GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV —LJUBLJANA, 23. NOVEMBRA 1960 - LETO X., ŠTEVILKA 19 PROSVETNI DEIAVEC Delovna in tehnična vzgoja v ospredju IL plenum Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije Pod predsedstvom Milana Mirkoviča je bila v dneh 10. in H. novembra v Beogradu 11. plenarna seja CO Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev z naslednjim dnevnim redom: *• Delovna in tehnična vzgoja mladine v splošnoizobraževalnih šolah kot činitelj usposobljavanja mladine za življenje v socialistični skupnosti; 2. Poročilo o .delu CO v 1960. letu. Plenumu so prisostvovali razen članov še Krste Crvenkov-ski, sekretar Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo, Mitra Mitrovič, ravnateljica Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj, Milo Jovičevič, predsednik Federacije Sindikata javnih služb Jugoslavije, in drugi. Na osnovi referata sekretarja CO Stevana Bezdanova v Svezt s prvo točko dnevnega reda in razprave, v kateri je sodeloval tudi tovariš Krste Crvenkovski, ter poročil o delu predsedstva in sekretariata Centralnega odbora, je drugi plenum Centralnega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije sprejel naslednje zaključke; Plenum se je odločil, da posebej obravnava vprašanje delovne in tehnične vzgoje v naših splošnoizobraževalnih šolah *ato, ker meni, da je delovna in tehnična vzgoja eden izmed bistvenih delov reforme šolstva, od katerega je odvisna izgradnja celotnega vzgojnega sistema. Upoštevajoč vse pozitivne izkušnje, ki jih je dala dosedanja pedagoška praksa, kot tudi prizadevanja, da bi se k temu Pritegnili še vsi ostali družbeni činitelji, in vrsto nerešenih vPrašanj s področja delovne m tehnične vzgoje, meni plenum, M je potrebno poudariti naslednje; — vprašanja delovne in tehnične vzgoje so stopila v ospredje in postala namesto teoretičnih razpravljanj sestavni del vsakodnevne izobraževalno-vzgojne prakse v vseh splošnoizobraževalnih šolah; — reševanje nalog na področju splošne in tehnične vzgoje je doprineslo k izpremembi fiziognomije in značaja dela v šoli v smislu njene izgradnje v resnično vzgojno ustanovo ter k vse ‘esnejši povezavi šole z življenjem; — velik del prosvetnih delavcev se je z vsem navdušenjem, dostikrat tudi v neugodnih pogojih, lotil reševanja teh nalog k temu pritegnil še vse ostale družbene sile v šoli in v ko-thuni; — takšna orientacija dela v šoli se je pozitivno odrazila v '°Wjnih rezultatih, kar je moč opaziti v odnosu mladine do njenem sodelovanju v življenju družbene sredine, kot ™ Pri izbiranju bodočega poklica; n .J' uspehi takšne vzgoje otrok in mladine omogočajo popol-i realizacijo nalog njihovega kasnejšega strokovnega izo-aŽevanja. _ Vendar imamo poleg vseh teh uspehov tudi vrsto proble-l°P, katerim bi bilo treba posvetiti večjo pozornost. 1. V mnogih šolah še vedno niso ustvarjeni osnovni pogoji ® uspešnejše in hitrejše reševanje delovne in tehnične vzgoje; tem je na prvem mestu treba omeniti kadrovska in materina vprašanja. Vsekakor nosijo največje breme prosvetni delavci, ki ni-rejo ustrezne strokovno-tehnične izobrazbe, pa je zato kot uino nalogo treba postaviti pridobitev ustrezne kvalifikacije žanje. d SxKar -,e doslej v tem pogledu storjenega, zdaleka ne za-Osča; treba je kar najhitreje rešiti materialno stran njihovega Posobljavanja in pridobiti najkvalitetnejše kadre, kot tudi k obhodno doseči sodelovanje ostalih ustanov, da bi kar naj-°'j enotno in pravilno rešili vsebino njihove priprave. s Posamezne oblike dela na področju tehnične vzgoje, kot ° h- pr. proizvodno delo in tehnične dejavnosti v svobodnih ^ivnostih, zahtevajo direktno sodelovanje strokovnjakov iz ” Gospodarstva — inženirjev in tehnikov, za kar bi se morale colj kot doslej — zavzeti gospodarske organizacije in njihova Oženja. j. 2. Nadaljnje širjenje materialne osnove tehnične vzgoje !?edpostavlja, da tudi gospodarske organizacije in združenja ^evzamejo ustrezne obveznosti, tako v materialnem kot v ka-fo°Vskem pogledu, zlasti pri raznih oblikah prave proizvodne lovnosti, brez katere si ne moremo zamisliti popolnejšega si-erna tehnične vzgoje. f 3. Materialna osnova tehnične vzgoje se v šolah še vedno klrn\ra stihijsko, brez ustreznih obveznosti ustanoviteljev šol, je posledica pomanjkanja vsakršnih predpisov in standar-šauZat0 bodo morale institucije, ki se ukvarjajo s temi vpra-nji> izdelati standarde za opremo in sredstva tehnične vzgoje. v 4. Kot neobhodno potrebno smatramo — tako v zveznem n f Tcpubliškem merilu — organizacijo znanstveno raziskoval-dela na področju delovne in tehnične vzgoje, da bi siste-^ctično spremljali, proučevali in posredovali dosežke in pro-e^ie, kar bi v veliki meri pripomoglo k uspešnejšemu reševa-^Problematike, ki se vsakodnevno pojavlja v naši vzgojni ko Plenum nalaga Predsedstvu Centralnega odbora, naj pre-^ Ustreznih komisij izdela posamezne zahteve, ki so se pajackih n° tem zasedanju, zlasti še tiste o sodelovanju gospodar-sfe/i orGanizacij in združenj (Glavna zadružna zveza, Industrij-zbornica itd.). Vse naše organizacije in vodstva morajo v prihodnje po-t>za • znatno več pozornosti problemom delovne in tehnične posebno še pritegnitvi vseh družbenih sil v komuni. PEDAGOŠKE AKADEMIJE NA HRVATSKEM Zg prosveto LR Hrvats&e Je 0 strokovnem izobraževanju Sindikalno posvetovanje o nekaterih najbolj perečih vprašanjih strokovnega izobraževanja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo je 15. novembra organiziral posvetovanje o našem strokovnem izobraževanju. Udeležili so se ga predstavniki okrajnih sindikalnih svetov, ravnatelji večjih strokovnih šol, sekretar Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Ašer Deleon, član Izvršnega sveta LRS Vladko Majhen in drugi. Obširno poročilo o našem strokovnem izobraževanju je imel član predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in predsednik Zveze delavskih in ljudskih univerz Ivo Tavčar. Zlasti po februarski seji Republiškega sindikalnega sveta, na kateri so obravnavali strokovno šolstvo pri nas, pa tudi že prej, so sindikalne organizacije precej prispevale k usmeritvi družbenih prizadevanj na področju strokovnega šolstva. Bilo je mnogo posvetovanj, spomladi je o tem razpravljala tudi slovenska Ljudska skupščina, delavski sveti in zbori proizvajalcev so prispevali svoje, tako da je naposled v Zvezni ljudski skupščini prišlo do sprejetja Resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov. Sindikati so tudi poslej storili vse za čimširši študij Resolucije. Tovariš Tavčar je nato omenil določene uspehe in navedel nekatere probleme pri uresničevanju novih načel strokovnega izobraževanja. Podjetja so že prevzela odgovornost za usposablja-rtje članov svojih delovnih kolektivov z izobraževalnimi središči, ki jih je zdaj v LRS 76. Mnoga med njimi so se že lepo uveljavila, zlasti v tekstilni stroki, pa tudi v obrtni, usnjarski in gumarski stroki. V teh izobraževalnih središčih so doslej usposabljali delavce predvsem za določena delovna mesta, niso pa v njih prevzemali odgovornejših nalog, kot je n. pr. izobraževanje za cel poklic. V zadnjem času imamo že tudi nekaj takih primerov (v Štorah, v Kranju in morda še kje). Nagel razvoj izobraževalnih središč pa spremljajo številne te- žave, med njimi na prvem mestu pomanjkanje kadrov, ki bi bili usposobljeni za izobraževanje v podjetjih. V nekaterih podjetjih še podcenjujejo izobraževanje in tudi inštruktorji niso pravilno nagrajeni. Nerazvitost kadrovskih služb v podjetjih je poglavitna težava za hitrejši razvoj izobraževalnih centrov. Brez planov, koliko in kakšne kadre potrebujemo, ne bo smotrnega izobraževanja. Ugotoviti potrebe po kadrih in njihove profile, nato bodo izobraževalni centri šele zaživeli. S problematiko strokovnega izobraževanja sta se doslej ba-vila Zavod za napredek šolstva in Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih. Nimamo pa nekega osrednjega zavoda, ki bi se ukvarjal s temi vprašanji, zbiral gradivo, skrbel za pregled nad razvojem ustanov za strokovno izobraževanje itd. Potreba po takem zavodu je vedno bolj živa. Žive so razprave okoli kvalifikacije, dalje o vajenskih in industrijskih šolah. Ze doslej je bil velik del mladine neposredno vključen v gospodarstvo, je dejal tov. Tavčar. Če zdaj podjetja sama organizirajo izobraževanje, se lahko mladina ob delu še nadalje izobražuje. Sicer pa lahko vajenca obravnavamo kot učenca te ali one strokovne izobraževalne ustanove v tem smislu, da so le-te, glede na to, da so verificirane, tiste, ki ustrezno profilu poklica, za katerega koga izobražujejo, določale trajanje izobraže- vanja, pri čemer je delo v podjetju obravnavano kot sestavni del učnega procesa. Na problem vajenca je torej treba gledati v tem primeru s stališča učnega procesa, povezave teorije in prakse ter proizvodnnega dela, pri čemer se učenec — izobraževalna ustanova — podjetje medsebojno vežejo in prevzemajo nase