Sredstva iz 1. člena tega zakona se usmerjajo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga,za republiške stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja republiških stalnih blagovnih rezerv ter kritje dela stroškov za republiške tržne blagovne rezerve. 4. Sten Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev ae obračunava in vplačuje, kakor je določeno za davek iz osebnega dohodka delavcev po predpisih o davkih občanov. 5. Člen Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. januarju 1983.' 6. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St. 400-70/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. - Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1945. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične I republike Slovenije , izdaj a Predsedstvo Socialistične ' republike Slovenije , UKAZ ! o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah - zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na . seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. St. 0100-26/82 Ljubljana, dne 27; decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana 1. člen V zakonu o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana (Uradni list SRS, št. 39/81) se prvi stavek prvega odstavka 3. člena spremeni tako, da se gldsi: »Prispevek se vplačuje na posebni plačilni račun pri Službi, družbenega knjigovodstva«. • , 2. člen Za 5. členom se doda nov 5. a Sen, ki se glasi: »Temeljne organizacije združenega dela, članice Samoupravne interesne skupnosti za železniški in 'luški promet SR Slovenije, plačujejo za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1983 prispevek iz dohodka za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana od osnove iz 2. člena tega zakona po stopnji 1,8 0/o«. 3. Sen V prvem odstavku 6. člena se številka »5« nadomesti s številko »5,a«. \ 4. člen Ta zakon začne veljati 1. januarja 1983. St. 340-3/82 > Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1946. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983 Razglaša se zakon o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983, ki ga- je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982. ■ St. 0100-27/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983 1. člen Uporabniki družbenih sredstev iz naslednjih področij dejavnosti po odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 34/76, 62/77 in 72/80): 1. področje 12 — izobraževanje, znanost, kultura in informacije razen skupine 12031 — založniška in časopisno založniška dejavnost, skupine 12035 — radio in televizija in skupine 12036 — kinematografija; 2. področje 13 — zdravstveno in socialno varstvo razen skupine 13016 — lekarne; obračunajo amortizacijo za gradbene objekte in stvari opreme, ki jih v svojih poslovnih knjigah vodijo kot osnovna sredstva, za leti 1982 in 1983 po tem zakonu. Uporabniki družbenih sredstev iz prejšnjega odstavka obračunajo amortizacijo v znesku, ki so ga za ta namen prejeli v celotnem prihodku oziroma v prihodkih, s tem da tako obračunana amortizacija ne sme znašati manj kot SO6/« amortizacije, obračunane za te gradbene objekte in stvari opreme po stopnjah, predpisanih v nomenklaturi sredstev za amortizacijo. 2. člen % Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem Bstu SRS. St 428-21/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1947. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ v ■ o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982, na seji Zbora občin dne 27. decembra 1982 in na seji Skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije dne 27. decembra 1982. Št. 0100-28/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu 1. člen V 20. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) se besedilo drugega odstavka nadomesti z besedilom: * »Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva, ki gp ta zakon zagotavlja: — novorojencem, dojenčkom ter predšolskim in šolskim otrokom; — učencem in študentom usmerjenega izobraževanja. ki niso v delovnem razmerju; — ženskam, ko gre za storitve v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom; — 'imetnikom Partizanske spomenice 1941, odlikovancem z redom narodnega heroja in drugim borcem narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas udeležbe v vojni in čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945; vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne ter uživalcem stalne republiške, ali občinske priznavalnine; borcem španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939; udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja Grčije: borcem za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918; odlikovancem z redom Karadjprdjeve zvezde z meči, z' redom Belega orla z meči in Zlato medaljo Obilica; — brezposelnim osebam, ki prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč po predpisih o zavarovanju za primer brezposelnosti ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu; — varovancem v socialnih zavodih in prejemnikom družbenih denarnih pomoči; — upokojencem, ki prejemajo varstveni dodatek ter njihovim ožjim družinskim članom, ki jih preživljajo in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu; — uporabnikom, ki zaradi svojega gmotnega položaja ne morejo prispevati k stroškom za zdravstvene storitve, kar ugotovijo občinske zdravstvene skupnosti na podlagi enotno dogovorjenih meril v Skupnosti socialnega varstva Slovenije.« Doda se-nov tretji odstavek, ki se glasi: »Prispevka posameznih uporabnikov ni mogoče določiti v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenega varstva pri zdravljenju nalezljivih bolezni, pri katerih je predpisano obvezno zdravljenje, malignih rakastih obolenj, sladkorne bolezni, duševnih bolezni in živčno-mišičnih bolezni, mul tiple-skleroze, hemofilije, pri preventivnih in zdravstveno-vzgojnih ukrepih v okviru zakonsko zagotovljenih pravic, ter pri zdravljenju in negi bolnika na domu, če gre za storitve iz zagotovljenega programa.« 2. člen Za 20. členom se doda nov 20. a člen, ki se glasi: »20. a člen Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena se udeleženci v svobodni menjavi dela v samoupravnih splošnih' aktih občinskih zdravstvenih skupnosti, po poprejšnji uskladitvi v Zdravstveni skupnosti Slovenije, dogovorijo o obveznosti uporabnikov, da prispevajo k plačilu stroškov za tiste zdravstvene storitve, za katere pooblaščeni delavec v zdravstveni organizaciji ni ugotovil potrebe in jih uporabniki na lastno željo uporabljajo; — po drugačnem postopku, kot je dogovorjen , v zdravstveni skupnosti; — v drugačni kakovosti, kot je dogovorjena za zagotavljanje pravice iz tega zakona; —• na podlagi višjih normativov in standardov kot so dogovorjeni za storitve iz zagotovljenega programa zdravstvene skupnosti.« 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 50-6/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner L r. 1948. Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o delovnih razmerjih Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 27. decembra 1982 in na seji Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982. St. 0100-29/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. 1 Predsednik Viktor Avbelj 1. r. ZAKON o spremembi in dopolnitvi zakona o delovnih razmerjih 1. člen x V zakonu o, delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 27/72) se alinea, tretjega odstavka 171. člena-spremeni in dopolni tako, da se glasi: »— delavcu — borcu NOV se lahko ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino Po splošnih predpisih s tem, da se mu obdobja posebne dobe, ki se štejejo dvojno, ne vštevajo v pokojninsko dobq| ali se vštevajo enojno, če to zahteva.« Strpa 2464 URADNI -LIST SRS St. 45 — 30. XII. 1982 / 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 11-10/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije ■ Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1949. Na podlagi 23. alinee 335. člena, 3. alinee 350. člena in 394. člena ustave Socialistične republike Slovenije, amandmaja VI k ustavi Socialistične republike Slovenije, 3. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in 357. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 200. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/ 79, 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi in izvolitvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter o razrešitvi in imenovanju predsednika Republiškega komiteja za energetiko Razreši se: Janez Sterniša, dolžnosti člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in predsednika Republiškega komiteja za energetiko. Za člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije se izvoli in imenuje za predsednika Republiškega komiteja za energetiko: Jakob Piskernik, glavni direktor Delovne organizacije »Merkur« Kranj, Trgovina in storitve. St. 0207-1/82, 111-6/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1950. Na podlagi 26. alinee 335. člena in 9. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 10. alinee tretjega razdelka 70. člena, 2. alinee prvega odstavka 175. člena, tretjega odstavka 254. člena in 360. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, 41. člena in 222. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela. Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za pravosodje in upravo Razreši se: • Peter Bekeš, dolžnosti namestnika republiške-ka sekratarja za pravosodje i^upravo. St. 111-6/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1951. Na podlagi 28. alinee 335. člena iti 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter prvega odstavka 74. člena 1. točke 75. člena in 76. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10-524/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani Razreši se: Marjan Kos, dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Ljubljani s 30. decembrom 1982. St 111-137/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1952. Na podlagi 29. alinee 335. člena in 7. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 7. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena m tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, prvega odstavka 27. člena, 1. alinee 33. Siena in 34. člena zakona o javnem tožilstvu (Uradni list SRS, št. 10/77) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o razrešitvi namestnika javnega tožilca Socialistične republike Slovenije Razreši se: Roman Vobič, dolžnosti namestnika javnega tožilca Socialistične republike Slovenije z 31. januarjem 1983. St. 111-57/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1952. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1953. Na podlagi 28. alinee 335. člena iti 6. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 6. alinee tretjega razdelka 70. člena, 3. alinee prvega odstavka 175. člena in tretjega odstavka 254. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije ter 60., 62. in 65. Etena zakona o rednih sodiščih (Uradni Ust SRS, št. 10/77^n 4/82) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1982 sprejela ODLOK o izvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani Za sodnike Višjega sodišča v Ljubljani se izvolijo: Marija Domjan, vodja Enote Temeljnega sodišča v Ljubljani, Anton Rems, predsednik Temeljnega sodišča v Ljubljani, Magda Ro us, sodnica Temeljnega sodišča v Ljubljani. / ■ St. 111-137/82 Ljubljana, dne 27. decembra 1982. Skupščina ocialistične republike Slovenije Predsednik Vinko Hafner 1. r. 1954. Na podlagi 29. člena zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81 in št. 45/82) in tretjega odstavka 271. člena zakona o sistemu državne uprave ih o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in 1982 1. člen S terh odlokom se temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: zavezanci), razporejene v skupine ali podskupine po enotni klasifikaciji dejavnosti, razvrščajo na podlagi določb zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81 in št. 45/82 — v nadaljnjem besedilu: zakon). 2. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela, za katere se preko samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje združujejo sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo na osnovi dogovora o ' temeljih družbenega . plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št, 1/81) po enotnih virih, osnovah in merilih in so razvrščene v naslednje skupine oziroma podskupihe, niso zavezanci za obračunavanje obveznosti: Šifra Ime dejavnosti — 0101 01 proizvodnja hidroelektrične energije 010102 proizvodnja termoelektrične energije 0101 03 proizvodnja jedrske električne energije 010104 prenos električne energije 0102 02 pridobivanje rjavega premoga 0102 03 pridobivanje in sušenje lignita 0108 90 pridobivanje rud in koncentratov drugih barvastih kovin (uranova ruda) 0400 vodno gospodarstvo 0601 železniški promet 0606 01 prevoz potnikov v mestnem in obmestnem prometu 0607 cevovodni transport 0608 01 prekiadalne storitve v lukah 1001 urejanje naselja in prostora 1002 stanovanjska dejavnost 1003 komunalne dejavnosti 3. člen Zavezanci, ki so razvrščeni v naslednje skupine oziroma podskupine dejavnosti, obračunavajo obveznost ne glede na določbe 5. člena zakona po stopnji 1,3 % od predpisane osnove (2. in 3. člen zakona); Šifra Ime dejavnosti 0108 pridobivanje rude barvastih kovin 0111 pridobivanje nekovinskih rudnin (brez grad- benega materiala) 0200 kmetijstvo in ribištvo 1105 geološka raziskovanja 1106 raziskovalno razvojno delo 4. člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom do 5 % in so razvrščeni v naslednje skupine oziroma podskupine dejavnosti, obračunavajo obveznost po stopnji 1,3 % od predpisane osnove: Šifra Ime dejavnosti 0101 05 distribucija električne energije 010711 proizvodnja surovega železa 0107 12 proizvodnja surovega jekla 0108 20 proizvodnja rud in koncentratov 'svinca in cinka 0115 23 proizvodnja osebnih avtomobilov 0115 24 proizvodnja traktorjev 0117 43 proizvodnja aparatov in naprav za pranje in sušenje 0117 49 proizvodnja drugih aparatov za gospodinjstvo 0117 92 proizvodnja žarnic in luminiscentmh cevi 0118 31 proizvodnja umetnih ih sintetičnih vlaken 012111 proizvodnja apna 012120 proizvodnja cementa 0130 42 predelava in konzerviranje mesa 0130 60 proizvodnja sladkorja 013112 proizvodnja piva 0133 20 predelava tobaka 0602 02 storitve v pomorskem prometu 0604 02 letališke storitve 0606 02 prevoz potnikov s taksi avtomobili 0606 09 prevoz potnikov z drugimi prometnimi sredstvi 6. člen Šifra Ime dejavnosti 0801 11 hoteli, moteli, penzioni in turistična naselja^ s sezonskim 'poslovanjem 080112 hoteli, moteli, penzioni' in turistična naselja s celoletnim poslovanjem 080113 delavski, otroški in mladinski počitniški domovi i 080119 druge nastanitvene storitve 0801 23 restavracije družbene prehrane 0901 72 klanje živine in predelava mesa 0901 79 izdelava drugih živilskih proizvodov 1109 02 prirejanje sejmov in razstav 5. Sen. Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 5 do 10 */•, obračunavajo obveznost po stopnji 2,1 %> od predpisane osnove: Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 10 do 15 %>, obračunavajo obveznost po stopnji 3,5 e/e od predpisane osnove: Siira Ime dejavnosti 0109 42 proizvodnja aluminija 011010 predelava aluminija 0110 93 predelava cinka 011212 proizvodnja embalažnega stekla 0113 12 proizvodnja kovinskega instalacijskega mate, riala 0114 11 proizvodnja energetskih strojev in naprav 0115 21 proizvodnja motorjev 0115 22 proizvodnja tovornjakov in posebnih vozil 0115 25 proizvodnja motornih koles in mopedov 0115 26 proizvodnja koles 0116 01 pomorske ladjedelnice 0117 22 proizvodnja radijskih in televizijskih spre- jemnikov ter elektroakustičnih aparatov in Šifra Ime dejavnosti !0105 00 proizvodnja naftnih derivatov 10107 13 proizvodnja valjanega, vlečenega in kovanega jekla 0107 20 proizvodnja ferolegur 0109 41 proizvodnja glinice 0112 32 proizvodnja stavbne-tehnične keramike in : porcelana 0112 92 proizvodnja ogljiko-grafitnih izdelkov 0113 15 proizvodnja žičnikov, kovic, vijakov in dru- gega žičnega blaga 0114 13 proizvodnja strojev za obdelavo kovin in lesa ! 