določene obveznosti. Vajenske šole bodo po tem postale nove izobraževalne ustanove. V to smer že gredo prizadevanja, saj se v večini vajenskih šol že uvaja periodični pouk. Toda tu smo šele na začetku reforme. Uspeh teh novosti bo odvisen predvsem od dobre proučitve profilov in na temelju teh ustrezno zgrajenih učnih načrtov, zlasti pa od kar najbolj tesne povezave teorije in prakse, kajti le-ta je še vedno zanemarjena. Praktični pouk še vedno ni organiziran in smotrno začrtan. >. Nesmiselne bi bile zdaj polemike, koliko naj izobražujejo podjetja, koliko šole, kaj v podjetjih in kaj v šolah, ko pa ne gre za prostorni ali za pristoj-nostni problem, ampak za to, kako uresničiti individualizacijo in specializacijo, dve najbolj bistveni načeli strokovnega izobraževanja. Gre predvsem za notranji, vsebinski, učni odnos med izobraževalnimi ustanovami in podjetji. Tov. Tavčar je dalje govoril o izobraževanju odraslih, ki bo s temi spremembami v našem rednem šolstvu organsko zrastlo v novo šolstvo, in o praktičnem znanju kot sestavnem delu strokovnega izobraževanja. Od tega, koliko bomo spremenili odnos do praktičnega dela strokovne izobrazbe, je v mnogočem odvisen uspeh celotne reforme strokovnega izobraževanja. Se vedno večkrat pride do poenostavljanja reforme strokovnega izobraževa- nja prav zato, ker še vedno žive v nas le splošno teoretične predstave o strokovni izobrazbi. V svojem referatu se je tov. Tavčar kritično dotaknil tudi naših višjih šol, ki so se nedavno osnovale. Na njih opažamo izreden priliv. V mariborske višje šole se je letos vpisalo 2653 slušateljev (666 rednih, ostali izredni). Tudi med rednimi je 237 ljudi iz prakse, tako da jih je skupno iz prakse 2224. Učni načrti teh šol so predvsem prilagojeni prvi stopnji ustreznih fakultet. Učni načrti slabo odsevajo potrebe gospodarstva in javnih služb in niso plod proučevanja delovnih področij, za katere naj bi šole usposabljale svoje slušatelje. Resolucija o strokovnem izobraževanju pravi, naj bi višje tehnične šole dajale poglobljeno in specializirano strokovno znanje ter vzgajale višje tehnike predvsem izmed ljudi, ki imajo potrebne proizvodne in delovne izkušnje. To načelo so te šole doslej premalo upoštevale. Višje šole bi morale biti zaključene izobraževalne ustanove, ne pa pripravljalnica za drugo stopnjo študija na visokih šolah. Vsaka šola bi morala vedeti, za kaj koga izobražuje. Nedvomno bo, je nadaljeval tov. Tavčar, do kraja izpeljano nagrajevanje po delu tako v gospodarstvu kot v javnih službah ter istočasno zagotovljen demokratičen način napredovanja v njih, ustvarilo tak položaj, da se bo pri naših državljanih zelo jasno oblikovala težnja, pridobiti si potrebno strokovnost za določeno delo in da ne bodo več zadovoljni s kakršnim koli izobraževanjem, ki bi bilo sicer verificirano, ki pa ne bi. imelo družbeno koristne vrednosti oziroma ne bi bilo tudi v praksi verificirano. Problem našega strokovnega izobraževanja je v tem, da le-to ni dovolj prilagojeno našim proizvodnim in družbenim potrebam. Ta problem je mogoče razrešiti le s pomočjo naših proizvajalcev in upravljavcev, s pomočjo od spodaj, ne pa s predpisi od zgoraj. * V razpravi so se oglasili številni diskutanti. Tovariš Majhen je med drugim poudaril, da bi morale gospodarske organizacije bolj kot doslej sodelovati pri re- Občinski odbor Sindikata pro- niškega odnosa med prosvetnim ugotavljanju meril še poslabšali, formi strokovnih šol: predložiti svetnih in znanstvenih delavcev delavcem in tistim, ki mu določa Ne bo tako. Sistem finansiranja bi morale profile, predloge, po-v Nišu je pred nedavnim pova- plačo. To je vsekakor potrebno se zdaj postavlja tako, da se bo misleke itd. Sekretar tov. Deleon ........... ‘ ........ " ‘ pa je govoril o vlogi delavskih svetov pri izvajanju resolucije. (Referat Iva Tavčarja, kakor Finansiranje šolstva in nagra jevanje prosvetnih delavcev Razgovor sekretarja za prosveto pri Zveznem Izvršnem svetu Krste Črvenkovskega s prosvetnimi delavci v Nišu bil na razgovor o nekaterih aktu- spremeniti in omogočiti ljudem, šola povsem osamosvojila; ona alnih vprašanjih našega šolstva da bodo nagrajeni na osnovi vlo- bo morala nagrajevati kar naj- sekretarja za prosveto pri Zvez- ženega dela, ne pa na enaki kva- pravilneje. Zavedati se moramo, _______________________________________ nem izvršnem svetu Krsta Crven- lifikaciji in po letih službe. Na- da ne more obstajati zgolj entu- tudi gradivo iz razprave bo izšlo v »-Pogovorih«, štirinajstdnevni prilogi Delavske enotnosti.) « ^ šu« a Prosveto LR Hrvatske Je »fa|bor~r?n®Jstlmi dnevi razpravljal o Zavoda za unaoredlivanle tew vosesa oKrug iuu tiu, ,a’ izdelali pa so ga: do->?■ >, ozofeke fakultete v Zagrebu ff: Uku^Sbtin Frankovič. direktor 40 FiiAi4 »veviuK. pri ^čivv-fuu (k, ®laborollnapred.hvanje školstva. kateri^. v uvodu navaja načela, t>odo osnovane pedagoške orot ”ato u^ul načrt in pro-oJfojg in način dela ter hrlenia prostorov in tehnične US?Sošv=z yse&a je razvidno, da bo kev 'Jem „~kademlja dajala bodočim O11® Pedagoško In stro- iT- d:;čno znanje, kakršno “oie danes zahtevajo od uči- telja. Z učnim načrtom in programom se predvideva dvojni študij: priprava za razredni pouk v nižjih razredih osnovne šale in za predmetni pouk v višjih razredih. Vendar so nekateri predmeti za vse dijake skupni (druibeno-ekonomska, pedagoško-psihološka znanost, telesna vzgoja s šolsko higieno). Drugi, večji del študija bo usmeril slušatelje na predmetni pouk. Tak okvliimi program pedagoške akademije ni zožen fakultetni program. Pedagoške akademije ne bodo dajale bodočih pedagoških strokovnjakov, temveč bodo teoretično in praktično pripravljale učitelje za osnovne šole, pripravljale Jih bodo za njihovo učno-vzgojno in družbeno delo. Prva pedagoška akademija na Hrvatskem bo začela delati že letos in to na Reki. kovskega. Zbralo se je okrog ti- grajevanje bo decentralizirano ziazem brez materialnega stimu-soč prosvetnih delavcev, ki so za- vse do komune. Komuna bo sku- (Dalje na 2. str.) stavljali najrazličnejša vpraša- paj z učiteljskim kolektivom in ___________________________________ nja. Nekateri izmed odgovorov šolskim odborom določala plače zveznega sekretarja so zanimivi vsakemu posamezniku, tudi za nas in jih na kratko po- Po teh besedah je v dvorani, sredujemo bralcem. kjer je potekal razgovor, nastalo Na vprašanja o finansiranju vznemirjenje, nakar je sekretar šolstva v zvezi z Resolucijo o nadaljeval: Čeprav nisem slišal, strokovnem izobraževanju je tov. vendar mi je jasno, kaj naj po-Crvenkovski dejal: Naša šola mo- meni to vznemirjenje. Smatra se, ra živeti in se razvijati ne kot (ja se bodo medsebojni odnosi pri ustanova, ki je dolžna zagotoviti brezplačno šolanje, temveč kot institucija, kateri morajo njene usluge plačevati tiste organizacije, ki morajo skrbeti za brezplačno šolanje. To pa so komune, zainteresirane organizacije oziroma ustanovitelji šol. Tako bo šola zares postala samostojna in bo samostojno razpolagala s sredstvi, ki jih ustvarja. Pri tem se bo tudi vloga šolskih odborov kvalitetno izpremenila. Ljudski odbori, komune — tako predvidevamo — bodo izdelali kategorizacijo šol na svojem območju in jim glede na število učencev in po drugih principih dodeljevali sredstva. Na vprašanje, da bodo potem morda nerazvite komune v slabšem položaju, je sekretar izjavil: Po novem zakonu te komune ne bodo v slabšem položaju, kot so bile doslej, marveč bodo na boljšem. Zakon res ne more z dekretom rešiti problema posameznih nerazvitih krajev. Vprašanje je mnogo globlje. Mislili smo na to, da bi takim krajem dajali dotacije z okrajev republike ali tudi zveze. Ko je odgovarjal na vprašanja o nagrajevanju prosvetnih delavcev, je tov. Crvenkovski rekel: Sedanji način nagrajevanja ima tri osnovne nedostatke. Centralističen je, uravnilovski in še vedno vsebuje neke elemente najem- Ob Dnevu republike 29. novembru ČESTITAMO PROIZVAJALCEM, BRALCEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA LISTA! ^razstave tehniške dejavnosti na GR: sekretar komisije za tehnično vzgojo pri Glavnem odboru Ljudske tehnike tov. Dernovšek si z mladimi obiskovalci razstave ogleduje izdelke tehničnih krožkov Kaj bo $ kmetijsko-gospodarskimi šolami v prihodnje? Obisk v Višji radnički školi Konferenca ZK med vajenci kovinarji Vsa leta po osvoboditvi — ra- da potem tudi skušajo to prena-ten lani —. so zaživele bogato sati na lastne kmetije in v za življenje kmetijsko-gospodarske družna gospodarstva, šole. O njihovem delu je bilo mnogo razprav. Izšli so novi učni o obveznem nadaljevalnem šola-načrti. Toda vse kaže, da jih tudi nju kmečke mladine. A kje smo ^ ^ letos ne forsiramo. Zakaj ne? Za- danes? Izgovori so poudarjali ne- hližVo streho kaj ni tudi priliva kmečke mla- zadostne materialne pogoje, po-dine vanje? Upravičeno se vpra- manjkanje predavateljskega ka-šujemo, kaj bo s temi šolami, ki dra itd. že imajo tradicijo in so v mnogih Danes prehajamo v fazo, ko krajih edini izobraževalni centri bodo prav šolstvu odmerjene pre- Resno delo <.u izobraževanje delavcev V popolnoma zasedeni in okrašeni učilnici je bila pred dnevi letna konferenca osnovne organizacije ZK» Referat o mednarodnih dogodkih, kakor tudi o izvršenem delu in nalogah komunistov na VŠKS je njen sekretar Ivo Iršič, ki je pred Pred leti smo mnogo OOVpriU y za^^ingtitudje8 za izobraže- govori prepričljivo. Iz razgovora kandidatov pa ima vodstvo zavo- j^aktiviTirflk6za , „„ n ,»,v, r,„m - va . odraslih zav0ij0 dežja sva sem razbral, da sicer ni pedagog, da pred očmi še drugi, morda bi uveljavljanje svojega programa ves zavila s tov. Gaberčevo pod naj- ampak lingvist, ki je po diplomi rekli mentalnohigienski vidik. na Radničko sve- delal pri radiu v zvezi z izobra- Ker se zaveda, da bi kandidatov ne p0r05ii0 je razčlenilo opravljeno učilište »Moša Pijade« v Zagre- ževanjem odraslih, nato pa se je neuspeh porazno vplival na raz- delo na 'področju reforme šolskega bu. Kmalu sva bila pred vrati posvetil pedagoški praksi in po voj njegove osebnosti, ga raje ^^“^o^^OTganffaclTskem področ- pisarne. Na trkanje se je oglasil nekaj letih ustvaril poseben tip ne sprejme, če pogoji ne ustre- jU spričo pouka v treh izmenah. vstopiva, šole srednje stopnje — Višjo rad- zajo. Sklenili so, da bo LMS na šoli še da je ničko školo. gola si je z uspeš- „... .. ____________ .obstajala, še vec, LMS.bo sku- iz nje ženski glas, naj Uslužbenka je povedala, - cer trenutno zaarzan aa pa uo znanje veren, pa uo ia^u »eni dela na zavotju ln strežne metode prosti. To pa je celih devet mesecev, kmalu odslovil stranko in naju presodil — nedvomno pustil sle- • , • n-.™,,--!« ra 7 vi ti crvrioii- Aktivnost mladincev na sprejel. Mogoče me je k pisanju za- stili ob strani? Hkrati vemo, da neslo tudi dejstvo, da resolucija se prenekateri kmečki sin težko o strokovnem izobraževanju ne utrga za 4 leta v srednjo kmetij-omenja konkretno tudi potrebe sko šolo, ker je doma več kot po strokovnem izobraževanju krvavo potreben. Ali ne bi bilo pisarno, ki z opremo name ni kmečke mladine. Naj bo tako ali zanj idealno, da ima tako prvo dove v naši andragogiki ne le kot ^ i^varfalne^^ebnc^ti^ki vsell • P?d.?°^¥h z organizacijo nrilrtik nmnak tudi kot toorptik stlcne ustvarjalne oseonosti, ki marksističnih krožkov, na področju Med čakanjem sem opazoval Prai™K> ;UEJaK xual Kv., , bi prinesle v prakso ne le solidno kultumo-prosvetne dejavnosti, v špor- ■ 8013 naj bl znanje, ampak tudi ustrezne raz- tu in pri telesni vzgon bodo sku- napravila najboljšega vtisa. Ugi- u^vHavce^Zato^oT^redmet^ iskovalne metode v proizvodr bal sem namreč, ali zavod nima ^ nnlitič- in socialističen odnos do ljudi. proizvodnji drugače! Menim, da bi prav vpra- stopenjsko šolo doma? Hkrati pa bal sem namreč, ah zavod nima niku dru2beno-ekonomski, politič-šanje pošolskega izobraževanja bi morali misliti na izredni študij sredstev, ah tisti, ki za to skrbi, n. .n snlošnrn7z>hražpvalni nred- slehernega kmečkega fanta in de- (nadaljevalni) in bi jih v tej sme- investira sredstva za pomembnej- mey. ni in splošnoizobraževalni pred- kleta morali takoj in konkretno rešiti. Ce že trdimo, da nam je v industriji dobro naložen kapital dober strokovni kader, potem smemo to v enaki meri trditi za kmečki živelj. Prav tu prehajamo od doslej ekstenzivnega ob ri lahko pripravljala tudi kme- še reči. Ko sem stal pred direk- tijsko-gospodarska šola. torjem zavoda Veseljkom Velči- V ta namen je vzgojno-iz-obraževalno delo trdno organizirano. Poleg direktorja skrbi za šali ohraniti na isti stopnji, zlasti pa bodo komunisti v pomoč šoli sami za dvig učnih uspehov in pri akciji za pobijanje neopravičenih izostankov. Predvidena predavanja bodo zajela, probleme razvijanja strokovnega šolstva, razvojno pot socializma na vasii statut in program ZKJ; na sploh boder dali ves poudarek utrjevanju napredne, progresivne miselnosti. Ta naloga bo tem pomembnejša, ako upošteva- ^ ___ V zavod sprejemajo izključno vsebinsko in m c tod i č n o - d i d n k ti č sanL^lužiTo ^TlTkoTTvod^a st^’vTeto zavoda, poleglega pa uspešno opravljeno ’ osemletno ™ katorir^vsak5^^3^- mo,^? boTb^valo^šo^vTmTT razmišljanje in konkretno ukre- čaka, da se bodo preselili v novo šolo. Kandidatje morajo opraviti ■ področje in usmerja delo pre- okr°s 1100 vajencev kovinske in panje. Gre za zdrave kmečke si- zgradbo. Velčič je človek sred- sprejemni izpit, poleg tega pa jih davatpljev elpk',r nove in hčere, ki bodo jutri mo- njih let, zagrebško vljuden, če ne še testirajo, da ugotove, če bodo delovanja zemlje k intenzivnemu, rali, oboroženi z znanjem, kora- tovariški, umirjeno zgovoren, hi- zmogli osvojiti precej zahteven Kmečki proizvajalec danes mora kati vštric z industrijo, več delati z znanjem kot z rokami! In če upoštevamo to zaradi potrebe po izboljšani in povečani produkciji v kmetijstvu, moramo misliti na ustrezajoče oblike izobraževanja mladih kmečkih fantov in deklet. Prepričan sem, da je taka prvostopenjska oblika šolanja kmečke mladine v dvoletnih kmetijsko- -S- trih misli, ki jih zna lepo obli- program. Ob razstavi tehnične dejavnosti na GR elektro — stroke. -Potem, ko sta oba zastopnika ob- Nad eHtiem in hitiem sleher- finskega komiteja ZK nudila kon-nact zitjem in pitjem siener kretne smernice za nadaljnje delo, je. nega kandidata neposredno in po- poročal za šolski komite lms njegov lanskoletni predsednik Janez Smolič; Konferenca je poudarila nujnost; sredno bdi izkušen psiholog — kadrovik. Kandidati so razdeljeni v manjše grupe in za vsako skrbi vodja. Vodje s kadrovi-kom proučujejo posameznika in da se prične resno misliti na gradnjo nove vajenske šole kovinske stroke v Ljubljani. Po konferenci so prispeli med mladince zastopniki planinskega društva MATICA — mladinske sekcije — s gospodarskih šolah posrečena. Me- štava prototipov opremo Soških de- hodnje precej olajšano Na pobudo no opremo, fMoiaooratorij ma za jale ln upravijaie lepše in kul- nim le da bi morala biti marši- lavni c za tehnični pouk sekretarja Glavnega odbora LT Slo- izvenšo^ske tehnične dejavnosti so . v. , . ... rum te, aa Ul morata oni marši iavn.,c za xennic.ni pouk. t^»*. Prvlnfflr« s« namreč v orodne in ostale nrinomočkl Shraniš- turneje živele in se usposobile za Ob mesecu tehnike je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zanimiva razstava šolske in iz-venšolske pionirske tehnične dejavnosti, tehnične knjige, ostalih dejavnosti Ljudske tehnike in še raz- kje bolj sistematična in bi ne smela izzveneti v kratkem dvomesečnem tečaju. Nov načrt zanje upošteva specifičnosti nekega kraja. Zato je prav, da poleg splošnoizobraževalnih predmetov vnesemo v predmetnik le tiste »■kmetijske« predmete, ki kažejo na perspektivni razvoj kraja. 210 ur teoretičnega dela v prvem letniku šole je kar lepa številka. Tudi strokovnjakov za poučevanje našem zapisku omejimo na razstavo tehnične de- Ce se predvsem javnosti šolisike mladine, velja poudariti. da leto&nji prikaz šolske in Itzven,šolske tehnične dejavnosti pionirjev in pionirk pomeni, v primerjavi z lansko razstavo Mladih tehnikov, velik dn morda tudi odločilen korak naprej. Res je, da dokazi: o pomembnosti letošnje razstave ne bi mogli iskati v številu razstavljenih Izdelkov, kajti le-teh je bistveno manj, kakor pa jih je bilo lani. Vendar gre za to, da Je lanska razstava da'a nekak splošen prerez tovrstnega ««««j-grurs šaš sss- S, orodne zbirke na pladnjih omogoča- u._______J_______. vajenci nekaj sto barvnih diapoziti- vov, posnetih v Sloveniji. Novi učni pripomočki Na področju pouka matematike; eni J e* Loj zeta * P rviiiška s o" n am reč v orodje in^ostaTf pitpomočki 'shranje- turneje živele in se usposobile za drucim ^uveSa vl°i ^Tu rii 6 'TSS Tinhliana iz- ni v noRPhnth rvmarirah In vnose.hm t v___. ui uveljavi.] a XUai SKFD, KaK« tivno vpliva na raven pouka v osemletni šoli. ------ ------- — Dosleo so naše šole opremlijale jo hitro razdeljevanje In zbiranje raslih, naj bi pomagalo uresm- tehnične delavnice, kjer so jih že orodja; torej tudi nadzor nad orod- xpva« smoter šole’ izoblikovati uredili, pač tako, kakor so najbolje jem. Vsaka delavnica ima svojo cevatl smoier sole izoDUKOvati vedele In znale. To delo bo v pri- shrambo, po potrebi kotiček za stroj- osebnosti, ki bodo bolje proizva- hednje precej olajšano. Na pobudo no opremo, fotolaboratorij itd. Za šolskih delavnicah TSS Ljubljana iz- ni v posebnih omaricah in v posebni nadoHnie izohrnžpvanie delali prototip tipizirane opreme shrambi, tako da je odgovornost za 1 “Uc* JUJC šolskih delavnic za tehnični pouk in te reči ločena. Zaradi vseh teh last- p„ ,,cnpšnr> onravlipni šoli izvenšolsko tehnično mladinsko de- nostl je komisija za šolsko opremo . . ^ J Javnost. Pri tej opremi so bila upo- in učila pri Svetu za šolstvo LRS prejmejo kandidatje diplome in števana naslednja izhodišča: predlagala nove normative za opre- „„ vrnčaio v nodiptin Tistp kan- Deavnica je zasnovana tako, ks- mo šolskih tehničnih delavnic, raz- »e vračajo v poujeija. liste Kan kor zahteva učn; načrt za tehnični stavljeno delavnico pa z malenkost- dldate pa, ki SO Sicer srečno prer pouk v osnovni šo>'l. Hkrati lahko n,imi sprememibami sprejela kot tip- ctali dela v eni delavnici 20 učencev. Vso sko opremo šolskih delavnic naših delovno opremo je moč razmestiti v osemletk, M. Govekar Finansiranje šolstva . ____,_____v r x , , dela mladega rodu, medtem ko le« je vedno vec. In se enkrat 210 ur, tošnja razstava kaže predvsem dose- da ne govorimo O praktičnem žene usipehe pri tehničnem pouku v delu, pa mlad kmetijec zapusti *'eKte™ razredu osemletne šole torej SpIp 'FpJp 7,„; Kp 1-p *n nk stopnji, kjer Je bil pouk tehnične SOLO. 1 Oaa Kaj oo... KO mu te vzgoje v minulem šolskem letu ob- šole nikjer ne priznajo. Govorimo vezen. Ce s te strani ocenjujemo le O tem, da naj bi mu bila pri- vrednost razstave m obenem uipošte- ______ ’„__varno zahtevnost tehničnega pouka znana polkvallfikacija, v resnici na ((,j stopnji ter doseženo kakovost pa mu ni. Torej tudi tu ni enako- izde kov, je očitno, da so mladi teh- ---------- pravnosti z industrijo, kjer lahko ^dlugR0,to^it^aylelzeItakn()al^^^" prosvetne delavce? se je glasilo (Dalje s 1. str.) lansa. Prosvetni delavci se bodo nagrajevali v prvi vrsti po povečani kvaliteti dela in po prizadevnosti. sprejemni izpit, a kljub vsem prizadevanjem niso mogli uspevati, opozore že med študijem, da šolo sicer lahko obiskujejo, a ne bodo prejeli diplom. Za kvalitetnejše delo izbira pripraviti in . organizirati pouk, d3 bo za učenca zanimiv, privlačen ifl uspešen. V tej zvezi je doslej DZ® izdala dva dela priročnika; PouK matematike v obvezni šoli, z name* nom, seznaniti učitelje z važnimi pC' dagoškimi vprašanji, ki se pojavljajo pri šolskem delu na posameznih šol' skih stopnjah. V prvem obravnava-avtor Jože Žabkar vzgojo logičnega mišljenja od I. do VIII. razreda, v drugem pa je nakazana vsebina', jo naj učitelj upošteva pri obraV' navanju številskih pojmov (naravnij1 števil, ulomkov in decimalnih števil; relativnih in občih števil) v osnovn1 delavec V tečaju z 200 urami dobi naziv polkvalificiranega delavca. Kakšna togost vendar! Prav s tem odlokom bi morali obstoj šole najprej priznati! Potem še nekaj! Gojenec, ki ima dva letnika za IIhSM§’§ sššžss SiilSSSi računov upoštevale tudi nagraje- ta prestanejo določeno preizkus- neiogramov za pouk tega predmet; Ali to pomeni, da bodo moč- vanje prosvetnih delavcev. Fluk- no dobo. Direktor tudi vsakega .“jP0™1 ki Sa,.(e .PrtpJaV!:3 nejše komune bolje plačevale tuacija pa bi bila negativna, če opozori, da plača ne bo lov za aQins a n]1Pa' ve lk 'ora bi ljudje iz prosvete bežali v dru- denarjem — in vendar delajo. rt tehničnem vprašanje. Odgovor: V osnovi tp ge stroke. bi ni- in težavnosti vedmo 7,ahtevnej§e „ , . 7 , 7 .v _____________, . tehnične IrdeJke; celo dokaj kompli- SeoOJ, se Idhko vpise V srednjo cirana učila. Nlsio namreč redke Sole, kmetijsko šolo, seveda v prvi let- delke, ki so nastali p: pouku v Solii, kakor pri onih, ki Jih je mladina izdelala v prostem času. A1 iiaaaca ^ y ^^kofativnoieUlno^iio^rir- sprotju s socialističnimi načeli, hirajo za svoje delo po tematiki, vse- ne more biti točno, toda po mojem mnenju to ne bi bilo v na- priloienem be»e<(!dilax. članku Sodobne pedagogike i. 1959 in v razpravah Pouk matematike ^ obvezni šoli, ki smo jih omenili g Tudi zdaj vanju nik, in mora pred sprejemom opraviti sprejemni izpit! Zakaj tako? Kaj ne bi gojencu z vskla-janjem učnih načrtov obeh šol priznali z dovršeno dvoletno kmetijsko šolo vsaj prvi letnik srednje kmetijske šole? Seveda bi na tak način bili prisiljeni tudi vsebinsko delo šole močno izboljšati! Zakaj pišem to? Po razgovoru z mnogimi starši gojencev smem trditi, da so bili le-ti zadovoljni. Se več! Očetje so pripovedovali, da njihovi sinovi hočejo po svoje gospodariti, da hočejo vnašati novejše, sodobnejše agrotehnične metode. Res razveseljivo! Nedvomno je, da se gojenci v teh šolah seznanijo s sodobnostjo in ki na leto premorejo komaj 2000 di- povezano z uspehom komune ali hairjev za razna učila. Ce pa se tega He*a lotijo mladi tehniki (prt šolskem ali izverašolskem delu v krožkih) je korist prav gotovo obojestranska. Ali se pri nas zmanjšuje šte- z nadrobnim delom in meto-vilo prosvetnih delavcev? Odgo- dami, ki so me predvsem zam- » -.Ik. v w,ie- sa ieve»to Si-^S-SSJg^lSS »rsi-r!; vc***j« delavcev po posameznih meni to ni znano. Od leta 1955 sem dobil vtis, da skušajo vse obravnavni e računskih operacij * komunah in podjetjih, vse pa je do 1960 se je število prosvetnih storiti za bodoče graditelje so- DrlaTO^zalolbf s^veni^0 Pripra'* povezano z uspehom komune ali delavcev pri nas povečalo za 30 cializma in z vso resnostjo iščejo omogoča obravnavanje relativnih podjetja, z njihovim delom. Spet odstotkov. Dejstvo pa je tudi, da „„„ vil ter računskih operacij seštevanj* - ™—>• ■« vefa število ljudi, ki prih.j.Jo *» » *”»***■ . SST&Ul rf v prosveto iz gospodarstva. Te šole snujejo , tudi drugod d!ft! na joisko tablo, lahko sodeh>'\ Hrvatski. Ali nam ne bi bile pri' razpravljanju ves razred. Po«£ zevanje eksperimentalno napravlj® . m I Atva 0 n* se postavlja vprašanje siromaš' nih komun. Mislim, da je potrebno, da v teh komunah pro- Tovariš Crvenkovski je dalje Po je v našem šolstvu, o vprašanju vprašanje! so vse druge učbenikov, o štipendiranju itd. predme? ^"pindh^Kstih * razredih jSVGtni ^elavc^ utživ^0 ugled ko1; govoril še o perspektivi gimnazi- potrebne? uvala tehničnii pouk tudi v ostalih stroke. Nerazvite komune bodo višjih razredih. Prav temu da se je moraje morda plačevati prosvet- tehnični pouk navzlic raznim teža- , ,_,. , , ___ vam že doslej toliko uveljavil, pa ne delavce celo bolje kot pa razje pripisati kvalitetno vredinost teh- vite. vlS reded*TiSno™omznaSe to ga. a ^j če bo po vsem tem prišlo - - - — - - -- do fluktuacije iz ene komune v Premisleka vredno po lastni želji poglablja v 158 klubih mladliih tehnikov ih v 1577 krožkih, kolikor Jih je doslej ustanovljenih v naSi republiki in ki skupno vključujejo okoli 46.000 članov. Tesna po- drugo? Odgovor: Taka fluktua-cija vsebuje negativne elemente. Vendar, če bi do nje res prišlo, vezava med šolskim in izvenšolskim bi V osnovi bila pozitivna. Nam-tehnlčnim delom, ki ga marstkod ne- r„x x„ nrjd(» d(l zmanišanin šte-sebično usmerjalo prav prosvetni ref’ I™ l „1 delavci, pa Naročniki! Poravnajte naročnino za leto 1960! nih ugotovitev in načinov tehnične^ računanja ter zapisovanja predvio3. nih operacij, omogoča trdnejšp osv® jitev znanja. v Uporaba raznih tabel pri delu .j praktičnem življenju se odraža tuUj pri pouku matematike. V tej določa tudi učni načrt za oemoVU' šole uporabo tabel pri računam kvadratov, kubov, kvadratnih in kv bičnih korenov števil. Glede na določila učnega načrta predstavi priročnik Matematične tabele, ki S ie izdaio Elektrotehnično društv Slovenije, pripomoček za delo s 13 belami. V zvezi z drugo vsebino Pj namenjen predvsem uporabi P,' je pouku matematike višiih šolah srednjih svoje strani tudi pozi- vila prosvetnih delavcev v he- Analiza ankete predavateljev drnžbeno-ekonomske vzgoje na vajenskih šolah S tem, da je bil v vajeniške šole uveden predmet družbenoekonomske vzgoje, je bil storjen pomemben korak v pripravi mladih ljudi v kasnejše uspešne upravljavce. Kako se bodo mladi ljudje znašli v proizvodnji, kako se bodo vključili v sistem upravljanja, je v veliki meri odvisno od tega, kako jih. bo šola v tem pogledu pripravila. Naš sistem družbenega upravljanja zahteva razgledanega proizvajalca, ki v osnovnih obrisih pozna ekonomski in družbeni sistem. Koliko predmet družbeno* ekonomske vzgoje uspešno pripravlja dijake v bodoče upravljavce, je odvisno od prikladnega in smotrnega učnega načrta, strokovne in pedagoške usposobljenosti tistih predavateljev, ki ta predmet predavajo, in od pripravljenosti dijakov, da predmet z zanimanjem sprejemajo. Zato je Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju, ki ga zanima potek in stopnja uspešnosti družbeno-ekonom* ske vzgoje na vajeniških šolah, anketiral predavatelje tega predmeta. S to anketo smo Skušali ugotoviti, kakšna je celotna problematika predmeta družbenoekonomske vzgoje, pred kakšnimi težavami stojijo predavatelji, v koliki meri dijaki ta predmet uspešno dojemajo itd. Postavili smo več vprašanj, ki smo jih v. analizi združili v nekatera poglavja. V tem sestavku navajamo samo kratek izvleček iz sledečih poglavij: starostni in poklicni sestav predavateljev, načini posredovanja družbeno * ekonomske vzgoje, sredstva za aktualizacijo predmeta družbeno - ekonomska vzgoja. Vsega skupaj smo anketirali 43 predavateljev, ki podajajo na vajeniških šolah predmet druž-beno-ekonomske vzgoje. Anketa nam kaže, da je starostno najmočneje zastopana skupina predavateljev od 