0117 30 proizvodnja kablov in vodov :012130 proizvodnja opeke in strešnikov ' \ 0121 41 proizvodnja azbestnocementnih izdelkov 0129 01 proizvodnja pnevmatik za vozila 0130 10 mletje in luščenje žita 0130 22 proizvodnja testenin [013113 proizvodnja vina 0131 21 proizvodnja osvežujočih pijač 0300 04 lov in gojitev divjadi 0604 01 prevoz potnikov in blaga v zračnem prometu 0605 01 prevoz potnikov v cestnem prometu 0701 12 zelenjava, sadje in izdelki 0701 13 meso, perutnina, ribe in mesni izdelki 0701 14 razna živila, alkoholne pijače in proizvodi za hišne potrebe 0701 23 knjige, pisarniški material in pribor 0701 40 trgovina z vozili in deli' na drobno 0701 50 trgovina z naftnimi derivati na drobno 0702" 30 trgovina z vozili, deli in priborom na debelo 0702 40 trgovina z naftnimi derivati na debelo 0801 21 restavracije s postrežbo 0801 22 restavracije s samopostrežbo 0801 90 druge gostinske storitve 0901 10 izdelava predmetov iz nekovin 0901 21 popravilo in vzdrževanje cestnih motornih vozil 0901 29' druge storitve kovinsko-predeiovalne obrti 0901 39 popravilo in vzdrževanje električnih strojev in drugih elektrotehničnih aparatov in naprav 0901 89 izdelava in popravilo neomenjenih raznovrstnih proizvodov 1109 09 druge neomenjene storitv< naprav 0117 42 proizvodnja hladilnih aparatov in naprav 0117 93 proizvodnja akumulatorjev in galvanskih elementov 011810 proizvodnja kemikalij (razen za kmetijstvo) 0119 41 proizvodnja embalaže in plastičnih mas 0120 01 proizvodnja in obdelava kamna 012143 proizvodnja bitumenskih materialov za ceste in strehe 0122 02 proizvodnja furnirja in plošč 0123 10 proizvodnja lesenega pohištva 0124 10 proizvodnja celuloze in papirja 0125 16 proizvodnja sintetične krep preje in sukanca 0125 23 proizvodnja tkanin iz preje iz trdih in likastih vlaken 0130 41 klanje živine 0130 43 predelava in konzerviranje rib 0130 80 proizvodnja rastlinskih olj in masti 013119 proizvodnja drugih alkoholnih pijač 0132 00 proizvodnja krmil 0300 03 izkoriščanje gozdov 0605 02 prevoz blaga v cestnem prometu 0608 03 prekladalne storitve na železniških postajah in drugih mestih 0609 00 PTT storitve 0701 23 kovinsko in elektrotehnično blago 0701 31 blagovnice 0701 32 druga trgovina z mešanim blagom 0702 12 zelenjava, sadje in izdelki 0702 21 tkanine in konfekcija 0702 23 kovinsko in elektrotehnično blago '0702 24 gradbeni, sanitarni, instalacijski material 0702 26 papir, pisarniški material in pribor 0702 50 trgovina z mešanim blagom na debelo 070310 zunanja trgovina z živilskimi proizvodi 0801 29 druge storitve prehrane 0901 71 izdelava kruha in peciva 0902 02 pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil 1103 01 javna skladišča in tržnice 1104 05 izmera in kartiranje zemljišča 1109 01 storitve kontrole kakovosti in količine blaga ■7. člen Zavezanci iz naslednjih, skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primer- javi s poslovnim skladom nad 15 do 20e/o, obračunavajo obveznosti po stopnji 4,2% od predpisane osnove: Šifra line dejavnosti 0109 20 proizvodnja svinca 0112 19 proizvodnja drugega stekla 0112 20 proizvodnja nezgorljivega materiala 0113 11 proizvodnja litih, kovanih in stiskanih izdelkov 011313 proizvodnja orodja 0113 14 proizvodnja kovinske embalaže 0113 90 proizvodnja blaga za široko porabo drugih kovinskih izdelkov 011412 proizvodnja gradbenih in rudarskih strojev in naprav 0114 19 proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih) 0114 20 proizvodnja kmetijskih strojev 0114 30 proizvodnja opreme v poklicne in znanstvene namene, merilnih in kontrolnih instrumentov in naprav za avtomatizirano upravljanje (iz-vzemši tiste iz panoge 0117) 0115 12 popravilo tirnih vozil „ 0115 27 proizvodnja delov in pribora za motorna vozila 0115 90 proizvodnja" drugih prometnih sredstev 0117 91 proizvodnja elektro-instalacijskega materiala 0117 99 proizvodnja neomenjenih električnih izdelkov 0118 20 proizvodnja kemikalij za kmetijstvo 012142 proizvodnja predizdelanih gradbenih elementov 0122 01 proizvodnja žaganega lesa 0123 23 proizvodnja galanterije iz lesa in plute 0124 29 druga predelava papirja ■ 0125 12 proizvodnja preje in sukanca bombažnega ti- pa 0125 21 proizvodnja bombažnih tkanin (bombažnega tipa) 0125 22 proizvodnja volnenih tkanin (volnenega tipa) 0126 11 proizvodnja trikotažnih tkanin 0126 13 proizvodnja trikotažnih oblačil 0126 14 proizvodnja nogavic 0126 15 proizvodnja pozamenterije 0126 21 proizvodnja perila (izvzemši trikotažno) 0126 23 proizvodnja gospodinjskega perila 0126 24 proizvodnja težke konfekcije 0126 99 proizvodnja neomenjenih tekstilnih izdelkov 0129 09 drugi izdelki iz kavčuka 0130 21 proizvodnja kruha in peciva 0130 30 predelava in konzerviranje sadja in zelenjave 0130 99 proizvodnja začimb, kavovine in dragih živilskih proizvodov 013122 proizvodnja mineralne vode 0134 00 grafična dejavnost 0502 01 gradnja prometnjh objektov 0502 02 gradnja hidrogradbenih objektov 0701 11 kruh, pecivo, mleko in mlečni izdelki 0701 21 tkanine ib konfekcija 0701 24 kurivo in gradbeni material 0701 25 pohištvo 0701 27 barve, laki in kemikalije 0701 29 tobak in drugi neživilski proizvodi 0702 11 , žita in mlevski izdelki 0702 13 alkoholne pijače 0702 14 živina in perutnina 0702 19 razna živila in proizvodi zg hišne potrebe 0702 29 tobak in dragi neživilski proizvodi 0703 20 zunanja trgovina z neživilskimi proizvodi 0901 40 izdelava in popravilo lesenih predmetov 0901 50 Izdelava, in oopravilo tekstilnih predmetov 1103 09 neomenjene storitve na področju prometa 8. člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 20 do 25%, obračunavajo obveznost po stopnji 4,8% od predpisane osnove: Šifra Ime dejavnosti 0112 99 druga predelava nekovinskih rudnin 0113 20 proizvodnja kovinskih, stavbnih ih drugih. konstrukcij 011710 proizvodnja električnih strojev in naprav 0117 21 proizvodnja sestavnih delov elektronskih aparatov in naprav 0117 41 proizvodnja termičnih aparatov 011,9 10 proizvodnja zdravil .in farmacevtskih surovin 0119 20 proizvodnja pralnih sredstev in kozmetičnih preparatov 0119 30 proizvodnja barv in lakov 0119 49 druga predelava plastičnih mas 0119 90 proizvodnja drugih kemičnih izdelkov 0122 03 impregniranje lesa 0123 21 proizvodnja lestftie embalaže 0123 22 proizvodnja lesenih stavbnih elementov " 0124 21 proizvodnja papirnate. embalaže 012513 proizvodnja preje volnenega tipa 0125 24 proizvodnja svilenih tkanin (svilenega tipa) 0126 12 proizvodnja trikotažnega perila 0127 01 proizvodnja težkega usnja 0127 02 proizvodnja svinjskega usnja 0130 50 predelava in konzerviranje mleka 0130 72 proizvodnja, bonbonov in slaščic 0300 01 gojitev gozdov 0501 00 visoka gradnja 0502 09 gradnja dragih objektov nizke gradnje 0503 01 napeljava in popravila gradbenih instalacij 0503 02 zaključna in obrtna dela v gradbeništvu 0602 01 prevoz potnikov in blaga v pomorskem prometu 070122 obutev, usnje, guma in plastika 0702 22 surove kože, volna ipd% 0702 25 kemični izdelki, barve in laki 0702 27 zdravila in sanitetni material 0802 01 turistične agencije 0802 02 turistični uradi 0901 31 popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov 0901 33 izdelava raznovrstnih elektrotehničnih izdelkov 0901 82 izdelava in popravilo'ortopedskih pripomoč- kov 0902 01 moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve 1103 02 storitve reklam in ekonomska propaganda 1104 01 prostorsko in urbanistično planiranje in pro- jektiranje 1104 02 projektiranje gradbenih objektov 1104 03 drugb projektiranje 1104 04 inženiring 9. Člen Zavezanci iz naslednjih skupin oziroma podskupin dejavnosti, v katerih je stopnja akumulacije v primerjavi s poslovnim skladom nad 25%, obračunavajo svojo obveznost po stopnji 5,6% od predpisane osnove : * Šifra Ime dejavnosti 0110 91 predelava bakra in bakrovih zlitin 0110 99 predelava drugih barvastih kovin 0112 31 proizvodnja porcelana in keramike za gospodinjstvo 0112 91 proizvodnja azbestnih izdelkov 011319 proizvodnja drugega kovinskega reprodukcijskega materiala 0117 23 proizvodnja komunikacijskih aparatov in naprav 0117 24 proizvodnja merilne in regulacijske opreme, sredstev za upravljanje in avtomatizacijo v industriji in prometu 0117 29 proizvodnja neomenjenih elektronskih apa- ratov in naprav / 0118 32 proizvodnja plastičnih mas 0120 02 proizvodnja graipoza in peska 012514 proizvodnja preje in vrvi iz trdih in likastih vlaken 0126 22 proizvodnja oblačil 0128 10 proizvodnja usnjene obutve 0128 20 proizvodnja usnjene galanterije 0128 30 proizvodnja usnjene in krznene konfekcije 0131 11 proizvodnja alkohola rastlinskega izvora 0139 01 proizvodnja učil in telesnokulturnih rekvizitov 0139 02 proizvodnja gramofonskih plošč in glasbil 0139 04 proizvodnja nakita 0139 09 druga neomenj ena industrij a 0605 03 storitve v cestnem prometu 0702 60 trgovina z industrijskimi odpadki na debelo 0901 22 popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike 0901 23 izdelava raznovrstnih kovinskih izdelkov 0901 24 storitve kovinsko-predelovalne obrti gospodinjstvom 0901 32 popravilo in vzdrževanje radijskih,, televizijskih aparatov in naprav 0301 60 izdelava in popravila predmetov iz usnja in gume 0901 81 izdelava predmetov iz plastičnih mas . 0901 83 izdelava predmetov iz papirja 0902 09 druge osebne storitve in storitve gospodinj- stvom 1109 03 knjigovodske storitve in obdelava podatkov 10. člen Ta odlok začne veljati osmi' dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-07/82-7/1-1 Ljubljana, dne 23. decembra 1982. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Dušan Šinigoj 1. r. 1955. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Izvršni' svet Skupščine mesta Ljubljane, Skupščina mesta Maribor, "Izvršni svet Skupščine obalnih občin ter Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v skladu z določbami resolucije o politiki izvaja- nja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 do 1985 v 1982. letu (Uradni list SRS, št. 39/81) sklenejo ANEKS k družbenemu dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 1.. člen V skladu s sprejetimi ukrepi za zmanjševanje vseh oblik porabe se udeleženci dogovorijo, da bodo celotni izvirni prihodki za splošno porabo v občinah od 1. 8. 1982 do 31. 12. 1982 naraščali za 2 %> počasneje kot je bilo dogovorjeno za leto 1982, tako da bodo v globalu za leto 1982 naraščali za 14,8 %> glede na leto 1981. 2. člen Sredstva zaradi zmanjšanja izvirnih prihodkov po prejšnjem členu, ki se bodo oblikovala v višini 0,8 “/o in izločila za posebno partijo proračuna občine, se ne bodo usmerjala samoupravnemu skladu na ravni SR Slovenije za intervencije v porabi hrane in za financiranje blagovnih rezerv, temveč se bodo uporabila za te namene v občini. 3. člen Ta aneks se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-76/81 I Datum, dne 22. decembra 1982. * Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, IS Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine obalne skupnosti in izvršni sveti skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Dravograd, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Lenart, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ljutomer, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec. 1956. Na podlagi 219. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z zakonom o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov im od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list' SRS, št. 54/72, 14/73, 45/73, 29/75, 15/76, 31/76, 18/77, 23/77, 28/78, 25/79, 39/81 ja 45/82) izdaja republiški sekretar za finance. ODREDBO o prehodnih računih za vplačevanje posebnega republiškega davka od prometa proizvodov 1. člen Posebni republiški davek od prometa proizvodov po stopnji 11,5% se vplačuje na naslednje prehodne račune po občinah: 844-93011 »Posebni republiški davek od. prometa proizvodov, ki se plačuje po splošni štopnji in ga plačujejo družbeno pravne osebe kot davčni zavezanci« ■ 844-93027 »Posebni republiški davek od prometa motornih vozil, ki ga plačujejo družbeno pravne osebe kot davčni zavezanci« 844-93032 »Posebni republiški davek od prometa brezalkoholnih pijač, razen od prometa brezalkoholnih pijač, dobavljenih gostiščem samostojnih gostincev in občanom«. 2. člen Ta odredba začne veljati 1. januarja 1983. St. 421-11/82 Ljubljana, dne 30. decembra 1982. Republiški sekretar za finance Rudi Šepič 1. r. 1957. Na podlagi drugega odstavka 10. člena, zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo pooblaščene veterinarske organizacije združenega dela, opraviti v letu 1983 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Na podlagi te odredbe pripravi oddelek za epi-zootiologijo pooblaščene veterinarske organizacije iz I. točke Odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nad pregled živalskih proizvodov (Uradni list SRS, št. 26/82) (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) v sodelovanju z obratno veterinarsko ambulanto iz II. točke te odločbe (v nadaljnjem besedilu: obratna veterinarska ambulanta) predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1983 in ga predloži občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo. Izvršni svet skupščine občine odredi, ukrepe za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni za območje svoje občine najpozneje v 30 dneh po uveljavitvi te odredbe. 3. člen Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski ali medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen - Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega pre-rata in o tem obveščati občinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih občinah: Ajdovščina, Brežice, Celje, Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Koper Kranj, Krško, Lendava, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Metlika, Novo mesto. Nova Gorica, Ptuj, Radovljica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Velenje ter v občinah, kjer se pojavi vranični prisad. Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravijo do 30. aprila 1983 veterinarski zavodi oziroma obratne veterinarske ambulante. Preventivno je treba cepiti' vse živali v soseskah, kjer je bil v zadnjih 30 letih ugotovljen vranični prisad 7. člen Proti šumečemu prisadu se morajo preventivno cepiti goveda in ovce pred odgonom na pasišča, na katerih je bila v zadnjih 30 letih ugotovljena ta bolezen. • Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pasišča veterinarski zavodi; na družbenih posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. 8. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklim se mora opraviti do 1. maja 1983. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo .štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklim tudi domače živaM, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje, določeno s tem členom, opravijo veterinarski zavodi. 9. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratnih organizacijah združenega dela, — v naseljih, kjer so perutninski obrati organizacij združenega dela ali večje reje individualnih 1 proizvajalcev, — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost, — na območju občin Ljubljana Bežigrad, Maribor Pobrežje, Maribor Tezno ter v tistih naseljih, kjer je bila atipična kokošja kuga 'ugotovljena v zadnjih dveh letih. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse. Cepljenje, določeno po tem členu, opravijo veterinarski zavodi; v perutninskih obratih organizacij združenega dela,. ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Cepljenje se < opravi na način, ki, ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 10. člen Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so, zaščitno cepljenje proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekoioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu niso dobivale nitrofuran-skih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregled z antigenom .povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne agiutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekov! bolezni, 'infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami veterinarski zavodi; v obratih organizacij združenega dela, 1,ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. 11. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj, oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa, (lepljenje opravijo veterinarski zavodi; na družbenih prašičerejskih obratih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa opravijo to cepljenje obratne veterinarske ambulante. 12. člen Veterinarske organizacije morajo v letu 1983 končati VI. splošno tuberkulinizacijo (preostalih 40%>) ter sanacijo vseh okuženih dvorišč. Tuberkulinizirati je treba osnovne goveje črede organizacij združenega dela in bike v osemenjevalnih središčih. Tuberkulinizacijo osnovne goveje črede organizacij združenega dela opravijo veterinarski zavodi. Tuberkulimžacijo_ bikov v osemenjevalnih središčih opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tuberkulinizirati je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza, in sicer' vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravijo veterinarski zavodi. 13. člen Glede na brucelozo je treba preiskati'enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom; v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled; — osnovne goveje črede organizacij združenega dela s serološkim pregledom krvi; — bike V osemenjevalnih "središčih s serološko preiskavo krvi in laboratorijsko preiskavo semena, in sicer v presledkih šest mesecev med obema pregledoma; — plemenske živali v osnovnih čredah na prašičerej skih obratih organizacij združenega dela s serološko preiskavo krvi; —; ovce v gospodarstvih z več kot sto živalmi in vse ovce in koze na območju občin: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna in Sežana s serološko preiskavo krvi. Vzorce mleka in krvi odvzamejo veterinarski zavod. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA-test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (VI. točka odločbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpre-gled živalskih prdizvodov). , Laboratorijske preiskave krvi in semena bikov, ovac in prašičev opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v družbeni lastnini, razen plemenskih goved v okuženih čredah. Pregledati je treba plemenjake v osemenjevalnih središčih. ■ Na govejo levkozo se pregledajo vse plemenske živali pri zasebnih rejcih v SR Sloveniji, ki so v zadnjih petih letih kupovali živino v okuženih hlevih KZ Postojna in Agroemona Domžale (obrata Vodice in Pšata). Občinske veterinarske inšpekcije z območij iz prejšnjega odstavka morajo ugotoviti, kateri rejci so to in o tem obvestiti pristojne veterinarske organizacije združenega dela. r- Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskave seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške f akultc le v Ljubljani. 15. člen Plemenjake v osemenjevalnih središčih in v pri-rodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR — IPVj. Enkrat letno je treba pregledati plemenjake v »semenjeval-nih središčih na vibriozo (infekcija s Campyl0bc-.tar fetus), leptospirozo, trihomoniazo; opraviti koprclcški pregled ter opraviti bakteriološki pregled semena glede na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami. Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo plemenska goveda v družbeni lastnini. Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 16. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in kobile v kobilarni Lipica in v VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete Rodica in Krumperk in vse žrebce plemenjake na območju SR Slovenije. Na kužno malbkrvnost je potrebno pregledati novo nabavljene kopitarje v okuženih^ hlevih. Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitiirskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 17. člen Čebelje družine vzrejcvalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost In va-roatozo. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vzorce čebel je treba dostaviti organizacijam iz prejšnjega odstavka do' 31. marca 1983; preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1983. | 18. člen Na vrtoglavost postrvi , je treba v ribogojnicah _ pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31. decembra 1983, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ veterinarske inšpekcije. Na virusno hemaragično septikemdjo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1983. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1983 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1983. Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih dostavijo VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 19. člen Iz območij občin Jesenice, Kranj, Radovljica in. Tolmin morajo veterinarski zavodi pošiljati vzorce kože s prsnega predela velikosti 10 X 20 cm od 20 odstotkov odstreljenih gamsov. Pri gamsih, sumljivih na garjavost, je potrebno odvzeti del kože z roba spremenjenega mesta. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 20. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-03/82-45 Ljubljana, dne 13. decembra 1982. Predsednik Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič 1. r. 1958. Na podlagi 3. člena zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Uradni list SRS, št. 44/82) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano N A V O D I L O o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije 1. člen S tem navodilom se predpisujejo strokovna merila kot obvezna strokovna podlaga za določitev zemljišč v kategorije glede na možnost njihove rabe za kmetijsko proizvodnjo, upoštevajoč njihovo sedanjo rabo in njihove naravne danosti. 2. člen Sedanja raba zemljišč se ugotavlja z ogledom zemljišč, ali z uporabo drugih podatkov, ki omogočajo ugotovitev sedanje rabe zemljišč (zračni posnetki, katastrski in statistični podatki, temeljni topografski načrti v merilu 1 :5000, setveni načrti, podatki kmetijskih organizacij združenega dela in podobno). 3. člen Naravne danosti zemljišč se ugotavljajo na podlagi: — reliefnih značilnosti (nagib, nadmorska višina, lega), — klimatskih razmer, — pedoloških lastnosti. 4. člen Reliefne značilnosti se določajo na podlagi nagiba (strmine), nadmorske višine in lege zemljišča. Nagib zemljišča se določa po naslednji formuli: • °/o nagiba = višinska razlika med točkama v metrih X 100 vodoravna razdalja med točkama v metrih ali na osnovi nomograma, ki je sestavmi del tega navodila in je objavljen skupaj z njim kot priloga 1. Nagib po formuli se izračunava na podlagi podatkov iz temeljnega topografskega načrta v merilu 1 :5000. Meja 600 m nadmorske višine se upošteva kot izkustvena ločnica v naravnih razmerah, kar se odraža že v sedanji rabi zemljišč. Nadmorska višina se ugotavlja na podlagi temeljnega topografskega načrta v merilu 1 :5000. Lega (osončenje) zemljišč se ne ugotavlja posebej; upoštevana je pri sedanji rabi zemljišč -(vinogradi, sadovnjaki, njive, travniki itd.). 5. člen Klimatske razmere se ugotavljajo na podlagi dolgoletnih opazovanj (padavin, temperatur in smeri vetrov), ki jih opravlja hidrometeorološka služba. 6. člen Podlaga za določanje pedoloških lastnosti so pedološke karte, ki prikazujejo posamezne talne enote. Iz pedoloških kart se povzemajo in upoštevajo naslednje združbe tal: St. ime zdrotbe M 1. Združba obrečnih tal in združba rjavih tal (pedo-sekvenca na produ in pesku) 2. Združba oglej enih tal in združba pseudoogtejeaEk tal (pedosekvenca na ilovicah in glinah nekarbo-natnega značaja) - 3. Združba rjavih tal na laporju (pedosekvenca na. mehkih karbonatnih kameninah) 4. Združba rendzinastih in združba pokarboeatafli tal (pedosekvenca na apnencih in dolomitih) 5. Združba rjavih in spranih tal (pedosekvenca na nekarbonatnih kameninah). Združbe tal se označijo z arabskimi številkami od 1—5. Meja združb tal se na kartah označuje z debelejšo prekinjeno črto. * 7. člen Kategorizacija (kmetijskih) zemljišč se izvaja na podlagi naslednjih strokovnih meril (značilnosti) za posamezne kategorije zemljišč. Z. kategorija Tu je najširša možnost kmetijske rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo vseh vrst kmetijske mehanizacije. Značilnosti teh zemljišč so: — ugoden relief (od 0 do 10®/e nagiba), M omogoča uporabo vseh vrst mehanizacije z veliko storilnostjo, — talne enote, ki imajo dobre fizikalne in kemične lastnosti, ki omogočajo vsakršno rabo (od njivske rabe do gozda) oziroma gojenja vseh kmetijskih rastlin, M uspevajo pri nas. To so Mimazonalna rjava tla, ki se pojavljajo v vseh združbah tal (na produ in pesku, na mehkih karbonatnih kamninah, rjava pokarbonatna tla na , trdih karbonatnih kamninah, itd.), — pretežno njivski svet, hmeljišča, intenzivni sadovnjaki in vinogradi. Na zemljiščih prve kategorije se lahko pojavlja tudi travinje, ki je izraz tehnološke opredelitve. II. kategorija Tu je delno otežkočena možnost kmetijske rabe tal zaradi slabših lastnosti tal ali pa razgibanega reliefa, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin. Značilnosti teh zemljišč so: — prevladuje rahlo razgiban relief, blago valovit in gričevnat svet (10—20 °/o nagib), na katerem je 1 uporaba večjih kmetijskih strojev otežkočena, — slabše fizikalne lastnosti oziroma slabše kemične lastnosti. Značilna je večja vlažnost teh zemljišč zaradi visokega nivoja podtalne vode ali pa zaradi slojne vode, ki zaostaja v ojnici. Slabše kemične lastnosti so izražene predvsem v majhni nasičenosti tal z bazami (akrična in distrična tla), — zmanjšana možnost gojenja nekaterih zahtevnejših vrst poljščin (npr. lucerna, sladkorna pesa, hmelj), — da se pojavljajo na združbi oglejenih tal (zaradi bližine podtalnice), na združbi pseudooglej enih tal (kjer se zadržuje padavinska voda, ki ovira obdelavo zemljišč), združbi rjavih tal na produ in pesku (v primeru plitke orrrice in večjega deleža proda v ornloi), ter tudi na 3., 4. in 5. združbi tal (na razgibanem reliefu, večji nagibi), — pretežno njivski svet slabše kvalitete, ki zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin. m. kategorija Tu je otežkočena možnost kmetij ake rabe tal zaradi prepletanja njivskih površin s travniškimi, večje viage v depresijah in strmega zemljišča. f Značilnosti teh zemljišč ao: — zaradi taktih in reliefnih značilnosti ao bdQ primerna za travniško kot njivsko rabo; njivsko rabo omejujeta prevelika vlažnost (v nižinah) ter razgiban iu večji nagib (ta je večji od 20*/«), — v ravninskem predelu so zemljišča te kategorije tam, kjer se v depresijah zaradi večje vlažnosti tal pojavljajo travniki (IV. kategorija), na nekoliko dvignjenem svetu pa so njiVe (II. kategorija). Tako se travnat svet prepleta z njivskim, ki je opredeljen kot nekoliko dvignjen in bolj odceden svet. Z melioracijami je mogoče izboljšati III. kategorijo zemljišč, ki po izboljšavi navadno preidejo v II. kategorijo. — v gričevnatem in hribovitem svetu se med večjimi ali manjšimi njivskimi kompleksi ati. kulturnimi terasami pojavlja na strminah travnat svet Dostopnost do njiv te kategorije je otežena, — razgiban relief, kjer se pojavlja heterogena talna odeja (3., 4. in 5. pedosekvenca, v ravninskih območjih pa v predelih združbe oglejenih in pseudooglej enih tal — 2. pedosekvenca). IV. kategorija Tu je kmetijska raba tal otežkočena oziroma obdelovanje ni možno zaradi prevelike vlage v tleh ati pa zaradi pogostih poplav; potrebne so hidromelioracije. Značilnosti teh zemljišč so: — prevladujeta travinje in vegetacija, ki uspeva na tleh z večjo vlago (oglej ena in pseudooglej ena tla), .— »absolutni« travnat svet nekoliko večje vrednosti od V, kategorije (travniki na strminah), ki je ni mogoče izboljšati. Po hidromelioracijah in dodatnih agromelioracijah lahko preide ta kategorija v dolinskem svetu v III. ali celo v II. kategorijo kmetijskih zemljišč. V. kategorija Tu je zmanjšana možnost kmetijske rabe tal zaradi neprimernega nagiba,, pri čemer je še možna uporaba mostnih kosilnic. Značilnosti teh zemljišč so: — razgiban relief (nagib je večji od 45%), — strma pobočja, ki preprečujejo oranje; tla so navadno. plitva in sušna, zato prevladujejo travniki, — prevladujejo plitva tla (npr. rendzina, ranker, plitva skeletna rjava tla, ipd.), ki jih ni mogoče orati in obdelovati, • — mogoče je uporabiti lažje in prilagojene stroje (mostne kosilnice, strojne grablje ipd.). Zemljišča V. kategorije na laporjih je z rigolanjem terasira-njem mogoče spremeniti v sadovnjak ali vinograd (II. kategorija). VI. kategorija Tu je močno zmanjšana možnost kmetijske rabe tal, ker je zaradi nagiba, večje kamenitosti in težje dostopnosti otežkočena oziroma onemogočena uporaba kmetijske mehanizacij e. Značilnosti teh zemljišč so: — grmišča, kmetijske površine v zaraščanju, zapuščeni travniki, planinski pašniki, košenice in mlad gozd, — prevladujejo v hribovitih in goratih območjih, kjer je mehanizirano obdelovanje otežkočena ati onemogočeno, — če ae VI. kategorija pojavlja v ravninskem svetu, je to zaradi slabih pedoloških lastnosti (prevelika vlažnost tal, plitva, skeletna tla, slabe kemične lastnosti tal, obrasla smetišča). VII. kategorija Tu je značilna nezmožnost kmetijske rabe tal zaradi naravnih pogojev (npr. kamnolomi, gramoznice, prodišča, šipone, opustele terase, nasipi, mestni pariti, večje zajezitve potokov, neobrasel planinski svet, skalnat svet ipd.). Vlil. kategorija To so za kmetijsko proizvodnjo odtujena zemljišča zaradi urbanizacije (pozidana zemljišča, ceste, železnice ipd.). 8. člen Kriterij klimatskih razmer je ustrezno upoštevan prek pedoloških in reliefnih značilnosti, predvsem pa v trenutni rabi tal. 9. člen Strokovna merila za določitev zemljišč v kategorije, ki so opredeljena v 7. členu tega navodila, so prikazana v tabeli, ki je sestavni del tega navodila in je objavljena skupaj z njim v prilogi 2. 10. člen Kategorije se vrisujejo na pregledni katastrski načrt v merilu 1 : 5000. Na ta načrt se vrisujejo tudi združbe tal (pedo-sekvence). Kategorije zemljišč se omejujejo s tanjšo neprekinjeno črto ali pa jih omejujejo tudi reke, potoki, gozdovi, ceste, železnice itd. Kategorije zemljišč so označene z rimskimi številkami od I. do VIII. 11. člen Poleg kartografskega prikaza kategorij in združb tal se izdela tudi' opisni in numerična del elaborata (komentar) z naslednjimi poglavji: — uporabljena metodologija . — opis geolitoloških razmer — opis klimatskih razmer — glavne značilnosti združb tal oziroma pedosek-venc — opis kategorij zemljišč — prikaz dolinskih presekov — drugi podatki, ki ponazarjajo naravne danosti v občini in sedanjo kmetijsko rabo tal (poljedelstvo, vinogradništvo, sadjarstvo ipd.). 12. člen To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 465-01/82-35 Ljubljana, dne 13. decembra 1982. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik Milan Kneževič Lr. MONOGRAM ZA DOLOČANJE %> NAGIBA KATEGORIJ KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Priloga 1 V. kategorija IH. kategorija I. kategorija KATEGORIJE MOŽNE RABE TAL Piroga 2 KATK- GORUA L—vin. Neplodno Gozd Travnati svet Njive Možno obdelovanje, oranje Naraščajoča intenzivnost rabe tal Najširša možnost rabe tal, možnost gojenja vseh posevkov, ki uspevajo pri nas, raven relief omogoča uporabo storilnih strojev. strm rellei vlaga v tleh slaba kakovost srednja odlična ■< — - Zmanjšana možnost raznovrstne rabe tal dobre njive I. slabše njive II. ‘ Obdelovanje je nekoliko oteženo zaradi slabih fizikalnih lastnosti tal, izbor poljščin je manjši. altema-cija III. njive + travniki Njivski svet altemira s travniškim (areal 50 ha), vzrok večja vlaga v depresijah (travniki) ali pa strm relief. mokri travniki IV. Obdelovanje ni možno zaradi prevelike vlage v tleh, mokri travniki, s hidromelioracijami možen prehod v III. ali II. kategorijo. travniki na strminah V. Obdelovanje ni možno zaradi neprimernega reliefa. Uporaba kosilnic je še možna. Travniki in pašniki v razgibanem reliefu. grmišča VI. ' / / Obdelovanje ni možno, raba strojev je zaradi reliefa nemogoča. neplodno VII. Neplodno, bodisi zaradi prirodnih pogojev (meljišču, prodišča) ali pa zaradi antropogenih posegov (ceste, gramoznice, kamnolomi itd.). vra. Zazidalne površine, strnjeno mestno tkivo ali objekt, obdan z zelenjem. 1959. Na podlagi drugega odstavka 102. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni Ust SRS, št. 5/82) Majam ODLOČBO o določitvi izpitnih centrov,' njihovih območij ter kategorij vozil za katere v izpitnem centru kandidati za voznike motornih vozil opravljajo vozniški izpit • I Izpitni centri se ustanovijo: — pri sekretariatih za notranje zadeve občin s Celje s sedežem v Celju, Domžale s sedežem v Domžalah, Jesenice s sedežem na Jesenicah, Koper s sedežem v Kopru, Kranj s sedežem v Kranju, Krško s sedežem v Krškem, Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti, Novo mesto s sedežem v Novem mestu, Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici in Postojna s sedežem v Postojni; — pri mestnih sekretariatih za notranje zadeve mesta: Ljubljana s sedežem v Ljubljani in Maribor s sedežem v Mariboru; — pri oddelkih za notranje zadeve občin: Kočevje s sedežem v Kočevju, Ptuj s sedežem v Ptuju, Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu, Trbovlje s sedežem v Trbovljah, Titovo Velenje s sedežem v Titovem Velenju. II 1. Območje izpitnega centra Celje obsega občine: Celje, Žalec, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah razen krajevnih skupnosti Kozje in Bistrica ob SotU. V Celju opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 2. Območje izpitnega centra Domžale obsega občini Domžale in Kamnik. V Domžalah opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E. 3. Območje izpitnega centra Jesenice obsega občini Jesenice in Radovljica razen krajevnih skupnosti Kamna Gorica, Srednja Dobrava, Ljubno, Kropa in Podnart. Na Jesenicah opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 4. Območje izpitnega centra Kočevje obsega občini Kočevje in Ribnica. V Kočevju opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E. 5. Območje izpitnega centra Koper obsega občine Izola, Koper in Piran. < V Kopru opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 6. Območje izpitnega centra Kranj obsega občine Kranj, Škofja Loka, Tržič ter krajevnih skupnosti Kamna Gorica, Srednja Dobrava, Ljubno, Kropa in Podnart iz občine Radovljica. V Kranju opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 7. Območje izpitnega centra Krško obsega občine Brežice, Krško, Sevnica ter krajevni skupnosti Kozje in Bistrica ob Sotli iz občine Šmarje pri Jelšah. V Krškem opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E. Kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E iz območja občine Brežice lahko opravljajo vozniški izpit v Brežicah. 8. Območje izpitnega centra Ljubljana obsega občine: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Grosuplje in Vrhnika. V Ljubljani opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 9. Območje izpitnega centra Maribor obsega občine: Lenart, Slovenska Bistrica, Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Rotovž, Maribor-Ruše, Ma-ribor-Tabor in Maribor-Tezno. V Mariboru opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 10. Območje izpitnega centra Murska Sobota obsega občine: Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona in Murska Sobota. V Murski Soboti opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 11. Območje izpitnega centra Novo mesto obsega občine: Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. V Novem mestu opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. Kandidati za voznike motornih vozil kategorij A in B iz območja občin Črnomelj in Metlika lahko opravljajo vozniški izpit v Črnomlju. 12. Območje izpitnega centra Nova Gorica obsega občine: Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin. V Novi Gorici opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. Kandidati za voznike motornih vozil kategorij A. B, C in E iz območja občine Ajdovščina lahko opravljajo vozniški izpit v Ajdovščini; iz območja občine Tolmin pa v Tolminu. 13. Območje izpitnega centra Postojna obsega občine: Cerknica, Idrija, Ilirska Bistrica, Logatec, Postojna in Sežana. V Postojni opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. Kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B in C iz območja občine Idrija lahko opravljajo vozniški izpit v Idriji; iz območja občine Ilirska Bistrica pa v Ilirski Bistrici Kandidati za voznike motornih vozil kategorij A in B iz območja občine Sežana lahko opravljajo vozniški izpit v Sežani. 14. Območje izpitnega centra Ptuj obsega občini Ptuj in Ormož. V Ptuju opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E. 15. Območje izpitnega centra Slovenj Gradec obsega občine: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. V Slovenj Gradcu opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C, D in E. 16. Območje izpitnega centra Trbovlje obsega občine: Litija, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. V Trbovljah opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E. 17. Območje izpitnega centra Titovo Velenje' obsega občini Mozirje in Titovo Velenje. V Titovem Velenju opravljajo vozniški izpit kandidati za voznike motornih vozil kategorij A, B, C in E. III Kandidati za voznike motornih vozil kategorije D iz območja občin: 1. Mozirje, Titovo Velenje ter krajevnih skupnosti Kozje in Bistrica ob Sotli (občina Šmarje pri Jelšah) opravljajo vozniški izpit v Celju; 2. Krško, Brežice in Sevnica opravljajo vozniški izpit v Novem mestu. 3. Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Hrastnik, Ribnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi opravljajo vozniški izpit v Ljubljani; 4., Ptuj in Ormož opravljajo vozniški izpit v Mariboru IV Ta odločba začne veljati 1. januarja 1983. S tem dnem prenehajo veljati odločbe o imenovanju in delu izpitnih komisij, izdane v skladu s 74. členom zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št? 24/75, 23/79 in 25/80). St. 01/1-5-010/12-81 Ljubljana, dne 22. decembra 1982. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. 1960. Na podlagi 10. in 13. člena odloka o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s. sredstvi, ki so lastnina občanov (Uradni list SRS, št. 22-1042/76), 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) izdaja direktor republiške uprave za družbene prihodke ODREDBO o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 1. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom in s svojimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti oziroma intelektualne alj negospodarske storitve, in so dolžni voditi poslovne knjige, opravijo po stanju na dan 31. 12. 1981 revalorizacijo osnovnih sredstev in ugotovijo novo tržno vrednost po naslednjih skupinah osnovnih sredstev in koeficientih revalorizacije: Leto pridobitve ■d Vrsta osa. sred, — opis skupine |5 a 5 E __1__________________2______________________3__ 1.07 Lesene stavbe 1.07 Kovinski hangarji 1.07 Ostali gradbeni proizvodi 136 2.01 Vodno gospodarski stroji in naprave: turbine, vodni kotli, hi-drogeneratorj i, transformatorji, električni črpalni in drugi agregati za vodo 142 2.04 Stroji za obdelovanje nekovin (za mletje in gnetenje, drobilniki in sita, centrifuge, filtri in drugi) 153 2.05 Stroji za obdelovanje kovin: stružnice, brusilniki, skobeljniki, dolbniki, rezkalniki, stroji za rezanje kovin, za prebijanje, stiskalnice za kovanje, upogibanje, oblikovanje, valjanje in vlačenje, agregati za varjenje 153 2.06 a) stroji in naprave za proizvodnjo elektrod, akumulatorjev in baterij, ■ b) stroji in naprave za proizvo-njo gumijevih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas, c) stroji in naprave za proizvod- njo obutve, usnjene in gumijaste galanterije 162 2.07 Stroji in naprave za proizvodnjo gradbenega materiala: stroji za izdelovanje betonskih elementov in cementnih izdelkov, stroji' za mešanje betona in malte 150 2.08 Stroji za obdelovanje lesa: jer-meniki in žage, stružnice, vrtalniki, brusilniki, skobeljniki, stroji in naprave za izdelovanje pohištva, stavbnih, mizarskih in drugih lesenih izdelkov ter drugi stroji in naprave za obdelovanje lesa 152 2.09 Stroji in naprave za predelavo tekstila: stroji za barvanje preje in drugih surovin tekstilne industrije, stroji in naprave za izdelavo konfekcije 155 2.10 Stroji in naprave za predelavo živil: stroji in naprave v mlinih in pekarnah, stroji in naprave za proizvodnjo sladu in brezalkoholnih in alkoholnih pijač, stroji in naprave za predelavo mesa 147 2.11 Stroji in naprave za sitotisk, za izdelovanje nalepk in etiket - 163 2.12 Stroji in naprave na področju gradbeništva: a) traktorji, buldožerji, rovokopači in ravnalni stroji, vibratorji b) mešalniki za beton in malto, drobilniki in drugi stroji in naprave v gradbeništvu 136 4 100 100 100 100 100 100 100 100 100, 100 100 __1__________________2_________________3 4 2.14 Vozila, ki se uporabljajo za cestni promet: a) tovornjaki, priklopniki tovornjakov, osebni avtomobili b) motoma kolesa, mopedi in kolesa 2.15 Sredstva in naprave plovbe 2.20 Pisarniški stroji, aparati in potrebščine: pisalni in računski stroji, elektronski računalniki, aparati in naprave za kopiranje in razmnoževanje, registrirne blagajne, knjigovodski stroji 2.21 Pohištvo ter stroji, naprave in aparati za splošne in posebne namene: leseno, kovinsko in drugo pohištvo na področju obrti, gostinstva in turizma; stroji, naprave ih aparati za pripravljanje hrane in posoda za serviranje hrane, štedilniki in peči za ogrevanje prostorov ter štedilniki in peči za kuhanje hrane, hladilne naprave in hladilni aparati; stroji', naprave in aparati za pranje in sušenje perila, pisarniško pohištvo, leseno, kovinsko in drugo (mize, stoli, omare, vitrine in po-dobro) ter druga neomenjena * sredstva obratnega, poslovnega in neposlovnega inventarja 2. člen Revalorizacijo sredstev opravijo občani najkasneje do 10. januarja 1983; poročilo o opravljeni revalorizaciji osnovnih sredstev predložijo občinski upravi za družbene prihodke najkasneje do 31. januarja 1983. Pravice in obveznosti iz rezultata revalorizacije tečejo od 1. januarja 1982. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 428-3/82 Ljubljana, dne 17. decembra 1982. Direktor . Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 1961. Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75, 33/76 in 43/82) in drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) objavlja Republiška uprava za družbene prihodke PREGLED stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 137 100 139 100 150 100 141 100 1. Stopnje davkov in prispevkov iz osebnega dohodka so: S d N g S ^2 O h S| = q §0 š1 y K $ Is aS 'Sq |° II 'd a> 'd 30 1° o" > S |Š .S > Sp 1° S-3 tc Občinska skupnost otroškega varstva 3 S 5 g s ▻ S 52 § 5$ a ag I I ^ II ll ^ d £ d ^ 5 = g™ 3 g& P B ■s g »s gl ” « eh ra S ra Ss mM COT o> |Š h |š w N > s s a 5 a ti lil Ii| ra o + c-d^ 5gŽ N 04 S1 1 B 2 s a a 1 2 3 4 , 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1. Ajdovščina 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,54 1,23 5,94 0,54 0,56 0,877 1,14 1,03 13,29 13,297 29,867 2. Brežice 1,30 0,40 0,50 0,30 1,02 1,16 0,99 6,02 0,54 0,53 0,40 1,08 1,12 13,29 12,23 28,65 3. Celje 1,30 0,40 0,50 0,30 1,02 1,83 1,24 5.1 J. 0,54 0,99 0,81 0,98 1,62 13,29 12,76 29,93 4. Cerknica 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,65 1,00 5,58 0,54 0,38 0,267 1,22 1,01 13,29 12,237 28,557 5. Črnomelj 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,77 1,00 6,55 0,54 0,36 0,27 1,21 1,17 13,29 13,40 29,88 6. Domžale 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,59 1,41 5,09 0,54 0,43 0,45 0,88 1,25 13,29 11,58 28,55 7. Dravograd 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,19 1,70 5,38 0,54 0,31 0,28 1,31 1,11 13,29 11,71 28,83 8. Gor. Radgona 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 2,24 1,07 6,10 0,54 0,36 0,23 0,69 0,98 13,29 12,86 29,22 9. Grosuplje 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,14 0,95 6,38 0,54 0,47 0,25 0,72 1,30 13,29 12,10 28,66 10. Hrastnik 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,26 0,95 6,07 0,54 0,67 0,407 0.79 1,46 13,29 12,437 29,157 11. Idrija 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,31 1,21 7,23 0,54 0,72 0,65 1,28 1,30 13,29 14,33 31,15 12. H. Bistrica 1,30 0,40 0,50 0,45 1,02 1,44 1,18 5.81 0,54 0,28 0,26 1,24 1,16 13,29 12,22 28,87 13. Izola 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,64 0,98 4,61 0,54 0,62 0,95 1,21 1,26 13,29 12,27 28,82 . 14. Jesenice 1,30 0,40 0,40 — 1,02 1,26 0,90 5,90 0,54 0,42 0,58 0,63 1,16 13,29 11,43 27,80 15. Kamnik 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,29 1,06 6.04 0.54 0,54 0,617 0,61 1,54 13,29 12,237 29,147 16. Kočevje 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,94 1.44 5,36 0,54 0,399 0,362 0,76 2,08 13,29 11,961 29,791 17. Koper 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 tl,79 1,26 5,42 0,54 0,92 0,52 1,33 0,99 13,29 13,22 29,78 18. Kranj 1,30 0,40 0,50 — 1,02 1,45 0,87 6,14 0,54 0,63 0,59 0,78 1,07 13,29 12,33 28,53 19. Krško 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,02 1,46" 6,56 0,54 0.93 0,37 1,20 1,89 13,29 13,32 30,98 20. Laško 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,00 1,12 6,50 0,54 0,28 0,35 0,83 1,32 13,29 12,20 28,95 21. Lenart 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,80 0,99 6,01 0,54 0,67 0,25 1,37 0,71 13,29 13,34 29,35 22. Lendava 1,30 0,40 0,50 0,30 1,02 1,22 1,00 5,42 0,54 0,40 0,25 1,14 1,16 13,29 11,47 27,94 23. Litija 1,30 0,40 0,50 0,40 1.02 1,14 0,98 5,67 0,54 0,48 0,37 1,00 1,21 13,29 11,80 28,30 24. Lj. Bežigrad 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,79 1,08 4,86 0,54 1,23 0,55 0,72 1,19 13,29 12,29 28,87 25. Lj. Center 26. Lj. Moste- 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,79 1,08 4,86 0,54 1,23 0,55 0,72 1,19 13,29 12,29 28,87 Polje 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,79 1,08 4,86 0,54 1,23 0,55 0,72 1,19 13,29 12,29 28,87 27. Lj. Šiška 28. Lj. Vič- 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,79 1,08 4,8jj 0,54 1,23 0,55 0,72 1,19 13,29 12,29 28,87 Rudnik 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,79 1,08 4,86 0,54 1,23 0,55 0,72 1,19 13,29 12,29 28,87 29. Ljutomer 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1.58 1,00 6,52 0,54 0,35 0,22 1,06 0,80 13,29 12,97 29,08 30. Logatec 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,76 1,50 5,81 0,54 0,33 0,30 0,86 1,31 13,29 12,20 29,32 31. Maribor 1,30 0,40 0,50 — 1,02 1,41 0,80 5,39 0,54 0,85 0,577 0,88 1,04 13,29 11,847 27,997 32. Metlika 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 0,90 2,01 5,91 0,54 0,34 0,58 1,16 0.90 13,29 12,13 29,35 33. Mozirje 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 0,88 1,37 5,88 0,54 0,38 0,31 1,15 1,29 13,29 11,84 28,81 34. M. Sobota 1,30 0.40 0,50 0,50 1,02 1,71 1,04 5,42 0,54 0,43 0,357 1,12 1,17 13,29 12,277 28,797 35. N. Gorica 1,30 0,40 0,50 — 1,02 1,28 1,09 6,22 0,54 1,06 0,54 0,89 1,16 13,29 12,73 29,29 36. N. mesto 1,30 0,40 0,50 0,50 1.02 1,18 1,13 6,62 0,54 0,56 0,42 1,00 2.31 13,29 13,02 30,77 37. Ormož 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,65 0,95 4,78 6,54 0,44 0,31 1,23 1,20 13,29 11,65 . 