30—39 let, mlajših pa le razmeroma malo. Prav tako tudi vidimo, da se za ta predmet zanimajo bolj moški kot ženske, kajti moški so zastopani z 72,1 °/o, ženske pa samo 27,9%. V pogledu poklicnega sestava predavateljev vzbuja pozornost dejstvo, da poučujejo ta predmet predvsem učitelji in predmetni učitelji. Poudariti moramo, da šola teh predavateljev ni pripravila za podajanje tega predmeta, ali pa jih je pripravila v zelo majhni meri. Prav gotovo je, da učitelji na učiteljišču niso prejeli kakega ekonomskega znanja ali znanja o delavskem in družbenem upravljanju. To pomeni, da se morajo učitelji sami pripravljati in izpopolnjevati za predmet družbeno-ekohomske vzgoje. To samo po sebi še ni tako hudo, če so predavatelji vzeli ta predmet prostovoljno, s svojim lastnim pristankom. Toda iz izkušnje vemo, da upravitelji in ravnatelji često vrivajo določen predmet nekemu predavatelju, ki je z urami najmanj obremenjen, ne glede na to, ali je predmet v centru njegovega zanimanja in izobrazbene usposobljenosti. Zavedati se moramo, da bo izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju vsak dan bolj potrebno in nujno, zato morajo v bodoče ta predmet predavati samo tisti, ki so za to strokovno usposobljeni, ki čutijo veselje do tega predmeta in ki stalno zasledujejo vso dinamiko našega družbenega razvoja. Najbolj ustrezno bi bilo, če bi ta predmet predavali ekonomisti in pravniki, posebno v tistih letnikih, v katerih se podaja največ ekonomike in problematike iz delavskega in družbenega upravljanja. Prav teh pa je najmanj: 5 pravnikov in 1 ekonomist. V kolikor bi pa tudi v bodoče ostali pri obstoječem kadrovskem sestavu predavateljev družbeno - ekonomske vzgoje, bi bili nujno potrebni periodični seminarji, ki bi predavatelje v tem smislu strokovno usposabljali. Razveseljivo je dejstvo, da nekatera vodstva šol v svoji kadrovski orientaciji prehajajo na ljudi iz prakse. Tako je iz ankete razvidno, da 16,3 % predavateljev družbeno - ekonomske vzgoje prihaja iz prakse. Po vsej verjetnosti bi vodstva šol lahko dobila za predmet družbeno-eko-nomske vzgoje več ljudi iz prakse, če bi bil sistem honoriranja bolj stimulativno urejen. Za ekonomiko, delavsko in družbeno upravljanje bi bili predavatelji iz prakse še posebno priporočljivi, ker vso to problematiko vsakodnevno doživljajo. Izobraževalni uspeh je odvisen od vsebine in od načina, kako se ta vsebina posreduje. Z anketo smo zato želeli zvedeti, kako predavatelji posredujejo snov družbeno-ekonomske vzgoje. Ali uporabljajo pri posredovanju snovi samo klasično metodo predavanja, ali pa uporabljajo kake druge sodobne metode z raznimi avdiovizualnimi pripomočki. 25,6 % anketiranih predavateljev je izjavilo, da uporabljajo pri posredovanju snovi samo metodo predavanja, 62,8 % anketiranih predavateljev pa je odgovorilo, da uporabljajo metodo predavanja, kot tudi nekatere druge oblike. Nato smo vprašali predavatelje, katera avdiovizualna sredstva uporabljajo pri posredovanju družbeno-ekonomske vzgoje. Dobili smo odgovore, iz katerih je razvidno, da samo nekaj predavateljev uporablja razna avdiovizualna sredstva, večina predavateljev, ki na vprašanje niso odgovorili, pa ne uporablja nikakršnih avdiovizualnih sredstev. Glede teh pripomočkov so dali anketirani predavatelji nekaj predlogov. Navedimo dva: Nujno je ponatisniti skice, s katerimi so nam predavatelji iz Ljubljane na seminarju pred začetkom šolskega leta 1959/60 ponazorili učno snov družbenoekonomske vzgoje in ekonomike podjetij. Skice naj Zavod razpošlje po šolah brez naročila, ker bodo vsakemu predavatelju dobrodošle. Priprave za pouk družbenoekonomske vzgoje so tako za- htevne, da jih en sam predavatelj ne more izdelati (skoraj vsako poglavje se odlično razloži s pomočjo skic, diagramov, risb itd.), risanje na tablo je zamudno, časa za pripravo uporabe fla-nelogramov je pa premalo. Zavod naj bi zato pripravil kot učila posamezne skice in risbe, da bi jih uporabljali pri pouku in ne bi tako zamujali toliko časa za risanje. Ker se morajo predavatelji pri sedanjem, tako različnem strokovnem sestavu ukvarjati z vsebino predmeta in v tem pogledu celo »orjejo ledino«, jim vsebinska, snovna priprava • na pouk vzame ves razpoložljivi čas. Zato zanemarjajo metodo. Dejstvo, da 79 "/o predavateljev ni odgovorilo na vprašanje, katera avdiovizualna sredstva uporabljajo pri posredovanju družbeno - ekonomske vzgoje, in da je visok odstotek tistih, ki niso izkoristili nobenih drugih sredstev za aktualizacijo pouka (obiski seje delavskih svetov, občinskih ljudskih odborov in drugo), je zaskrbljujoče. Umestne so pripombe predavateljev, da so potrebne medsebojne hospitacije, da je treba šole oskrbeti s potrebnimi avdiovizualnimi sredstvi in učili, kot so tiskane sheme, skice, slike itd. Potrebno bi bilo opozoriti predavatelje na učila, ki jih že imamo in jih lahko uporabljamo tudi pri pouku družbeno-ekonomske vzgoje, na primer dia-filmi. Ce bi torej bilo čimveč učil na razpolago, bi predavatelje pripravili, da bi ta sredstva tudi uporabljali, in jih napotili, da bi premišljeva’. o metodi pouka. Važne pa so tudi druge obli^ aktualizacije pouka družben0' ekonomske vzgoje, ki so bUzlJ vsakemu učencu. To so razred skupnosti in šolska skupnost, dej lavski sveti pri nekaterih šol8 j s praktičnim poukom, dom^k sveti, kjer žive učenci v intern8 tih, razna društva, komisije Vse te oblike vzgajajo učene® bodoče aktivne upravljavce. PJ-učiti bi bilo potrebno, na kak=® način bi lahko uporabili in ra vijali te oblike za aktualizacij predmeta družbeno - ekonomik Dijake se uspešno pripravil za bodoče upravljavce ne sa5L teoretično, marveč tudi Prakv n no. Da dijaki' dobijo neposred ^ vpogled v sistem dela delavsk svetov in občinskih °rgan^ upravljanja, je najbolje, da kdaj pa kdaj takšnih sej u<3e,cj, žijo, kot neposredni opazoval-' Na ta način jim bo naš neposrednega upravljam j a naj®0, živo stopil v zavest. Prosveti pedagoška služba je tako doP, njujoče oblike dela pri vanju družbeno-ekonomske je priporočila. Nas je v aIlkrj, zanimalo, koliko je bilo to poročilo realizirano. Zato 8 ,^ anketirane predavatelje vpra®8.e kolikokrat so dijaki njihove ^g, prisostvovali zasedanju delav® ^ ga sveta. Odgovor na to vpra*^. nje se je glasil: enkrat — 29,»/^. večkrat — 14%, nikoli 53,3. Dejstvo, da se več kot dijakov (53,5 Va) sej delavske^ sveta ni nikoli udeležila, na‘Sjs?/a zarja na to, da moramo vod ^ šol še nadalje opozarjati ^a i obliko dela. Neposredna u® zg ba seje delavskega sveta J® dijake bolj koristna kot 1 teoretičnega pouka. Nekaj o šolah in šolanju v Ameriki »Hočete videti nekaj naših vrteli na eni izmed prihodnjih Sol?« me je vprašal Frank, ko sem ur. Zdaj še hitro onstran parka na »Pa dovoli ravnatelj, da deli topel prigrizek, v dvorano za good svoj razred z njim?« me je za- Republiški geografski seminar v \ovem mestu se pred nekaj meseci seznanila z Po petminutnem odmoru vrti time — družabni prostor. Štu- nimalo. hjim v Clevelandu. policist barvni film, kako je gra- denti klepetajo ob sendvičih. Ob »Kaj hoče, v osebno svobodo Z veseljem sem sprejela nje- dil in dogradil hišo. Frank mi tol- četrt na enajst oznani zvonec se ne vtika, pa bi tudi nič ne po- govo ponudbo. mači na papir: On ye Police je Amerikanec Frank je zaenkrat storil cuchu che pocasat slicu. Učitelj v osnovni šoli, mož in oče ie res zanimivo. Hiša iz konec dneva. Parčki in skupine magalo. V tem so demokratični, odhajajo družno, dokler se ne od- potem bi morala učiteljica, ki so cepijo dekleta v eno, fantje v jj prj srcu rože, preseliti svojo /-1 i rr TVT 1^- Q v*! cf OV1111010 _1 1-1 _____ —Z — 1 — «1 — ^ treh otrok ki je šele s 27 leti za- °Peke in lesa je bila postavljena drugo smer. Nekateri stanujejo zbirko cvetic, grmovja in plevela čel študirati za učitelja, nato po- v dveh dneh- Okenski okviri, le- privatno. iz razreda v arboretum. Ali pa Učeval in zdaj z 39 ponovno prijel šene stene, vrata, stopnice, vse je Ko se s Frankom vračava, je ljubitelji kamnov! Po vseh kotih, knjigo v roko da ooravi potrebne do mere izdelano v tovarni. Go- trda noč. Tu in tam še kak za- poličkah in stojalih mu leže, še šole in izpite’za učitelja na High spodarju pomagajo prijatelji, žena poznel par, odmev samotnih^ hi- s stropa manjkajo kapniki, pa bi c^i—i x a in dva otroka Sledi notrania iz- tečih ženskih korakov ali bežeča bila prava Postojnska jama.