28,11 38. Piran 1,30 0,40 0,50 0,20 1,02 1,97 1,00 4,87 0,54 0,90 0,36 1,28 1,25 13,29 12,32 28,88 39. Postojna 1,30 0,40 0,50 0.60 1,02 1,25 1,08 5,69 0,54 0,55 0,517 0,98 1,10 13,29 12,327 28,817 40. Ptuj 41. Radlje ob 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,07 0,94 4,91 0,54 0,74 0,296 1,37 1,12 13,29 11,626 27,996 Dravi 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,11 1,00 6,13 0,54 0,23 0,207 1,19 1,12 13,29 12,107 28,537 42. Radovljica 43. Ravne na 1,30 0,40 0,50 — 1,02 1,11 1,02 6,30 0,54 0,38 0,52 0,72 0,91 13,29 11,77 28,01 Koroškem 1.30 0.40 0,50 0,50 1,02 0,97 1.27 5,42 0.54 0,61 0,617 0,90 1,40 13,29 11,757 28.737 44. Ribnica 1.30 0.40 0.50 0,40 1.02 1,12 0,99 5,69 0,54 0,34 0,49 0,73 1.30 13.29 11.51 28,11 45. Sevnica 1,30 0,40 050 0,30 1,02 1,63 0,92 5,90 0,54 0,71 0,597 1,07 1,14 13,29 12,947 29,317 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 46. Sežana 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,00 1,06 6,37 0,54 0,87 0,30 1,12 1,20 13,29 12,90 29,47 47. Sl. Gradec 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,04 1,28 6,23 0,54 0,49 0,37 0,92 1,15 13,29 12,29 29,03 48. Sl. Bistrica 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,49 1,13 5,24 0,54 0,29 0,327 1,45 1,25 13,29 12,037 28,727 49. Sl. Konjice 1,30 0,40 0,50 0,30 1,02 1,06 1,69 6,60 0,54 0,28 0,40 1,09 1,26 13,29 12,47 29,73 50. Šentjur 1,30 0,40 0,50 0,30 1,0.2 3,25 1,26 5,62 0,54 0,37 0,337 1,46 1,80 13,29 14,077 31,447 51. Škofja Loka 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,69 1,08 8,33 0,54 0,50 0,678 0,96 0,88 13,29 15,298 31,568 52. Šmarje 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,05 0,94 5,68 0,54 0,25 0,217 1,24 1,27 13,29 11,577 28,097 53. Tolmin 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,42 0,90 5,98 0,54 0,56 0,51 1,78 0,74 13,29 13,49 29,44 54. Trbovlje 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,40 1,25 5,29 0,54 0,73 0,608 1,12 1,13 13,29 12,388 29,078 55. Trebnje 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,02 0,92 7,92 0,54 0,45 0,28 1,36 1,34 13,29 14,27 30,84 56. Tržič 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,56 0,95 4,68 0,54 0,55 0,43 0,78 1,06 13,29 11,24 27,56 57. Velenje 1,30 0,40 0,50 0,30 1,02 1,30 0,90 4,98 0,54 0,49 0,66 0,52 1,76 13,29 10,99 27,96 58. Vrhnika 1,30 0,40 0,50 0,40 1,02 1,44 0,96 5,82 0,54 0,40 0,54 0,68 1,73 13,29 12,02 29,02 59. Zagorje 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 0,98 1,01 5,32 0,54 0,54 0,34 0,98 1,80 13,29 11,40 28,52! 60. Žalec 1,30 0,40 0,50 0,50 1,02 1,59 0,88 5,61 0,54 0,41 0,347 0,92 1,07 13,29 12,117 28,377 2. Stopnje prispevkov iz dohodka so: A. Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka: a) Skupnost zdravstvenega varstva b) Skupnost za zaposlovanje Z^' O ban* Skupnost zdravst- venega varstva Skupnost za zaposlovanje 1 2 3 4 1. Ajdovščina 11,20 0,28 2. Brežice 10,98 0,34 3. Celje 10,97 0,23 4. Cerknica 11,47 0,30 - 5. Črnomelj 11,28 0,25 6. Domžale 11,06 0,22 7. Dravograd 9,31 0,29 8. Gornja Radgona 10,58 0,35 9. Grosuplje' 10,17 0,20 10. Hrastnik 11,12 0,24 11. Idrija 11,63 0,24 12. Ilirska Bistrica 10,84 0,28 13. Izola 9,90 0,27 14. Jesenice 9,48 0,24 15. Kamnik 8,63 0,25 16. Kočevje 9,76 0,22 17. Koper 10,16 0,25 18. Kranj 6,49 0,28 19. Krško 8,62 0,§8 20. Laško 11,15 0,25 21. Lenart 10,04 0,26 ' 22. Lendava 11,27 0,32 23. Litija 11,44 0,22 24. Ljubljana Bežigrad 8,48 0,19 25. Ljubljana Center 8,48 0,19 26. Ljubljana Moste-Polje 8,48 0,19 27. Ljubljana Šiška 8,48 0,19 28. Ljubljana Vič-Rudnik 8,48 0,19 29. Ljutomer 10,05 0,29 30. Logatec 11,14 0,24 31. Maribor 9,25 0,20 32. Metlika 9,80 0,24 33. Mozirje 10,21 0,27 34. Murska Sobota 10,59 0,31 35. Nova Gorica 10,16 0,38 36. Novo mesto 8,86 0,20 37. Ormož 10,54 0,23 38. Piran 9,25 0,32 1 2 3 4 39. Postojna 10,62 0,26 40. Ptuj 10,14 0,23 41. Radlje ob Dravi 9,04 0,28 42. Radovljica 8,94 0,21 43. Ravne na Koroškem 9,13- 0,25 44. Ribnica 11,41 0,25 45. Sevnica 10,76 0,26 46. Sežana 9,87 0,22 47. Slovenj Gradec 9,49 0,26 48. Slovenska Bistrica 9,83 0,21 49. Slovenske Konjice 11,45 0,24 50. Šentjur 12,10 0,26 51. Škofja Loka 9,07 0,19 52. Šmarje 12,42 0,23 53. Tolmin 10,24 0,24 54. Trbovlje 10,68 0,20 55. Trebnje 9,24 0,29 56. Tržič 8,50 0,21 57. Velenje 8,44 0,23 58. Vrhnika 9,32 0,21 59. Zagorje 9,74 0,32 60. Žalec 10,93 0,19 c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji •/. — za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni od osnove (bruto) osebnega dohodka ne glede na to ali je osebni dohodek dosežen za delo v polnem delovnem času, za delo z nepolnim časom in v vsakem primeru dela preko polnega delovnega časa oziroma od zavarovalne osnove 0,80 — za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem: povečanje od 12 na 14 mesecev 3,50 povečanje od 12 na 15 mesecev 5.20 povečanje od 12 na 16 mesecev 7,00 . povečanje od 12 na 18 mesecev 10,50 d) Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije 0,64 B. Prispevek iz dohodka od osnove dohodek : a) Izobraževalna skupnost Slovenije .0,24 Posebna izobraževalna skupnost za: agroživilstvo 1,46 usnje 0,79 tekstil 0,94 kemijo, farmacijo, gumarstvo 1,00 lesarstvo 0,92 gradbeništvo 1,05 gostinstvo 1,59 ekonomsko usmeritev 1,28 tisk in papir 0,72 elektro 1,46 metalurgija in kovinarska usmeritev 1,33 rudarstvo in geološka usmeritev 1,13 promet in zveze 0,89 zdravstvo 2,50 pedagoško dejavnost 1,65 družboslovna usmeritev 2,02 kulturo /-X 2,80 b) Raziskovalna skupnost Slovenije skupni program in program odkrivanja surovin splošnega pomena 0,28 za posebne raziskovalne skupnosti: . kmetijstvo, živilstvo in veterinarstvo 0,14 energetika, mineralne surovine ■ in metalurgija 0,13 elektrokovinska industrija 0,14 kemija Z 0,14 'gozdarstvo, lesarstvo, papirništvo in grafika * 0,08 graditeljstvo 0,11 promet in zveze 0,08 trgovina, turizem in gostinstvo ter drobno gosp. 0,08 zdravstvo in socialno varstvo 0,08 družbene dejavnosti 0,08 družbena infrastruktura 0,14 tekstilna in usnjarsko predelovalna industrija - 0,08 c) Občinske raziskovalne skupnosti Slovenije: 12 3 23. Litija 0,05 24. Ljubljana Bežigrad 0,027 25. Ljubljana Center 0,027 26. Ljubljana Moste-Polje ' 0,027 27.' Ljubljana Šiška 0,027 28. Ljubljana Vič-Rudnik 0,027 29. Ljutomer 0,03 30. Logatec 0,04 31. Maribor 0,03 32. Metlika 0,04 33. Mozirje 0,07 34. Murska Sobota 0,04 35. Nova Gorica 0,05 36. Novo mesto 0,08 37. Ormož 0,02 38. Piran 0,03 39. Postojna 0,046 40. Ptuj 0,05 41. Radlje ob Dravi 0,06 42. Radovljica 0,025 43. Ravne na Koroškem 0,061 44. Ribnica 0,025 45. Sevnica 0,05 46. Sežana 0,03 47. Slovenj Gradec 0,06 48. Slovenska Bistrica 0,06 49. Slovenske Konjice 0,02 50. Šentjur 0,095 51. Škofja Loka 0,04 52. Šmarje 0,04 53. Tolmin t 0,08 54. Trbovljs 0,04 55. Trebnje 0,03 56. Tržič 0,05 57. Velenje 0,04 58. Vrhnika 0,09 59. Zagorje 0,08 60. Žalec 0,03 Zap. št. Občina Občinska razisko- valna skupnost 1 2 3 i. Ajdovščina 0,05 2. Brežice 0,06 3. Celje 0,03 4. Cerknica 0,02 5. Črnomelj 0,04 6. Domžale 0,06 7. Dravograd 0.06 8. Gornja Radgona 0,04 9. Grosuplje 0,03 10. Hrastnik 0,05 11. Idrija 0,07 12. Ilirska Bistrica 0,012 13. Izola 0,03 14. Jesenice 0,02 15. Kamnik 0,06 16. Kočevje 0,03 17. Koper 0,02 18. Kranj 0,01 19. Krško 0,07 20. Laško . ' 0,05 21. Lenart 0,10 22. Lendava 0,05 C. Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji: a) zavezanci — temeljne in druge organizacije združenega dela s področja gospodarstva: — pomorski promet — proizvodnja, prenos in distribucija električne energije — črna metalurgija — metalurgija barvastih kovin — proizvodnja cementa — zračni promet — pretovarjanje v lukah — gostinstvo in turizem — storitvena obrt — proizvodnja premoga, sušenje in brffce-tiranje — rudniki in topilnice barvastih kovin — rudniki nekovinskih rudnin — kmetijstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo — železniški promet — dejavnost letališč — dejavnost počitniških in planinskih do- , mov — stanovanjska in komunalna dejavnost po stopnji 0,27 b) zavezanci, ki opravljajo vse druge dejavnosti po stopnji 1^27% 3. Pregled stopenj davkov in prispevkov se uporablja od 1. 1. 1983. Št 420-15/82 Ljubljana, dne 21. decembra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov L r. 1962. Na podlagi 50. točke odredbe o računih za. vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, o načinu njihovega vplačevanja in o načihu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 70/80, 70/81, 34/82, 67/82 in 71/82) izdaja Republiška uprava za družbene prihodke ODREDBO o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega odloka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 1. Zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih* interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti plačujejo davke in prispevke (za skupnost otroškega varstva, izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva) iz osebnih dohodkov z enim prenosnim nalogom na prehodne račune po posameznih občinah, po stopnjah, ki so objavljene v pregledu stopenj davkov iz osebnega dohodka ter stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 (Uradni list SRS, št 45/82). Na prenosnem nalogu iz prejšnjega odstavka vpišejo zavezanci za davke in prispevke iz osebnih dohodkov v namenu nakazila: osnovo za obračun davkov in prispevkov iz osebnega dohodka, zbirno stopnjo (odstotek) in mesec za katerega se vplačujejo davki in prispevki iz osebnih dohodkov. 2. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji vodi za posamezno občino naslednje prehodne račune za vplačevanje davkov in prispevkov iz osebnih dohodkov po zbirnih stopnjah iz 1. točke te odredbe, posebej za zavezance s področja gospodarstva in posebej za zavezance s področij družbenih dejavnosti. 3. Služba družbenega knjigovodstva razporeja plačana sredstva iz prehodnih računov iz 2. točke te odredbe po strukturi udeležbe individualnih stopenj, ki jih vključuje zbirna stopnja posamezne občine iz 1. točke te odredbe, v dobro zbirnih računov posameznih družbenopolitičnih skupnosti oziroma samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. 4. Z dnem ko začne veljati ta odredba preneha veljati odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti (Uradni list, št. 37/81, 38/81, 1/82, 2/82, 4/82, 7/82, 9/82, 12/82, 13/82, 15/82, 18/82, 20/82, 21/82, 22/82, 23/82, 24/82, 25/82, 27/82, 31/82, 32/82, 34/82, 35/82, 36/82, 37/82, 38/82, 39/82, 40/82, 41/82, 42/82 in 43/82). St. 420-15/82 Ljubljana, 21. decembra 1982. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. Prehodni računi za spevkov in davkov se obračunavajo po vplačevanje zbirnih stopenj pri-iz osebnega dohodka delavca, ki predpisih, ki veljajo v kraju bi- vališča delavca oziroma njegove družine, če se bivališče delavca in sedež izplačevalca osebnega dohodka ne nahajata na območju iste občine Zap. Zbirne • Številka računa Občina stopnja gospodarstvo negospodarstvo 1 2 3 4 5 1. Ajdovščina 13,297 52010-844-001-8035 52010-844-001-8040 2. Brežice 12,23 51620-844-002-8035 51620-844-002-8040 3. Celje 12,76 50700-844-003-8035 50700-844-003-8040 4. Cerknica , 12,237 50160-844-004-8035 50160-844-004-8040 5. Črnomelj 13,40 52110-844-005-8035 52110-844-005-8040 6. Domžale 11,58 50120-844-006-8035 50120-844-006-8040 7. Dravograd 11,71 51820-844-007-8035 51820-844-007-8040 8. Gornja Radgona 12,86 51910-844-008-8035 51910-844-008-8040 9. Grosuplje 12,10 50130-844-009-8035 50130-844-009-8040 10. Hrastnik 12,437 52700-844-010-8035 52700-844-010-8040 11. Idrija 14,33 52020-844-011-8035 52020-844-011-8040 12. mrska Bistrice 12,22 52210-844-012-8035 52210-844-012-8040 23. Izola 12,27 51400-844-013-8035 51400-844-013-8040 M. Jesenice 11,43 51530-844-014-8035 51530-844-014-8040 15. Kamnik 12,237 50140-844-015-8035 50140-844-015-8040 15. Kočevje 11,961 51300-844-016-8035, 51300-844-016-8040 B. Koper 13,22 51400-844-017-8035 51400-844-017-8040 1 2 3 • 4 5 18. Kranj 12,33 51500-844-018-8035 51500-844-018-8040 19. Krško 13,32 51600-844-059-8035 51600-844-059-8040 20. Laško 12,20 50710-844-019-8035 50710-844-019-8040 21. Lenart 13,34 51850-844-020-8035 51850-844-020-8040 22. Lendava 11,47 51920-844-021-8035 51920-844-021-8040 23. Litija 11,80 50150-844-022-8035 50150-844-022-8040 24. Ljubljana Bežigrad 12,29 50102-844-024-8035 50102-844-024-8040 25. Ljubljana Center 12,29 50100-844-025-8035 50100-844-025-8040 26. Ljubljana Moste-Polje 12,29 50103-844-026-8035 50103-844-026-8040 27. Ljubljana Šiška 12,29 50104-844-027-8035 50104-844-027-8040 28. Ljubljana Vič-Rudnik 12,29 50101-844-028-8035 50101-844-028-8040 29. Ljutomer 12,97 51930-844-029-8035 51930-844-029-8040 30. Logatec 12,20 50110-844-023-8035 50110-844-023-8040 32. Metlika 12,13 52110-844-033-8035 52110-844-033-8040 33. Mozirje 11,84 52810-844-034-8035 52810-844-034-8040 34. Murska Sobota 12,277 51900-844-035-8035 51900-844-035-8040 35. Nova Gorica 12,73 52000-844-036-8035 52000-844-036-8040 36. Novo mesto 13,02 52100-844-037-8035 52100-844-037-8040 37. Ormož 11,65 52410-844-038-8035 52410-844-038-8040 38. Piran 12,32 51410-844-039-8035 51410-844-039-8040 39. Postojna 12,327 52200-844-040-8035 52200-844-040-8040 40. Ptuj 11,626 52400-844-041-8035 52400-844-041-8040 41. Radlje ob Dravi 12,107 51820-844-042-8035 51820-844-042-8040 42. Radovljica 11,77 51540-844-043-8035 51540-844-043-8040 43. Ravne na Koroškem 11,757 51830-844-044-8035 51830-844-044-8040 44. Ribnica 11,51 51310-844-045-8035 51310-844-045-8040 45. Sevnica 12,947 51610-844-046-8035 51610-844-046-8040 46. Sežana 12,90 51420-844-047-8035 51420-344-047-8040 47. Slovenj Gradec 12,29 51840-844-050-8035 '51840-844-050-8040 48. Slovenska Bistrica 12,037 51810-844-048-8035 51810-844-048-8040 49. Slovenske Konjice 12,47 50720-844-049-8035 50720-844-049-8040 50. Šentjur 14,077 50770-844-051-8035 50770-844-051-8040 51. Škofja Loka 15,298 51510-844-052-8035 51510-844-052-8040' 52. Šmarje 11,577 50730-844-053-8035 50730-344-053-8040 53. Tolmin 13,49 .52030-844-054-8035 52030-844-054-8040 54. Trbovlje 12,383 52700-844-055-8035 52700-844-055-8040 55. Trebnje 14,27 52100-844-056-8035 52100-844-056-8040 56. Tržič 11,24 51520-844-057-8035 51520-844-057-8040 57. Titovo Velenje 10,99 52800-844-058-8035 52800-844-058-8040 58. Vrhnika 12,02 50110-844-060-8035 50110-844-060-8040 59. Zagorje 11,40 52700-844-061-8035 52700-844-061-8040 60. Žalec 12,117 50750-844-062-8035 50750-844-062-80®) 61. Maribor Pesnica 11,847 51800-844-063-8035 51800-844-063-8040 62. Maribor Pobrežje 11,847 51800-844-064-8035 51300-844-064-8040 63. Maribor Rotovž 11,847 51800-844-065-8035 51800-844-065-8040 64. Maribor Ruše 11,847 51800-844-066-8035 51800-S44-066-8040 65. Maribor Tabor 11,847 51800-844-067-8035 51800-844-067-8040 66. Maribor Tezno 11,847 51800-844-068-8035 51800-844-068-8040 Prehodni računi za vplačevanje zbirnih stopenj pri- vališča delavca oziroma njegove družine, če se bivališče spevkov in davkov iz osebnega dohodka delavca, ki delavca in sedež izplačevalca osebnega dohodka naha- se obračunavajo po predpisih, ki veljajo v kraju bi- jata na območju iste občine Zap. št. Občina Zbirna stopnja gospodarstvo Številka računa negospodarstvo 1 .2 3 4 5 1. Ajdovščina 13,297 52010-844-001-8077 52010-844-001-8082 2. Brežice 12,23 51620-844-002-8077 51620-844-002-8032 3. Celje 12,76 50700-844-003-8077 50700-844-003-8082 4. Cerknica 12,237 50160-844-004-8077 50160-844-004-8082 5. Črnomelj 13,40 52110-844-005-8077 52110-844-005-8082 6. Domžale 11,58 50120-844-006-8077 50120-844-006-8082 7. Dravograd 11,71 51820-844-007-8077 51820-844-007-8082 8. Gornja Radgona 12,86 51910-844-008-8077 51910-844-008-8082 9. Grosuplje 12,10 50130-844-009-8077 50130-844-009-8082 1 2 3 4 5 10. Hrastnik 12,437 52700-844-010-8077 52700-844-010-8082 11. Idrija 14,33 52020-844-011-8077 52020-844-011-8082 12. Ilirska Bistrica 12,22 52210-844-012-8077 52210-844-012-8082 13. Izola 12,27 51400-844-013-8077 - 51400-844-013-8082 14. Jesenice 11,43 51530-844-014-8077 51530-844-014-8082 15. Kamnik 12,237 50140-844-015-8077 50140-844-015-8082 16. Kočevje 11,961 51300-844-016-8077 51300-844-016-8082 17. Koper 13,22 51400-844-017-8077 51400-844-017-8082 18. Kranj 12,33 51500-844-018-3077 51500-844-018-8082 19. Krško 13,32 51600-844-059-8077 51600-844-059-8082 20. Laško 12,20 50710-844-019-8077 50710-844-019-8082 21. Lenart 13,34 51850-844-020-8077 51850-844-020-8082 22. Lendava 11,47 51920-844-021-8077 51920-844-021-8082 23. Litija 11,80 50150-844-022-8077 50150-844-022-8082 24. Ljubljana Bežigrad 12,29 50102-844-024-8077 50102-844-024-8082 25. Ljubljana Center 12,29 50100-844-025-8077 50100-844-025-8082 26. Ljubljana Moste-Polje 12,29 50103-844-026-8077 50103-844-026-8082 27. Ljubljana Šiška 12,29 50104-844-027-8077 50104-844-027-8082 28. Ljubljana Vič-Rudnik 12,29 50101-844-028-8077 50101-844-028-8082 29. Ljutomer 12,97 51930-844-029-8077 51930-844-029-8082 30. Logatec 12,20 50110-844-023-8077 50110-844-023-8082 32. Metlika 12,13 52110-844-033-8077 52110-844-033-8082 33. Mozirje 11,84 52810-844-034-8077 52810-844-034-8082 34. Murska Sobota 12,277 51900-844-035-8077 51900-844-035-8082 35. Nova Gorica 12,73 52000-844-036-8077 52000-844-036-8082 36. Novo mesto 13,02 52100-844-037-8077 ' 52100-844-037-8082 37. Ormož 11,65 52410-844-038-8077 52410-844-038-8082 38. Piran 12,32 . 51410-844-039-8077 51410-844-039-8082 39. Postojna 12,327 52200-844-040-8077 52200-844-040-8082 40. Ptuj 11,626 52400-844-041-8077 52400-844-041-8082 * 41. Radlje ob Dravi 12,107 51820-844-042-8077 51820-844-042-8082 42. Radovljica 11,77 51540-844-043-8077 51540-844-043-8082 43. Ravne na Koroškem 11,757 51830-844-044-8077 51830-844-044-8082 44. Ribnica 11,51 51310-844-045-8077 51310-844-045-8082 45. Sevnica 12,947 51610-844-046-8077 51610-844-046-8082 46. Sežana 12,90 51420-844-047-8077 51420-844-047-8082 47. Slovenj Gradec 12,29 51840-844-050-8077 51840-844-050-8082 48. Slovenska Bistrica 12,037 51810-844-048-8077 51810-844-048-8082 49. Slovenske Konjice 12,47 50720-844-049-8077 50720-844-049-8082 50. Šentjur 14,077 50770-844-051-8077 50770-844-051-8082 51. Škofja Loka 15,298 51510-844-052-8077 51510-844-052-8082 52. Šmarje 11,577 50730-844-053-8077 50730-844-053-8082 53. Tolmin 13,49 52030-844-054-8077 52030-844-051-8082 54. Trbovlje 12,388 52700-844-055-8077 52700-844-055-8082 55. Trebnje 14,27 52100-844-056-8077 52100-844-056-8082 56. Tržič 11,24 51520-844-057-8077 51520-844-057-8082 57. Titovo Velenje 10,99 52800-844-058-8077 52800-844-058-8082 58. Vrhnika 12,02 50110-844-060-8077 50110-844-060-8082 59. Zagorje 11,40 52700-844-061-8077 ‘ 52700-844-061-8082 60. Žalec 12,117 50750-844-062-8077 50750-844-062-8082 61. Maribor Pesnica 11,847 51800-844-063-8077 51800-344-063-8082 62. Maribor Pobrežje 11,847 51800-844-064-8077 51800-844-064-8082 63. Maribor Rotovž 11,847 51800-844-065-8077 51800-844-065-8082 64. Maribor Ruše 11,847 51800-844-066-8077 51800-844-066-8082 65. Maribor Tabor 11,847 51800-844-067-8077 51800-844-067-8082 66. Maribor Tezno 11,847 51800-844-068-8077 51800-844-068-8082 1963. odločilo: Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije Razveljavi se določba 4. alinee 37. člena samou- je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. pravnega sporazuma o združitvi v delovno organiza-alinee 37. člena samoupravnega sporazuma o združitvi cijo Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Ki- v DO Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, dričevo, z dne 29. decembra 1977 s spremembami in Kidričevo, po javni obravnavi dne 14. decembra 1982 dopolnitvami z dne 24. aprila 1979. Obrazložitev Delovna skupnost skupnih služb v sestavi DO Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« je s predlogom začela postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. alinee 37. člena v izreku te odločbe navedenega samoupravnega sporazuma«. Delavci temeljnih organizacij združenega dela soodločajo v zadevah skupnega interesa, ki jih opravlja delovna skupnost za združene temeljne organizacije združenega dela tako, da dajejo ustrezna soglasja (prvi odstavek 37. člena samoupravnega sporazuma). Po izpodbijani določbi 4. alinee 37. člena samoupravnega sporazuma dajejo soglasje tudi k imenovanju oziroma razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Po predlagateljevem mnenju je s to določbo samoupravnega sporazuma prizadeta pravica uresničevanja samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti. Ustavno sodišče je ugotovilo, da gre v stvari za vprašanje, ali je v skladu z ustavo in zakonom samoupravna ureditev, po kateri delavci v temeljnih organizacijah v sestavi delovne organizacije soodločajo po svojih delegatih z dajanjem soglasja k odločitvam delavcev delovne skupnosti skupnih služb o izbiri oziroma razrešitvi delavcev te delovne skupnosti, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da se izpodbijana določba samoupravnega sporazuma tiče urejanja delovnih razmerij teh delavcev. Določbe zakona o združenem delu o delovnem razmerju delavcev v temeljnih organizacijah se uporabljajo za delavce v delovnih skupnostih, če ne določa zakon drugače (163. člen ZZD). Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78 in 27'82 — v nadaljnjem besedilu: ZDR) izrecno določa, da se določbe tega zakona o sklenitvi, urejanju in prenehanju delovnega razmerja delavcev v temeljni organizaciji uporabljajo med drugim tudi za delavce v delovnih skupno;! ih organizacij združenega dela (točka b) 8 člena ZDR). Za delavce v temeljnih organizacijah zakon določa, da svoje pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo v temeljni organizaciji ter v vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev, uresničujejo v temeljni organizaciji, če ni v samoupravnem sporazumu v skladu z zakonom drugače določeno O uresničevanju posamičnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev odloča delavski svet temeljne organizacije ali njegove komisije (181. člen ZZD, 55. člen ŽDR). Enako velja za delavce v delovnih skupnostih skupnih služb, ker zanje vprašanja, ki jih urejata navedena člena ZZD in ZDR, z zakonom niso drugače urejena. Izjema je vodja delovne skupnosti skupnih služb, ki zanj zakon določa, da ga imenuje in razrešuje delavski svet delovne organizacije oziroma druge organizacije združenega dela, ko dobi mnenje delavskega sveta delovne skupnosti (tretji odstavek 543. člena ZZD). Za delavce ki v de'ovni skupnosti skupnih služb opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, velja načelno enaka ureditev delovnega' razmerja kot za druge delavce delovne skupnosti. Tudi ti delavci uresničujejo svoje pravice, obveznosti in odgovornosti v delovni skupnosti skupnih služb in o uresničevanju njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti odloča delavski svet delovne skupnosti ali od njega imenovana komisija. Zaradi tega je v naskladiu z navedenimi določbami zakona izpodbijana določba samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo, s katero se pristojnost odločanja o izbiri in razrešitvi delavcev delovne skupnosti, ki opravljajo dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, razširja izven delovne skupnosti skupnih služb na združene temeljne organizacije v sestavi -delovne organizacije. Tudi določba tretjega odstavka 404. člena ZZD ne daje pravne podlage za tako izpodbijano ureditev. Uvedba soglasja k aktom in dejanjem delavcev delovne skupnosti je lahko le predmet samoupravnega sporazuma med delavci, ki opravljajo skupna dela in delavci združenih temeljnih organizacij, za katere jih opravljajo, ne pa predmet samoupravnega sporazuma temeljnih organizacij o združitvi v delovno organizacijo. Obravnavana določba samoupravnega sporazuma pa se tudi ne nanaša na uresničevanje nalog, zaradi katerih je organizirana delovna skupnost, pač pa neposredno zadeva uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovne skupnosti, med katere spada tudi urejanje medsebojnih razmerij pri delu. Ustavno sodišče je glede na navedeno na podlagi 413. člena ustave in prvega, odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr.. Mara Bešter, Tone Bole, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Bojan Škrk. St. U I 60/82-13 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1961. Na podlagi 428. člena ustave SR Slovenije in 35. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije je ustavno sodišče na seji dne 16. decembra 1982 sprejelo SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA Ustavnega sodišča SR Slovenije 1. člen Določba drugega odstavka 5. člena poslovnika Ustavnega sodišča SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 10/75) se spremeni tako, da se glasi: »O vprašanjih iz dela ustavnega sodišča, ki zanimajo javnost, se dajejo obvestila zastopnikom tiska in drugih sredstev javnega obveščanja.« 2. člen Določba tretjega odstavka 47. člena* se spremeni tako, da se glasi: »Sekretarja imenuje ustavno sodišče za dobo štirih let« 3. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. Su 63/82 Ljubljana, dne 16. decembra 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 1965. Na podlagi 264. člena statuta- Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina skupnosti na seji dne 14. decembra 1982 sprejela SKLEP o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983 I Sprejme se finančni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983, ki predvideva, da bodo znašali: din prihodki skupaj • 36.796.000.000 odhodki skupaj 36.439,000.000 rezervni sklad 357,000.000 II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/34 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1966. Na podlagi 264. člena in 297. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) ter 8. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 je sprejela skupščina skupnosti na seji dne 14. decembra 1982 UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slove-* niji za leto 1983 I Zavezanci obračunavajo i» plačujejo v času od 1. 1. do 31. 12. 1983 tele prispevke: 1. prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaverovancev iz (bruto) osebnega dohodka po stopnji 13,29 %> od osnove (bruto) osebnega dohodka, oziroma zavarovalne osnove, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo; 2. prispevek za nesreče pri delu in poklicne bolezni zavarovancev iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti po stopnji 0,80 °/o od osnove (bruto) osebnega dohodka ne glede na to ali je osebni dohodek dosežen za delo v polnem delovnem času, za delo z nepolnim delovnim časom in v vsakem primeru dela preko polnega delovnega časa, oziroma od zavarovalne osnove; 3. prispevek za zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem po stopnjah: — za povečanje od 12 na 14 mesecev po stopnji 3,5 %> — za povečanje od 12 na 15 mesecev po stopnji 5,2 %> — za povečanje od 12 na 16 mesecev po stopnji 7,0% — za povečanje od 12 na 18 mesecev po stopnji 10,5 °/o iz dohodka temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti od osnove (bruto) osebnegj dohodka1 delavcev, ki opravljajo defa in naloge, za katere se zavarovalna doba šteje s povečanjem, oziroma od zavarovalne osnove; 4. prispevke iz 1., 2. in 3. točke plačujejo tudi občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost ter drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani; 5. osebni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz dohodka obračunavajo in plačujejo temeljne in druge organizacije združenega dela iz področij gospodarstva in sicer: a) po stopnji 0,27 % tiste, ki opravljajo naslednje dejavnosti: — pomorski promet, — proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, — črna metalurgija, — metalurgija barvastih kovin, — proizvodnja cementa, — zračni promet, — pretovarjanje v lukah, — gostinstvo in turizem, — storitvena obrt, — proizvodnja premoga, sušenje premoga in bri-ketiranje. — rudniki in topilnice barvastih kovin, — rudniki nekovinskih rudnin, — kmetijstvo, ribištvo in vodno gospodarstvo, — železniški promet, — dejavnost letališč, — dejavnost počitniških in planinskih domov, — stanovanjska in komunalna dejavnost; b) po stopnji 1,27 % pa tisti, ki opravljajo vse druge dejavnosti. Osnovo za obračunavanje in plačevanje tega prispevka predstavljajo sredstva poslovnega sklada po stanju, ki je izkazano v zaključnem računu za preteklo leto v bilanci stanja, zmanjšana: — za stanje vplačanih, a ne vrnjenih sredstev posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — za stanja združenih sredstev v organizacijah združenega dela na območju gospodarsko nezadostno razvitih republik in SAP Kosovo; — za tale osnovna sredstva po sedanji vrednosti: javna komunikacijska sredstva (ceste), ladje, ki služijo pretežno ali izključno za prevoz potnikov, gozdovi, gozdna zemljišča in gozdne poti, zaščitni vodnogospodarski objekti, objekti za namakanje in osuševanje zemljišč, naprave za čiščenje vode in zraka, osnovna sredstva podjetij, ki proizvajajo za določene vojaške potrebe in sicer tisti del osnovnih sredstev, ki pomenijo proizvodno rezervo jugoslovanske ljudske armade; — za sredstva, prenesena na temeljne organizacije z< 'nega dela po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti SR Slovenije za investicije v gospodarstvu na določene temeljne organizacije združenega dela (Uradni list SRS, št. 13/74, 20/76). II - Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so zavezanci, plačujejo posebni prispevek iz dohodka mesečno v višini ene dvanajstine letnega zneska prispevka in sicer do 18. v mesecu, za tekoči mesec. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 01000-130/35 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zlvarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1967. Na podlagi 2. točke 264. člena v zvezi z drugim odstavkom 143. člena Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1982 sprejela SKLEP o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov I . Mejni znesek naj nižjih1 pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1983" dalje 7.520 din. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/39 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 1968. Na podlagi 1. točke 264 člena v zvezi z drugim odstavkom 181. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1982 sprejela SKLEP # povečanju pokojnin s 1. januarjem 1983 I Starostne, invalidske in družinske pokojnine se s 1. januarjem 1983 povečajo za 5 %. II Povečajo se vse pokojnine, razen pokojnin, pri katerih so bili za izračun pokojninske osnove upoštevani osebni dohodki oziroma zavarovalne osnove iz leta 1982. III Po I. točki tega sklepa se povečajo tudi pokojnine, odmerjene po tretjem odstavku 41. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ne glede na to, kateri osebni dohodek ali zavarovalna osnova je bila kot zadnja upoštevana, za izračun pokojninske osnove teh pokojnin. IV Za odstotek povečanja iz I. točke'tega sklepa se povečajo tudi vse pokojnine borcev NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, odmerjene od zajamčene pokojninske osnove. V Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, da se za odstotek povečanja po I. točki tega sklepa poveča znesek pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 19831 Na način iz prvega odstavka te točke se povečajo tudi pokojnine z varstvenim dodatkom, odmerjene po tretjem odstavku 41. člena statuta skupnosti pokojninskega ih invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za izračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohodek ali zavarovalne osnove iz leta 1982, se ne povečajo, temveč se varstveni dodatek na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1983. • VI Po I. točki tega sklepa se povečajo tudi pokojnine, odmerjene v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti. VII Povečajo se zneski pokojnin, ki gredo upokojencem za mesec december 1982. Povečanje pokojnin se opravi po uradni dolžnosti. VIII Odstotek povečanja pokojnin po tem sklepu se upošteva pri dokončni uskladitvi pokojnin s 1. januarjem 1983. ki bo opravljena, ko bodo znani uradni podatki o gibanju čistih osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v SR Sloveniji v letu 1982 v primerjavi z letom 1981. IX Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/38 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1969. Na podlagi 264. člena in v zvezi s 302. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR .Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1982 sprejela SKLEP o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1983 I Prispevki za pokojninsko ih invalidsko zavarovanje za osebe, ki so zavarovane samo za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ter'za osebe, zavarovane za posebne primere zavarovanja se obračunavajo in plačujejo.po naslednjih stopnjah oziroma v naslednjih zneskih: A. Po prispevni stopnji 1. — 1,5% od osnove (bruto) osebnega dohodka — za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, razen za združene kmete — zavarovance skupnosti; — za jugoslovanske državljane s stalnim prebivališčem v SR Sloveniji, ko so zaposleni v tujini z manj kot polovico polnega delovnega časa, če niso obvezno zavarovani pri tujem nosilcu zavarovanja; — za tuje državljane, zaposlene v SR Sloveniji, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa; 2. — 0,5 % od osnove 7.000 din — za osebe, zavarovane po 71. členu zakona o Izvrševanju kazenskih sankcij. B. V letnih zneskih 1. Za vse udeležence programov srednjega usmerjenega izobraževanja zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni in sicer: — za 1. letnik 12,50 din na posameznika, — za 2. letnik 37,50 din na posameznika, — za 3. letnik 18,75 din na posameznika. C. V mesečnih zneskih 1. V mesečnem znesku 11 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledici nesreče pri delu in poklicne bolezni in sicer: — za študente visokošolskih zavodov, za učence strokovnih šol, otroke in mladoletnike z motnjami v razvoju, ki so učenci zavodov za poklicno usposabljanje oziroma profesionalno rehabilitacijo ter za učence na posebnem osnovnošolskem šolanju oziroma na specialnem šolanju v ustreznih zavodih za šolanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju, kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah šol in specialnih zavodov ali kadar so na praktičnem delu pri d"1 ovnih ali drugih organizacijah in pri državnih organih, — zh otroke in mladostnike v vzgojnih zavodih za vedenjske in osebne motnje. 2. V mesečnem znesku 25 din za osebe zavarovane in sicer: a) za vse primere invalidnosti in za telesno okvaro ne glede na vzrok — na mladinskih delovnih akcijah; b) za invalidnost in telesno okvaro, ki sta posledica nesreče pri delu in poklicne bolezni' — za osebe na prostovoljni praksi (volenterji) pa ne dobivajo osebnega prejemka; c) za invalidnost in telesno okvara kot posledico nesreče, v času, ko: — kot športniki v okviru organizacije športne dejavnosti sodelujejo pri športnih akcijah. 3. V mesečnem znesku 58 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, ko: — sodelujejo na organiziranih javnih delih splošnega pomena, pri reševalnih akcijah ali pri obrambi pred elementarnimi nezgodami ali nesrečami; — opravljajo na poziv državnih organov določene javne funkcije ali državljanske dolžnosti; — so kot vojni invalidi ali mirovni vojaški Invalidi na poklicni rehabilitaciji ali praktičnih delih ali vajah. 4. V mesečnem znesku 115 din za osebe, zavarovane za invalidnost in telesno okvaro kot posledico nesreče v času, km — opravljajo naloge kot pripadniki partizanskih enot; — pomagajo organom za notranje zadeve in pooblaščenim uradnim osebam ter organom prt izpolnjevanju nalog s področja z ustavo določenega reda, osebne varnosti občanov in varnosti premoženja, vzdrževanju javnega reda in miru, preprečevanju in odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. II Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela plačujejo prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni za delavce s katerimi so sklenile pogodbo o delu po stopnji 0,80% od bruto osebnega prejemka po pogodbi o delu. III Prispevek za udeležence srednjega usmerjenega izobraževanja plačuje Izobraževalna skupnost Slovenije v imenu vseh posebnih izobraževalnih skupnosti. Prispevek za osebe na prestajanju kazni, plačuje kazenski poboljševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom, v katerem določena oseba prestaja kazen oziroma mladoletnik vzgojni ukrep. Prispevek za druge primere plačujejo zavezanci iz 302. člena statuta. IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Št. 01000-130/38 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar L r. 1970. Na podlagi 37., 38. in 264. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82).je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 14. decembra 1982 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983 I Ta sklep določa, od katerih osnov se obračunavajo in plačujejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 1. za delavce, ki so jih poslale v tujino na delo jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri skupnosti (detaširani delavci); 2. za delavce, zaposlene v tujini pri mednarodnih in drugih organizacijah in pri organizacijah, pri katerih ustanovitvi, upravljanju ali financiranju so udeležene jugoslovanske organizacije (mešane družbe in podobno), in ostanejo ta Sas zavarovani pri skupnosti. II Za delavce iz 1. točke I. razdelka tega sklepa (detaširani delavci) se vzame za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kakor tudi za izračun pokojninske osnove, njihov osebni dohodek, ki so ga prejeli za delo v tujini, v skladu z osnovami in merili iz samoupravnih sološ-nih aktov. III Za delavce iz 2. točke I. razdelka tega sklepa so osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kakor tudi za izračun pokojninske osnove, naslednje mesečne neto zavarovalne osnove: 1. 43.830 din 2. 28.160 din . 3. 21.030 din. IV Delavec iz 2. točke I. razdelka tega sklepa, ki na podlagi 38. člena statuta skupnosti prvič stopa v zavarovanje na tej podlagi, se ob prijavi v zavarovanje odloči za eno izmed zavarovalnih osnov iz III. razdelka tega sklepa. V primeru, da se ob vstopu v zavarovanje ne odloči za eno izmed zavarovalnih osnov, se vzame kot osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov in za izračun pokojninske osnove, najvišja zavarovalna osnova iz III. razdelka tega sklepa. v' Delavec iz 2. točke I: razdelka tega sklepa -se lahko prostovoljno odloči za spremembo zavarovalne osnove vsako leto, najkasneje do 31. marca tekočega leta. V primeru, da se ne odloči za spremembo zavarovalne osnove, se vzame za obračunavanje in plačevanje prispevkov in za izračun pokojninske osnove osnova iz prejšnjega leta, povečana po sklepu skupnosti za tekoče leto. VI Delavec iz 38. člena statuta, ki je bil zavarovan do 31. 12. 1982 po sklepu o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1982 se mora odločiti za zavarovanje po eni izmed zavarovalnih osnov iz III. razdelka tega sklepa, najkasneje do 31. marca 1983, sicer se zavaruje po najvišji zavarovalni osnovi iz navedenega razdelka. Vil Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983. St. 01000-130/37 Ljubljana, dne 14. decembra 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Rudi Bregar 1. r. 1971. Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. decembra 1982 sprejela SKLEP o finančnem načrtu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov y SR Sloveniji za leto 1983 I Sprejme se finančni načrt Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za leto 1983, ki predvideva, da bodo znašali din prihodki skupaj 1.879,100.000 odhodki skupaj 1.879,100.000 n Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 03060-264/32-1982 Ljubljana, dne 16. decembra 1982. Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Štefan Sambi 1. r. 1972. Na podlagi 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82) in 21. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Sprejela na seji dne 16. decembra 1982 SKLEP o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v letu 1983 I Starostna, pokojnina kmetov se od 1. januarja 1983 določi v višini 3.580 din mesečno. II Ta sklep se Objavi v Uradnem listu SRS. St. 03080-264/29-1982 Ljubljana, dne 16. decembra 1982. Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Štefan Sambi 1. r. 1973. Na podlagi 32. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79) in 16, člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82) je sprejela skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. decembra 1982 SKLEP o določitvi prispevkov kmetov — zavezancev za starostno zavarovanje kmetov v letu 1983 I Prispevek za starostno zavarovanje kmetov v letu 1983 plačujejo zavezanci z letnim zneskom na kmečko gospodarstvo v višini' 6.730 din in s prispevkom v višini 23,40 % od odmere osnove. 1 II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. Št. 03060-264/31-1982 Ljubljana, dne 16. decembra 1982. Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Štefan Sambt 1. r. 1974. Na podlagi 28. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 30/79), 16. člena statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 11/82) in 27. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za obdobje 1981 do 1985 je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 16. decembra 1982 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju starostnega zavarovanja kmetov za leto 1983 I Prispevek iz dohodka za financiranje Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v pokrivanju izdatkov za starostno zavarovanje kmetov plačujejo: — temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti od (bruto) osebnih dohodkov po stopnji 0,64 %> ter — delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ugotavlja dohodek od samostojnega opravljanja gospodarske ali poklicne dejavnosti, od svojih (bruto) osebnih dohodkov in od (bruto) osebnih dohodkov pri njih zaposlenih delavcev po stopnji 0,64%. II Ta sklep začne veljati osmi' dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje. St. 03060-264/30-1982 Ljubljana, dne 16. decembra 1982. Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Stefan Sambt 1 r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA 1975. Na podlagi drugega in tretjega odstavka 3. člena in tretjega odstavka 6. člena ter 41. člena, zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 10. člena zakona o cestah (Uradni list SRS. št. 38/81), drugega odstavka 9. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni list SHS, št. 33/81), 56., n. in 89. člena statuta mesta 'Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina mesta Ljubljane na 7. seji zbora združenega dela dne 2. decembra 1982 in na 7. seji zbora občin dne 2. decembra 1982 sprejela ODLOK o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin 1. člen Komunalne dejavnosti na območju ljubljanskih občin so: 1. oskrba naselij z vodo^ ki obsega zajemanje, čiščenje ih dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom, 2. odvajanje odpadnih in padavinskih voda, ki obsega: — zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naseljih, — odvajanje padavinskih voda v naseljih, 3. vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega či-'ščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev, 4. urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih javnih površin s pripadajočimi napravami in opremo, 5. urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naseljih, 6. javna razsvetljava, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naseljih, 7. opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestu in naseljih mestnega .značaja ter primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi, 8. urejanje pokopališč ter pokopališk-’ ncgrebna dejavnost, ki obsega: — pogrebne storitve, — storitve v zvezi z upepeljevanjem, — oddajanje prostorov za grobove v najem, •9. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste s pripadajočimi napravami, opremo in objekti, 10. urejanje in vzdrževanje javnih higienskih kopališč, 11. urejanje in vzdrževanje javnih sanitarij, 12. urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, 13. urejanje in vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin s potmi, napravami in objekti na območju Golovca, Ljubljanskega gradu. Rožnika in Šišenskega hriba ter parka Zajčja Dobrava, 14. opravljanje dimnikarskih storitev in merjenje dimnih emisij, 15. urejanje in vzdrževanje semafomega sistemr. 2. člen Komunalne dejavnosti iz 1. člena te/a otjflkeka so dejavnosti posebnega družbenega pomena. 3. člen Objekti in naprave, ki služijo za opravljanje komunalnih dejavnosti se glede na rabo in vrsto določajo kot: a) komunalni objekti in naprave individualne rabe, ki so: — objekti in naprave za oskrbo z vodo, — objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, — objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov, — pokopališčni objekti in naprave, — javna higienska kopališča, — javne tržnice b) komunalni objekti in naprave skupne rabe, ki so: — javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, otroška igrišča in druge javne površine s pripadajočimi napravami in opremo s katerimi gospodarijo komunalne organizacije v krajevni skupnosti, — omrežje in naprave javne razsvetljave, — objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda, — javne sanitarije, — hodniki, peš poti, dovozne poti in druge javne površine, — ulice, trgi in ceste v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso uvrščene med magistralne in regionalne ceste s pripadajočimi napravami, opremo in objekti, — zelene in druge javne površine s potmi, napravami in objekti na Golovcu, Ljubljanskem gradu, Rožniku, Šišenskem hribu in parku Zajčja Dobrava, — objekti in naprave semafornega sistema. 4. člen Dejavnosti iz 1. člena tega odloka opravljajo komunalne organizacije združenega dela. V skladu z določbo 5. Siena tega odloka lahko delovni ljudje in občani neposredno zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti v krajevnih skupnostih. 5. člen V samoupravnem sporazumu o ustanovitvi komunalnih skupnosti in njenih samoupravnih splošnih aktih se na podlagi statutov, planskih aktov in programov razvoja krajevnih skupnosti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti določi razmejitev med tistimi komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami, katere opravljajo oziroma s katerimi gospodarijo komunalne organizacije združenega dela in tistimi, katere opravljajo oziroma s katerimi gospodarijo neposredno delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti. V primerih, ko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno zadovoljujejo- svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti ih sami ne določijo načina in pogojev opravljanja teh dejavnosti veljajo načini in pogoji opravljanja teh dejavnosti, ki so določeni v komunalni skupnosti, če s predpisom ni drugače določeno. 6. člen Komunalne organizacije združenega dela opravljajo komunalno dejavnost na celotnem območju ljubljanskih občin. Komunalne organizacije združenega dela so dolžne v skladu z naravo svoje dejavnosti ter v okviru razpoložljivih namenskih sredstev stalno in pod enakimi splošnimi pogoji zadovoljevati potrebe delovnih ljudi' in občanov tako na območju krajevne skupnosti in občine bot na celotnem območju ljubljanskih občin. 7. člen Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k tistim določbam statutov komunalnih organizacij združenega dela, ki se nanašajo na opravljanje komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena. Brez soglasja Skupščine mesta Ljubljano komunalne organizacije združenega dela ne morejo spremeniti svoje z ustanovitvenim aktom določene komunalne dejavnosti in je brez njenega soglasja tudi ne morejo razširiti ali zožiti. 8. člen Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane daje, po predhodnem mneriju izvršnih svetov ljubljanskih občin, soglasje k sklepom komunalnih skupnosti o kriterijih in merilih za prednostno zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti, vseh potreb. 9. člen V primerih, ko delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih neposredno zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalnih dejavnosti, nadzoruje zakonitost dela občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve; izvršni svet pristojne občinske skupščine pa daje soglasje k sklepom komunalne skupnosti o kriterijih in merilih za prednostne zadovoljevanje potreb po komunalnih storitvah v primerih kadar zaradi objektivnih razlogov ni' mogoče zadovoljiti vseh potreb. 10. člen Oskrba s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij se šteje za komunalno dejavnost do konstituiranja samoupravne interesne skupnosti za energetiko ljubljanskih občin: j 11. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o komunalnih organizacijah, ki opravljajo komunalne dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št 18/76, 11/77 in 14/80). 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 352-4/82 Ljubljana, dne 2. decembra 1982. Predsednica Skupščine mesta Ljubljane Tina Tomlje L r. LENART 1976. Na podlagi zakona o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in presežki prihodkov samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SFRJ, št. 66/81) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Lenart na svoji seji obeh zborov dne 21. decembra. 