« Izmed 12 učilnic sta bili le dve goli in reči moram, da je bilo kar _ , , . , ... . , mraz v njih. Tu je bila moja po- .. . ., . , Predavalmce, knjižnice, g s- zornogt osredotočena na inventar. servisov, cvetja m raznih pregri- bena in plesna dvorana, parki, Ng vratih je seznam učenčkov II. m zopet zelenje, ra7rpH, =ih ■ K1nni _n ohr. school, t. j. srednji šoli. Dvakrat 1« dva otroka. Sledi notranja iz , J . . . tedensko se po dnevnem pouče- delava. Vse je praktično, lično, senca mladega človeka, in mir m Vanju zapelje na večerna preda- do zadnjega kotička izrabljeno, tema objemata mesto s kakimi Vania v približno 60 km oddclie- °Prema je sodobna in 'okusna od 12.000 študenti, ni Kent, v mesto visokih špl. Pohištva, svetilk in keramike do r^-— Prav, pa poglejmo najprej tja. , , t, , njal. Kakor da bi se vse to pre- bazeni, gmajna Ura bo vsak čas 19. Po vseh stezicah hite študenti s kopico s!hl0 12 re^amniS 02las0V med okr°8 m °krog pa venec domov njene druga proti drugi Copatki knjig pod pazduho Avtomobili steia,e n°ve hlšl?e' Cez dva meseca in stanovanj s študentovskmii go- go ive5!ani k stolom šo,ske p0. osamljeni os^aj^ov senci'dreves, *e družina vsen. _ ^ spodinjami. tak je ^dez ^nog.h tre^ščine leže stalno v k1onPph oblitih z lučjo zahajajočega sonca. Frank pravi, da je to siroma- študentovskih središč. Vzdrževal- f,znajene S Prankora*urno lapu*«™ p.r- & SSnJe« S <- rni prOStOr in se spustiva po rt—'.rinil ic Vwal lar^iOTT o ,lm nTlrliin v klopeh, z napisom otroka, ki spustiva po p0S0jiiai ovgradnji hiše da je bral larjev, a zato jim nudijo mnoge Uglajeni cesti preko trat in mimo v knjjg; in se je je lotil oo na- udobnosti. V lokalih je vpeljana ^.nosnih stavb, po stopnicah in vodi]ih 2ato da je išel tako po - - - zavitih poteh k poslopju, name- rprli skozi. »Pa nikoli nič ne zmanjka?« »Ne,« je povzel Frank, »še de-študentovska cena. Predavanja so nar puščajo tam.« . Neonska razsvetljava, električ- ponoči in podnevi, ker se morajo zadovoljnimi mnogi sami vzdrževati, to pa se SBISsH rEr™~£= SotISS ““ES danji skrbi za kruh zase in za pozni mh rada oHleda a še kai šk; delavce šSeTTs ieti gredo v Objekt: zenski obraz Izdelki pn-dru?inr, io iroHnn nnlniin slave z P°znl un raaa ogieaaia se Kaj 5_ ki dušijo vsak sum, morje mentar School — nižjo osnovno Franka sestavila poročilo ^5^ nakar ga b llllini^etrjfonski trak, posnel na P9^tasnP šepetajo- g0i0i SVa se poslovila. • . rih študentov in nad knueami __ »Pa ti, Frank, si zadovoljen z nižjo osnovno delom v šoli? Koliko imaš plače?« ki ga bodo čih študentov in nad knjigami sključene postave posameznikov — taka je posredovalnica znanja, ■Ce sem zadovoljen z uspehi? Kakor je. Z otroki ravnamo kot z .. - , ., . , odraslimi. Že zgodaj jih naučimo Nove sole zidajo sredi gozdov, uporabljati komunalne naprave, sn ra 7T ACfm on o in n H rvKn o _ ..v Geografsko društvo Slovenije je organiziralo za svoje člane predavatelje geografije na osnovnih in srednjih šolah v mesecu juniju šestdnevni seminar v republiškem merilu. Organizacijske priprave je vodil posebni odbor v sodelovanju s podružnico geografskega društva v Novem mestu. Tokrat so se zbrali geografi v metropoli Dolenjske — Novem mestu, da bi spoznali nekoč precej odmaknjeni dolenjski belokranjski svet ter se seznanili s problemi današnjega gospodarskega razvoja tega, v preteklosti gospodarsko zaostalega področja. Tako se je zbralo v prostorih na novo preurejenega dijaškega internata v Šmihelu, pri Novem mestu okrog 100 udeležencev seminarja, ki so se v glavnem 'nastanili in hranili v internatu. Predavanja so bila v lepo opremljeni preurejeni dvorani internata. Udeleženci .so bili s programom seminarja že vnaprej dobro seznanjeni. Pred seminarjem je izšla dvojna številka Geografskega obzornika, posvečena Dolenjski in Beli krajini. Tako so imeli udeleženci seminarja priliko seznaniti se z geografsko-gospodarsko problematiko okraja Novo mesto. Nadalje je prejel vsak udeleženec podrobni program s kratkim ekscerptom predavanj in opisom poti dvodnevne ekskurzije. Program je vključevali naslednja predavanja. akademik prof Anton Melik: Geografski pregled Do eniške in Be:e krajine, dr. Roman Savnik: Raziskovanje dolenjskega krasa in nekateri njegovi posebni problemi, Janez Nov.šak: Novejši geomorfoločki razvoj Bele krajine in Krške kotline ter njega učinki na pokrajino, dr V. Kokole: Prirodna in agrarna izraba tal v Novomeški kotlini, S. Ke-ser: Neagrarne panoge gospodarstva v Novomeški kotlini, prof, M. Moravec Populacijska rast Bele krajine v luči gospodarskega razvoja, prof Cita Marjetič; Razvoj Novega mesta, prof M. Zgonik: Principi sodobnega geografskega učbenika, asistent P Radinja: Geografski diafilm in diapozitiv v didaktično metodični luči ter njuna medsebojna problematika, prof. Tone Oblak: Novejša geografska učila, Seminartsti so si prvi dan ogledali Novo mesto pod vodstvom prof. Robjok Tineta in prof. Janka Jarca Iz seznama referatov je razvidno, da je bila na programu tudi problematika šolske geografije. En dan je bi! odmerjen metodi proučevanja lokalne geografije. Zato so se udeleženci razdelil! na šest skupin, ki so odšle pod vodstvom vodilnih geografov (asistentovi na teren v bližnjo okolico Novega mesta. Predhodno so voditelji posameznih grup svojim udeležencem v 'z-črpnem referatu z navedbo litera- S poukom ie pričel strojni oddelek Srednje tehnične šole Meseca oktobra je v prostorih industrij sko-kovi n a rak e Šole Litostroj pričel s poukom prvi razred strojnega oddelka Srednje tehnične šole. čeprav je uprava TSS preje a več kot 60 proženj za vpis, so zaradi omejenega prostora uspeli sprejeti le 27 dijakov. Za pouk je v tovarni pa tudi izven nje izredno zanimanje in bodo morali kadrovski sektor podjetja in ostali odgovorni činitelli na to misliti. Osnovna težava, s katero se strojni oddelek TSŠ bori. je v tem, da delalo dijaki v eni oziroma dveh izmenah m da nimajo ustreznih prostorov. Če kadrovski sektor ne bo mogel najti primernih učilnic bo prisiljen sprejemati v šolo samo tiste, ki delajo v eni izmeni. TP ture predstavili pokrajino z vsemi geografsko gospodarskimi značilnostmi. Posamezne grupe so odšle v G.o oodol, okolico Novega mesta, Gaber j e. Mokro polje, Zaloško kotimo m Trebeljno. Seminar se je zaključil z dvodnevno avtobusno ekskurzijo po Dolenjski in Beli krajini Pokrajinske, zgodovinske in gospodarske značilnosti so tolmačili udeležencem na posameznih sektorjih profesorji geografije domačini. Žal je slabo vreme nekoliko pokvarilo dobro razpoloženje in zabrisalo pokrajinske vtise. Finančno je podprl seminar tudi OLO Novo mesto in priredil udee-žencem pogostitev. Udeleženci so bili v glavnem z vsebinsko platjo (s programom) kakor tudi z organizacijo seminarja zadovoljni. Prof. Kovač Bogomir Vratu so odprta, tovariš, vstopi! Glej, tovariš, glej tovarišica — Samopomoč prosvetnih delavcev Slovenije, ta izrazito socialno humana ustanova pravega tovarištva, osnovanega na nesebični medsebojni pomoči, te zopet in zopet vabi v svoje vrste. Vprav sedaj, ob pričetku novega šolskega leta naj dobi delo za Samopomoč v širokih vrstah prosvetnih delavcev tisto potrdilo, ki bo povedalo, da le ta humanitarna organizacija dejansko last vseh prosvetnih delavcev naše ožje domovine. 62 let plodnega dela ima Samopomoč za seboj. To Je najboljši dokaz, da je članstvo v Samopomoči nekal zdravega, nekaj po-metnega Ne zgolj zaradi posmrtnine, ki jo prejmejo svojci po umrlem, marveč tudi in nič manj zaradi poklicne zavesti, ki kliče prosvetne delavce v njen krog. Res je: Samopomoč je vse bolj in bolj popularizirana v vrstah prosvetnih delavcev, toda še ne dovolj. Ako imamo v mislih, da le prosvetnih delavcev v Sloveniji na tisoče, da pa šteje Samopomoč 2300 članov, se povsem jasno pokaže, da se da v prid te humane ustanove napraviti še marsikaj. V čem so prednosti Samopomoči? Predvsem je treba vedeti, da je zdajšnja posmrtnina din 30.000, a si uorava Samopomoči temeljito prizadeva, da bi jo zvišala za nadaljnjih 10.000 din. S tem. da pridobi vsaj 700 novih članov. Je to nezmo.gljivo? Nikakor ne! Nekoliko dobre volje, pravega zanimanja in število bo doseženo, saj Je orispevek ob vsakokratnem smri> nem primeru naravnost malenkosten: 15 din. Treba pa je tudi vedeti, da Izplača Samopomoč posmrtnino Še pred pokopom. Ali ni mnogo ob-zirneje sprejeti upravičeno posmrtnino ori Samopomoči, kakor sprejeti nabiralno akcijo? To resnico so pravkar spoznali v Litostroju, kjer so si tudi ustanovili svojo vzajemno pomoč — Samopomoč! S takojšnjim izplačilom posmrtnine so svojci v težkih urah preizkušnje vsa1 hitro in do neke mere rešeni materialnih skrbi. In še 1e treba vedeti, da Samopomoč ni hranilnica, niti ni zavarovalnica, le zgoU medsebojna tovariška pomoč, človekoljubno dejanje poklicne zavesti. Akcija, ki nomaga osirotelim. Tudi to 1e treba vedeti, da smrt ne prizanaša nikomur. Zgoll v Veselovi ulici v Ljubljani so preminili razmeroma v kratkem času štirje predavate!ii Vseh starostnih dob In koliko le dandanašnji prometnih nesreč !n nezgod vseh Imen! Kdo more trditi da Te povsem očuvan? In konec koncev: prosvetni delavci se razdajalo na desno In na leto. v vseh smereh, ali ni nrav in v redu. da pomislijo enkrat tudi nekoliko sami na sebe? Vsekakor Te zdrav pojav, da se orielašalo v Samopomoč ne le posameznik*. tudi Iz vrst mladih in naimlaiših prosvetnih delavcev, marveč tudi celotni učiteljski kolektivi Vrste prosvetnih delavcev, ki so že prisluhnili klfcu Samopomoči. se množe. Samopomoč sprejema noverjp-nike. Naj bi bili le-ti razpleteni po vsej Slovenili. Pristop ie letos še posebej omogočen prosvetnim delavcem do 50 leta starosti. v. D. Anketirane predavatelje pa odprta skoraj nbč in dan. Vse je nizke so, raztegnjene in udobne, učimo'jih kem^okratičnost^nepri-flj.0 tudi vprašali, kolikokrat so čisto, zlasti V/C,.prostori so skraj- Razredi so podobni stanovanj- siljenega nastopa v družbi’iz njih žas * njihove šole prisostvovali no higienski. Skozi vhodna vrata, skim sobam z rožami, slikami, želimo vzgojiti ljudi, ki vedo, kaj ^.^anju občinskega ljudskega ki imajo ročaj samo na zunanji napisi, s potrebno in nepotreb- hočejo« s»*«,nisss&rs&: S -ssc.tsoa; arssijg? o ^“/o, nikoli — 76 7% brez od- udobne prostore, podobne salo- Nemalo sem se začudila, ko *’V neki meri da. Kadar pa po-s°Vora 9,3%. ’ ’ _ nom. Na razpolago so oblazinjeni sem v eni izmed njih zagledala v samezni prekoračijo meje, kadar s, oblike dela se predavatelji stoli, police, topla in mrzla voda, kotu veliko kletko z živim zaj- se n. pr. kaka deklica poroči s *abo poslužujejo Ker pa ie naš tekoče milo in papirnate brisače cem, ki je tacal po kovancih, ka- 14 teti, s 15 rodi in se s 16 loči, .^tem druzheneea imravliania ter vrsta avtomatov z najosnov- tere so mu nametali otroci pač iz ali kadar.se tolpa vključi v kri- ssTasssr-,n tti^Halne organe upravljanja, a komunalni sistem poznati. ^ noč- ........... Redite- Jteče posameznik vplivati na Vpj.gdev posameznih komunalnih ^ Sanj, mora poznati vse mož-da0gl vPlivanja. Zato je potrebno, )a. ^ a dijake v tem smislu vzga-Sq 0sedanji napori v tej smeri doM-vJteembni, vendar so neza- Pomoč lovskih družin pionirskim organizacijam šoli. Med mlado generacijo moremo tudi opaziti pomanjkanje domišljije in vsestranske razgledanosti. Tako so nedavno tega poslali uradnike neke ustanove v večerno šolo k pouku zgodovine. Kar se pa tiče mojih dohodkov, je stvar taka. Moja plača je nekaj čez 500 dolarjev. Ko bom UOstnj f. i vendar so neza- Letošnjo pomlad je Lovska zveza morejo posredno ali neposredno kori- opravil vse izpite za učitelja na .tein ,jf ,e h°cenio, da bo na^ si Slovenije poslala vsem lovskim dru- stlti našemu lovskemu gospodarstvu, srednji šoli, bom dobil okrog 700 ^Ov,,. . . Val Z VSO možno Učin- Žinam okrožnico Z naročilom, naj po- r,r.i or.-Ht.rt ndpmpni+^i /O.Haat dolnnio.r T? -i.1 Irviam ■ /"it,'nizO 9 zlasti pri gojitvi plemenite divjadi. dolarjev. Rad lipam' otroke, 2 Omenjena okrožnica naravnost na- Ženo sva menila, da jih bo šest. v ko prirodoslovnih krožkov s poljudno roča lovskim družinam, naj se po Ne vem, Če jih bo, Za zdaj je *n v7 ■ temorma izobrazeva- znanstvenimi predavanji, osvetljenimi svojih zastopnikih v, ta namen pove- četrti na poti. Rad bi jih čim bolj .a.mora ten na tem s skioptičnlml slikami, filmom i. pd.. žejo s šolskimi vodstvi na svojem ob- izobrazil, a S to plačo nas komaj aiiafeeSt3Vm0ramO V vsch Š0,ah magajo "pionirskim organizacijam* pre-, Pripravljati za bodoče io,ce- k najbolj temeljita. je da bi tako pobliže seznanili našo mla- močju. Nekatere se bodo prav gotovo, nasitim in oblečem. Zato V pro-vloga družbeno-eko- dino predvsem z divjadjo njenega do- vse pa ne — že iz razloga, ker prav stih dneh in V počitnicah zidam VZ®°-e v tem> da približa maeega okolja. Ta korak LZS je tre- vsaka LD pač.ne razpolaga s članom, kot poklicni zidar pri podjetju, elt0 komuno^ z vso njeno ba samo p0Z(iraViti. saj je divjad ki bi bil takšni nalogi kos! Tam. kjer kjer zaslužm v nekaj urah več jtebjg ’ Pteitično in kulturno splošno ljudsko premoženje, zato le učitelj ali profesor organiziran lo- kot učitelj V celem tednu. V de- 71 datirf 1 . ’ i‘7 bilo vodstvom vprašanje v zvezi z lovstvom ne more vec, stvar ne bo težka, drugod pa naj setih letih zakona si bomo letos Priporočilo, naj kdaj pa biti samo stvar lovcev, ampak vse bi šole oziroma pionirske organlzaci- prvič privoščili potovanje, ko ne na šolo kakega družbe! je same poiskale primernega predava- t*0 treba gledati na vsak dolar.« 1 dijgi^Tteitičnega delavce, ki Zato je vzgoja našega mladega ro- telja iz lovskih vrst. Kajti problema- Avto je neslišno drsel. Za hip ks°riomskrn Predaval družbeno- du tudi v tej smeri zelo važna, učen- tika. ki zadeva naša lovišča oziroma sva umolknila. Gledala sem v jtejg ° Problematiko svojega Ci naj se podrobneje seznanijo s ko- divjad, je v mnogih primerih zelo pe- njegove raskave, zdelane roke, k če ° srno Predavatelje vpra- ristjo zlasti naše poljske. kuretlne (fa- reča, zlasti, kar se tiče odnosov naše nato raztresena prebrala napis pb > dela S?.^e.P°steževali te obli- zan, jerebica, prepelica) in pa ptic mladine (seveda ne vse!) do žive pri- cesti: »Počasi, otroci v družini!« ’ -hn je 39,5% odgovorilo pevk. Za mestno mladino je potreb- rode. Zato je naravnost potrebno in je in malo dalje: »Pazite, otroško SWoh’ f,- ^ 0,,|> 2 »ne«, 7% pa jih no, da se intenzivneje seznani z živ- že zadnji čas. da mlademu rodu po- igrišče!«, ko me je vrnilo V stvar- ®hVoj. 1 Odgovorilo. Tudi ta od- Ijenjem naše divjadi s pomočjo na- magamo do boljših pogledov v ta pre- nost ljubeznivo povabilo dobrega ^Odstva kaže, da moramo na^ zornih predavanj že, zato, ker ne živi lepl svet naše divjadi, da bo bolj spo- Franka: »Greste z nami na potoki Se * “te Ponovno apelirati, da v tako neposrednem stiku z naravo štovala prirodo in vse, kar v njej In vanje? Bodite naš gost!« Priporočilo realiziralo. kakor njeni podeželski vrstniki, med- z njo diha. J. J. tem ko le-ti v marsikaterem pogledu St. h. GRZINCIČ MARIJA Prosvetni delavci! Pri 2aložbi MLADINSKA KNJIGA bo predvidoma v decembru ali januarju izšel priročnik iger in dekiamacij »ZA CELO LETO« Da bi uistregla mnogoštevilnim prošnjam za izpolnitev programa proslav naših šolskih in državnih praznikov, bo izdala založba zbornik, ki je prerasel prvotno zamisel, saj so v njem tudi igre in pesmi, s katerimi lahko poživi učitelj pouk slovenščine, ali pa jih pripravijo pionirji kot samostojen nastop in z njim razvesele svoje tovariše. Poleg iger, pesmi in prizorov so v zborniku tudi kratke zgodbe za recitiranje. Knjiga »ZA CELO LETO« je razdeljena na razdelke po praznikih, ki jih proslavljamo v šolskem letu. Ti razdelki so: 1. ŠOLSKI DNEVI (začetek in konec šolskega leta, pesmi in prizori ter igrice z moralno, zabavno in vzgojno vsebino). DAN RK. 2. DEDEK MRAZ PRIHAJA — novoletne pesmi in igre. 3. PREŠERNOV DAN. 4. VESELA POMLAD (pesmi in prizori, primerni za pustovanje, ter pesmi, igrice in prizori za dan pomladi). 5. DAN ŽENA (8. marec). 6. ZA SVOBODO ZLATO (revolucionarne in partijske pesmi za dan partije, dan borca, dan republike, dan mrtvih itd.). 7. MAJSKI PRAZNIKI (prvomajske pesmi, dan mladosti in rojstni dan maršala Tita — 25. maj). V knjigi so zbrani poleg novih, sodobnih tekstov tudi nekateri odlomki in pesmi naših klasikov, vendar je teža na sodobnosti. Zbornik, ki ga je izbrala in uredila Marija Kovačičeva, vam toplo priporočamo. Dobili ga boste za ceno ca. 700 din v vseh knjigarnah in pri založbi MK v Ljubljani, Tomšičeva 2. t Stran '4 Vloga prosvetnega delavca v.socialistični družbi terja temeljitejšo izobrazbo S sindikalna knnfarpnr*^ ~_________ Štev. 19 Beseda o nagrajevanje Prizadevanje za pravičnejše nagrajevanje prosvet-nih delavcev naj prevzame sindikat Na sindikalnih zborovanjih teljski zbori se doslej še niso prosvetnih delavcev so skoraj po- dovolj zavzeli, da bi se uveljavili Odbor * napravil anbb.o o Si 73jSAT?gSl 5 iLso wu centralni telovadni na- nekJe vsklajevalo s prejemki v vsekakor je, da učiteljski zbor S sindikalne konference v občini Cerlmioa -________ ________ _____ „ Nekaj let nazaj smo priča raz- materialno ^aostaianie vn +otv, nih''moč^Podatki2^?UdH ^fni 80 bili centralni telovadni na- nek;)e vsklajevalo s prejemki v vsekakor je, da učiteljski zbor Cerknica^Ua"^11 DUf robčine Govoril ie 0 življenjskem in druž- znaša povprečni delovnik pro- sUh zboroi '“cerknief ta^o^koncu vedno^bolf sih^ ospred^^veiidar deian^k'1 n^d^k' V krt-lk0- v- ttrssu; »sr s«®«- «»■- «ss sssnirzjgs političnem in snloinn di-ii’5’nQr,Qwv 1 ■ . , • , \r ,_:. • v... P. , Dosti ie bilo govora o delu akti- se nimamo dovoli onredelienih in bi motila, čp Vii sp otrpsli ,,ig- lavcev. Pretekla ua tega le četrtina lir npnlnCanib - .---------------,--- [jurtiiaba ueiu Luvansev - ------ icue ni aoziveia oistvenih snrP V večini krajev ie učitelj osred vn?0?^ t^hpa0 g0™^a.° delu akti- se nimamo dovolj opredeljenih in bi mogla, če bi se otresli ob- ~ - rsgtf&SS&S ssttArsuss a različnih sendnarjih jih obiskuje večerno' politično ^eVh* s"« .1° jf ocen3e7aH 5®»»«.sutsgč-sast rs $&£&£&&£ sjssss&tffig;« fsss&ys^ts » SilISšSSS ssr •— ° “• airglo stavlja oviro v šoli in pri javnem tuokcionarji v 32 društvih, vodijo pevskega zbora osnovne šole. Formi- soteljska, šmarska in rogaška. Po drugem predlogu bi naj ni ir» d r-.I ^ it, O + T^nl^-^Trv. -- - - - rar' ^ ° i''’1 — - - • v. , . . . - tr CT a ^.a proi Habeta je najprej analiziralo v.. ^ . --•> aiČiViJci OV1 hiter organizacijski razvoj šol in delovanju. Jx v ■— v-li. L4o P V 11A, Vi-zLiljvi . “ ^ ^ v i*v.r 10i ve• X' lili" ■' * v-*. *, p-pxv'-x' AX w^t)ClOAxCX» X V/ L..iX LX^vrXXX JbXl v!