1982 apre- SKLEP o znižanju prispevne stopnje iz dohodka na osnovi BOD za, mesec december 1982 1. člen Prispevna stopinja iz dohodka na osnovi BOD se za mesec december 1982 znižuje in znaša 8,38 e/e. Prispevna stopnja iz BOD v višini 0,69 ostaja nespremenjena. 2. fien Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za mesec december 1982. St 190/2-82 Lenart, dne 21. decembra 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lenart Ivan Cemčec Ir. i*n. Na podlagi zakona o načinu razpolaganja s presežki proračunskih prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in presežki prihodkov , samoupravnih interesnih skupnosti v letu 1982 (Uradni list SFRJ, št. 66/81) je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart na svoji seji obeh zborov dne 21. decembra 1982 sprejela SKLEP o znižanju prispevne stopnje iz OD na osnovi BOD za mesec december 1982 1. člen Prispevna stopnja iz OD za prispevek Občinske skupnosti otroškega varstva (po delovnem mestu) na osnovi BOD se za mesec december 1982 znižuje in znaša 0,96 ,/e. r 2. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se za mesec december 1982. St. 190-2/1982 Lenart, dne 21. decembra 1982. Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Lenart Emilija Suman L r. SLOVENSKE KONJICE ms. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. in 4. Senu zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št 29-301/65, 7-20/70 in 7-78/72) im 169. Senu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 16. decembra 1982 sprejela ODLOK d spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice 1. Sen V odloku o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/80 in 22/80) se v tarifi komunalnih taks v tar. št 3 znesek »5 din« nadomesti x zneskom >15 din«. 2. Sen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 425-3/80-1 Slovenske Konjice, dne 16. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek Lr. ŽALEC 1979. Skupščina občine Žalec je na podlagi 9., 15. in 17. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih Skupnosti dne 13. decembra 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Žalec L Sen 3. člen odloka o urbanističnem redu v občini Žalec (Uradni list SRS, št. 26/78 in 13/81) se spremeni tako, da se glasi: - »Ob pogojih 'predpisanih z zakonom in tem odlokom se znotraj mej zazidljivosti v, naseljih in območjih, naštetih v 2. členu tega odloka, razen na območjih, ki so v tehničnih prilogah navedena v 2. členu posebej označena in namenjena nadaljnji kmetijski rabi, dovoljuje vsa novogradnja objektov, rekonstrukcija in namenska, sprememba obstoječih objektov.« Znotraj meje zazidljivosti ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš na prostoru, ki je potreben za razvoj zaščitene kmetije. 2. člen 4. Sen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Zuriaj meje zazidljivosti v naseljih in območjih, naštetih v 2. členu tega odloka in na območjih znotraj meje zazidljivosti, ki so V tehničnih prilogah navedenih v 2. členu odloka posebej označena in namenjena nadaljnji kmetijski rabi, je dovoljena gradnja: — nove stanovanjske in obrtnostanovanjske hiše, vendar samo znotraj strnjenega dela naselja ali gručasto strnjenega zaselka, ah če gre za zapolnitev vmesnega prostora med obstoječimi z dovoljenjem zgrajenimi stanovanjskimi hišami, ki med sabo niso oddaljena več kot 30 m; — objektov družbenega standarda kot je šola, vrtec tn trgovina; — nadomestnega stanovanjskega in gospodarskega objekta; — obrtne delavnice v okviru obstoječega stanovanjskega objekta ali na funkcionalnem zemljišču z dovoljenjem zgrajene stanovanjske hiše, če j s nameravana obrtna dejavnost opredeljena kot prednostna v razvojnem programu drobnega gospodarstva v občini; .— novega kmetijskega gospodarskega objekta družbenega sektorja kmetijstva ali v okviru obstoječe kmetije, če gre za investitorja, ki ima status kmeta; — nadzidava in prizidka k obstoječemu objektu, če s tem tloris obstoječega objekta ni presežen več kot 40*/«; — rekonstrukcija, če se s tem namembnost objekta ne spremeni; — garaža za osebni avtomobil na funkcionalnem zemljišču stanovanjske ali obrtnostanovanjske hiše, če v objektu ni garaže, ta ne ustreza ali se preuredi v stanovanjski, obrtni, kletni ali prostor za shranjevanje kurjave; — pomožnega objekta, na funkcionalnem zemljišču stanovanjske ali obrtnostanovanjske hiše, ki se uporabljajo za potrebe lastnika hiše in njegove družine; — komunalnega in infrastrukturnega objekta in naprave; — ograje; — objekta za potrebe splošne ljudske obrambe; — objekta namenjenega za splošno rekreacijo kot je smučišče, vlečnica, trim steza in podobno. Investitor lahko gradi nadomestni objekt na istem ali' na delu prostora na katerem stoji objekt, ki ga investitor nadomešča z novim objektom. Zaradi prostorske utesnjenosti, odmika od sosednjega zemljišča, požarnovarnostnega odmika,ali funk-cionalnejše uporabe prostora se sme nadomestni objekt graditi tudi v območju funkcionalnega zemljišča objekta, ki ga investitor nadomešča z novim objektom. Večji odmik nadomestnega objekta, ki ga investitor nadomešča z novim objektom je dovoljen le v primeru: — če se z večjim odmikom izboljša prometna ali druga varnost na javni cesti; — če je večji odmik potreben zaradi geološko nestabilnega terena; — če bi bil večji odmik v splošnem interesu. Dovoljenje za gradnjo nadomestnega objekta se lahko izda, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da je objekt, ki ga investitor nadomešča z novim objektom dotrajan in neprimeren za adaptacijo ali rekonstrukcijo; — da za objekt, ki ga investitor nadomešča z novim objektom, še ni bilo izdano dovoljenje za nadomestno gradnjo; ' — da je objekt, ki ga investitor nadomešča z novim objektom, iste namembnosti kot nadomestni objekt; — da se investitor z overjeno izjavo zaveže v primeru, ko se nadomestni objekt ne gradi na istem prostoru na katerem stoji objekt, ki ga investitor nadomešča z novim objektom, da bo stari objekt odstranil najkasneje v enem letu po dograditvi ali pričetku uporabe nadomestnega objekta; — da se za objekt, ki ga investitor nadomešča z novim objektom, vknjiži v zemljiški knjigi prepoved obremenitve in odtujitve v korist občine Žalec.« ' 3. člen Za 5. členom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Zunaj meje zazidljivosti v naseljih in območjih, naštetih v 2. členu tega odlfpodpn na območjih znotraj mej zazidljivosti, ki so v tehničnih prilogah navedenih v 2. členu tega odloka posebej označena in namenjena nadaljnji kmetijski rabi, ni dovoljena gradnja nobenega objekta na njivski površini, razen komunalnega in infrastrukturnega objekta, ne glede na. to ali je zemljišče kot njiva vpisano v zemljiškem katastru alf pa je v zemljiškem katastru vpisana druga kultura, pa je v naravi njiva.« 4. člen Na koncu prvega odstavka 6. člena se za deveto alineo doda nova deseta alinea, ki se glasi: »— za gradnjo stanovanjske, obrtnostanovanjske in obrtne delavnice mora biti' pred izdajo lokacijskega dovoljenja zagotovljena možnost minimalnega komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča (dovozna cesta, priključitev na električno omrežje, oskrba s pitno vodo, higiensko odvajanje odplak«). 5. člen 8. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Za graditev objekta mora pridobiti investitor lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Za graditev kmečkega gospodarskega poslopja, razen farme, zunaj meje zazidljivosti v naseljih in območjih naštetih v 2. členu tega odloka, nadzidka in rekonstrukcije objekta, če se s tem ne spreminja tlorisna velikost in namembnost objekta se ugotavlja oziroma določa lokacijski pogoj neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za pomožni objekt, ki ga je dovoljeno graditi brez lokacijskega dovoljenja na podlagi potrdila o priglasitvi v smislu 32. člena zakona o urbanističnem planiranju in odloka o pomožnih objektih in o merilih za določitev zemljišča namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta. 6. člen V drugi vrsti dvanajstega člena se črta beseda »praviloma«. 7. člen 13. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Za gradnjo zidanice pri kmetiji in za gradnjo počitniške hišice, velja naslednji red: — dovoljena je gradnja pritlične in podkletene počitniške hišice. Streha morh biti dvo ali več kapna, strmega naklona in pokrita s kritino temne barve; — tlorisna zazidalna površina počitniške hišice ne sme presegati 50 m2; — izvedba objekta počitniške hišice mora biti prilagojena okolju. Posebne pogoje določi lokacijska komisija; — zaključek počitniške hišice na javno vodovodno, cestno in električno omrežje ni obvezen; — greznica mora biti troprekatna na izpraznje-vanje; — na območjih, kjer je mogoča gradnja več počitniških hišic je treba izdelati skupinsko lokacijsko dokumentacijo. Skupinsko lokacijsko dokumentacijo izdela organizacija združenega dela, ki je pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja, odobri pa jo izvršni svet občinske skupščine; — velikost funkcionalnega zemljišča počitniške hišice ne sme presegati 500 m*; — zidanica mora biti enoetažna brez posebnih bivalnih prostorov; — funkcionalnega zemljišča k zidanici ae ne določa.« 8. člen 15. člen odloka se spremeni tako, da se glasi; »K vsakem lokacijskem oziroma gradbenem dovoljenju za gradnjo objekta zunaj meje zazidljivosti v naseljih in območjih, naštetih v 2. členu tega, odloka oziroma znotraj meje zazidljivosti na območjih, -ki so v tehničnih prilogah navedenih v 2. členu tega odloka posebej označena in namenjena nadaljnji' kmetijski rabi, je potrebno soglasje kmetijske zemljiške skupnosti za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča.« 9 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-8/82-8 Žalec, dne 13. decembra 1982. Predsednik Skupščine občine Žalec Viljem Petek L r. POPRAVEK V ugotovitvenem sklepu o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litijq za obdobje 1983—1985, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 42-1854/82 z dne 10. decembra 1982, se 4. točka pravilno glasi: »4. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu v višini 0,6 %> na BOD povratno iz čistega dohodka.« Uredništvo VSEBINA SKVPSCINA SB SLOVENIJE Stran 193$. Resolucija o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v 1983. letu. ' 1931. Zakon o podaljšanju robov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1983 w > 1835. Zakon o določitvi stopenj in nekaterih olajšav za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v letu 1983 1936. Zakon o spremembah zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 1937. Zakon o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov In storitev 1938. Odlok o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1933 1939. Zakon o zagotavljanju sredstev za pospeševanje konvertibilnega deviznega priliva od izvoza blaga domače proizvodnje in storitev za leto 1983 1940. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Samoupravni interesni skupnosti SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino 1941. Zakon o spremembah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks 1942. Zakon o proračunu Socialistične republike Slove-' ni j e za leto 1983 1943. Odlok o določitvi in razdelitvi skupnega zneska deviz za potrebe republiških organov in organizacij, družbenopolitičnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji za leto 1983 1944. Zakon o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1983 1945. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi obveznosti plačevanja prispevka iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za pokrivanje dela stroškov enostavne reprodukcije v Železniškem gospodarstvu Ljubljana 1846. Zakon o ureditvi obveznosti obračunavanja amortizacije za določena osnovna sredstva za leti 1982 in 1983 1947. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu 1948. Zakon o spremembi zakona o delovnih razmerjih 1949. Odlok o razrešitvi člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ter o razrešitvi in imenovanju predsednika Republiškega komiteja za energetiko M50. Odlok o razrešitvi namestnika republiškega sekretarja za pravosodje in upravo 1951. Odlok o razrešitvi sodnika Višjega sodišča v Ljubljani 1952. Odlok o razrešitvi namestnika javnega tožilca Socialistične republike Slovenije 1953. Odlok o Karvolitvi sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani z 2437 2445 2445 2446 244S 2447 2447 2448 2449 2449 2457 2461 2462 2462 2462 2463 2463 2464 2464 2464 2465 1954. 1955. 1856. 1957. 1958. 1959. 1960. 1961. 1962. 1963. 1964. 1965. 1966. 1967. 1968. 1969. 1970. 1971. 1972. 1973. 1974. 1975. 1976. 1977. 1978. 1379. Stran IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Odlok o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo za leti 1981 in. 1932 _ . 2465 Aneks k družb,enemu dogovoru o izvajanju politike na p-dr- -ju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1982 2468 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Odredba o prehodnih računih za vplačevanje posebnega republiškega davka od prometa proizvodov 2468 Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1983 __ 2469 Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije 2471 Odločba o določitvi izpitnih centrov, njihovih območij ter kategorij vozil za katere v izpitnem centru kandidati za voznike motornih vozil opravljajo vozniški izpit 2474 Odredba o revalorizaciji osnovnih sredstev delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov 2475 Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih .skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih' na področju družbenih dejavnosti za leto 1983 2476 Odredba o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov iz osebnega do- x hotika za financiranje družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti 2480 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE Odločba o razveljavitvi določbe 4. alinee 37. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo 2182 Spremembe in dopolnitve poslovnika Ustavnega sodišča SR Slovenije 2483 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE Sklep o finančnem načrtu Skupnosti pokojninskega in invalidskega 'zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1983 Sklep o stopnjah prispevkov za financiranje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za leto 1933 Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov Sklep o povečanju pokojnin s 1. januarjem 1983 Skleo o določitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posebne primere zavarovanja za leto 1983 Sklep o osnovah za obračunavanje in plače ran je prispevka za v tujini zaposlene zavarovance za leto 1983 Sklep o finančnem načrtu Skupnosti starostnega zavarovanja Kmetov v SR Sloveniji za leto 1933 Sklep o določitvi višine starostne pokojnine kmetov v letu, 1933 Sklep o določitvi prispevkov kmetov — zavezancev za starostno zavarovanje kmetov v letu 1833 Ugotovitveni sklep o stopnjah prispevkov za solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi v financiranju ' stnega zavarovanja kmetov za leto 1983 2481 2484 2135 2485 24S5 2486 2487 2487 2487 2488 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI Odlok o komunalnih dejavnostih na območju ljubljanskih občin 2488 Sklep o znižanju prispevne stopnje iz dohodka na osnovi BOD za mesec december 1982 (Lenart) 2489 Sklep o znižanju prispevne stopnje iz OD na osnovi BOD za tnesec december 1982 (Lenart) 2490 Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Slovenske Konjice 2490 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu v občini Žalec 2490 Popravek ugotovitvenega sklepa o stopnjah, virih in osnovali sredstev za potrebe solidarnosti in vzajemnosti na področju stanovanjskega gospodarstva združenih v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1983—-1985 2492 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina ze leto 1832 650 din. Inozemstvo 1000 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec d n) pc Izidu vsake Številke - Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 - Poštni predal 379/VIT - Telefon direktor, uredništvo sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 - žiro račun 60lon-so:;-403Z3 - uproaveno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72