-LiXV/^ UX kJX 11CXJ S^eiP- ??”4e. aktivnoft0!36Tean SfVapSJe0g ^ o^^.vsak^posamezno staž- prosvetnih delavcev vključil še vse tiste iz proizvodnje, ki se ukvarjajo CICIK1 V SLOVO pripravljajo vzome nastope in predavanja za strokovni in ideološki študij na šolah, obiskujejo w deloval v^okvi™‘piomrske“koml seminarje in tečaje za ljudsko sije in naj bi med drugim skrbel prosvetno delo. Dobršen del po- uspešnejšo povezavo šole ~ ■ ”----XXX xxxxcl \Jt\LKSQ U}J±CU.C11J1 VScUVO pLKbčUIitjZIIU SlU^ razstresenih 26 osnovnih šol z ze- beno mesto glede na krajevne po- V%,^x*'iV'“‘vv^11-lc’ K1 ukvarjajo ^ različnimi delovnimi pogoji, goje, oddaljenost, socialno struk- dek>fv"i vZokviru’PiOTirske^kom^ Pr?v tak?, Pestrost delovnih po- turo učencev in podobno. Vsak je in naj bi med drugim skrbel 8°Jev večkrat povzroča živahne šolski odbor bi naj razpisoval prosvetno aeio. uoDrsen del po- ^L^rJi.s.P?.šne^? povezavo šole z pomenke o nagrajevanju. Pri na- službena mesta ter sporazumno 2 rocila je bil posvečen dosedanje- fe bilo ugotovd°eno,j!dj f^ietošnia g.raJevan^u P°trebno upošteva- organom, ki je pristojen za na- mu delu strouovnih aktivov in akcija mladih .zadružnikov na šolah ti delovni učinek. V industriji to mestitev učnega in vzgojnega oektivam strokovnega izno- prinesla lepe rezultate, da na je ni tako težko, ker se storilnost osebja, pogodbeno osvojil višino - ---- la samo unee in Poslovna zveza ?eituie v izdelkih; v prosveti pa prejemkov, ki bi jih prosvetni Med preteklim šolskim letom RakeJ za Š0lskP zadrugo na Rakeku, ie drugače. Meriti učinek po uč- delavec na določenem mestu prebila urejena centralna občin- p??zadevnimP%odeiovan.ftm^o1infkov P61” PsPehu je popolnoma zgre- jemal za vsako posamezno šolsko s vi 1T, - , perspektivam strokovnega izpo- prinesla iepe 'rezuTtater „„ ,c cika učijteiiica v sevaif Jn osvajala za razgibano delo polnjevanja v občini strokovno m materialno pomoč dajana smrt hLS'”- NJ=- za mladino in z mladino. Nadarjena, te samo KZ Unec In Poslovna zveza vse niene manco ki duhovita in mladostno prisrčna si Med preteklim šolskim letom Sl H-,fl„solsk? zadrugo na Rakeku, urugace. meriti ucmeK po uc- aeiavec na aoiocenem mestu pre- je biIa ure3ena centralna občfn- ?em fpehu Je Popolnoma zgre- jemal za vsako posamezno šolsko ^nieVedn° z upanj6ra na ozdrav- Je rL^mevLje U mladine ska diateka. Precejšen del zbirke v občini je začela uspešno delo- S%n0- k&r™Peh ni odvisen samo leto posebej. S tem bi lahko pe- Koiikotora* v teh letih , stremljenje biti mladini najboljši to- tvorijo barvni diapozitivi iz ožje vati Delavska univerza, ki je začrtala °d prizadevnosti učiteljev, tem- stro stimulirali prosvetnega de* -* ------ ten letin .o nase variš Tj je naklonilo vse spoštova- okolice in širše domovine, ki so ^i«fnv^S:8?,od" več od cele vrste drugih pogojev, lavca glede na pogoje, ki so V ■---- v-_ . ojj gode_ jjj, napravili člani društva. Ob vključila tudi več"prosvetnih'ISav- '^ 50 7. ueencih samih, v kraju, kraju, vprašanje njegovega pri- prbf. Habe c?v' so prevzeli tudi predava- v družinah. Na šmarskih zboro- zadevanja ali učinka pa vseka- geografsko vsei/večjih1 kraiim^6’ kl delu’e:io v vanjih so predvideli nekaj pred- kor ne bi bilo rešeno. zacija.. Tvoje defo Je bio kratka*a v dolino Trente in na Članstvo je na zborovanju spre- rdf^moeH^oerpld V CeIoti zanie Poleg tega so se pomenkovali bogato, ker si ga ožarjala z vsem Gorenjsko. Ekskurzijam na sta- jelo sklep o povračilu stanarine. Od- mso moSh ogreti. ge 0 nnoštevanin izvenšolske de- 5 Oil-moo 1C1 V* l-» 4 VO X3r»i^ _—_J_J — 1X 1_. ITI P El D Pl 1 CO e + OTl avin o *»o « d5* —_a 1 1 J. . . J- . " O o C - — ------ t-‘x rvu-. iiVLUIVJ. ctL riTV°hjie GagC>te, je bUa v Bavcev, še posebno pa najtoplelšr^- Jm Dapravtll Člani društva. Ob naselja, da bi ozdravela m spet mev pri n^adini. Pod TvoliS'v^- koncu šolskega leta je prhi Habe 'a je stvoim In oza z..... ------v___ . . , - ---v 7 “U. a vcxcx XXX : osrečila svoje drage. Tako živa ' je biia v nas ta želja, da smo Te videvali v mislih spet vs0 vedro in nasmejano kot nekoč. ie vrsta, tet Za dobo človeškega življenja, dolga, predolga Je vrsta let'za dobro trpljenja .. . Ko se v mislih poslavljam z dni- JTV^U X VUJ UTI VOQ- - stvom je zaživela in se razgibala ter organiziral uspešno Ptonimka organi- ekskurzijo v dolino Trente‘iTna jersko m Primorsko v preteklih ^irnaj se smtarma za povprečno Ze sama beseda »učinek« ne javnosti prosvetnih delavcev Od- KarLdSimfuntegk ne^mo-emi ***' in^novo ‘doDolnflo2’13 n°Va ®n?ta ta nai ^ ’za ^ ^Te enobim Tisti opredeljuje dovolj jasno delov- ličen prosvetni delavec je le na- Le zakaj si morala tatr« ‘m*«. dopolnilo znanja o slo- ^ 'aseda b0ijže stanovanje, naj doda nega uspeha prosvetnega delavca, vsezadnje tisti, ki poleg priza- Oditi? Morda, ne prav gotov£°si^o- ensklh Pokrajinah. v "’ep"f^™nfai £ ' ker je učinek težko meriti. Bo- devnega in uspešnega strokovne- sflanrek‘omti1-n«k0ri^‘1?<:ia, Se z?,t0- ker Poročilo je izzvalo plodno di- “Jfe na! bo višji znesek dodatek za Me bi bilo reči, da bi se nagraje- ga dela v šoli doprinaša svoj de-S1 tako prekomemo no!niaSčal; ilv- ?kusiJ° in sklePe za razvoj dru- Ijfv pa Te sklep6 olo°'\i ^Tr^a P° prizsdevanju- Učitelj si lež k celotnemu družbenemu živ- mi«KWHun sai, polna vedrine. Ij eni a drugim s toliko lepote in stvene dejavnosti. Cerknica'in Rakek izvzel iz k?aiev v lahko pn Pedagoškem delu in Ijenju v kraju; posebno na vaseh & ako& »s^Tv t “e - bile pripombe disku- V ^Jvečkrat najdemo učitelje, ki povi akordov, kijih je znala izvab- »aterialnega In druž- glašena za mestni naselji, se ^pogoli k ^ bP1] ah ,man-1 Pnzadeva, so obloženi s funkcijami v kra- liati Tvoia Timetnišir« *.w« »«»«« benega_ j-olozaja Solnikov. Povprečni niso popolnoma nič spremenili, de- vendar je učinek pogojen z rela- jevnih organizacijah. Seveda p3 i f5?Anh,.k,omaJ Janško, ste. to vasi brez vseh ueod- tivnimi nosoii. ki v danem oko- +„dv tak« w c« em«. Takrat nam je bilo, kot da je po- povi akordov. Ki jih je znala izvab- beneB-. “SoirSaT “J sr«wa»stjzs ssli t&FSSS »HSKSPV =1 -»“>"«s: ssriunrsrrMsrj Cicika, odšla si, pa boš vendar delovne sile, s težavo dobi primemo življenjskimi stroškh všt navzoči1‘T« Mu prevladujejo. sko delo in se izmikajo delu V ----—-----tvv«. X ax Xcliie£l Diila. Kot čudodelnik si bila s to med^liaml!°\lie M Mvl ^ »in^o«6 Š^ve^vTo? S k' -t r društvih' n' “g ......v*“ka- Tvoja pesem, Tvoie varni uživa vrstn ncmrinnc+i r-o- —iP’ fL£0(*? prostovo^ino Šmarski učitelji se niso mo- arustvih in organizacijah. Vseka ‘ - kor to ne more biti vseeno. ^mae’odauVoT3ter vaSIT ^vr^SkodS^od It Šmarski učitelji se niso mo- žarom svoje bogate mladosti navdu- so naii spomini v^anHe “a ^čne ^v2Sl,<1tePSi na tofrtbSfusS ^ v —■ i . i....«....■■■■.„žarke Tvojega življenja, da odmeva hrane v tovarniških menzah. Prejem- diteljem smerili v pomoč gra- da bi nagrajevali prosvetne Vrsto misli so izmenjali, veli' v »a» fe Tvoj mladostni smeh. Opro- ki so neomejeno odvisni od storilno- v . , delavce glede na prejete ocene, dar niso istaknili predloga ki bi sti, da zastiramo v spominu Tvoje sti. Učitelju pripade, ob še taki pri- .=.Vn»xZPirav0..'? Pf>seSel tudi Sekre- Nekdo ie nrerila»al rte hi nro- se z-mi at ?aM’je0WM^a: n!? več ^ svetni delavec z oceno »se poseb- lije so fakS le^to, df t mmmm ^ ,s,9 analize, zakaj je . Na koncu je prof. Habe predva- oporekali, ker ocenjevanje doslej naj išče oblike in Dredvse# vzgojiteljski poklic za mladino tako lal nad dvesto novih Har-vnih «■? i^+- .J .J . v... 111 ^ Čipkarska šola v Idrifi Čipkarska šola v Idriji ima letos 238 učenk v Idriji in 77 v Cerknem. Sola dela pravzaprav bolj kot tečaj ročnega diela dvakrat oziroma enkrat tedensko. Pouk teče po zastarelem načrtu, vendar je povprečen i P1!div uje . . . -—> — —_ __ ..... reiem nacrru, venaar je povprečen Sonček, ljubi, hvala Ti za vse ,9?yeč ,s,9 analize, zakaj je . ^uucu je proi. ±iane predva- opoi cxvctxx, rvci vice nje vanj e OOSlel naj išče oblike in nredv^el^ učni uspeh prav dober. Sola ima do- veliko, kar si dala v kratkem pre- Pokl11; za mladino tako lal nad dvesto novih barvnih diapo- še ni, kot pravijo dovoli nhtek vzhnte čtenck« volj učnega kadra, tudi kvalificira- blisku svojega življenja vsem nam nePopularen m zakaj odhaja iz pro- Jjtivov napravljenih na ekskurzijah -- ’ aovo.il ODjek^ vzbuja člansko zavest prosvetni1* nega, zato bi mogla organizirati dl- ln mladini! svete toliko sposobnih ljudi. širom Slovenije in ob Jadranski obali. Jlvn . lzvaJ3no. V praksi namreč delavcev. Šolski upravitelji, UCl' ssr»r».-BiBa.“«- .. »».rrtK ^«saaraj*Lut «Vp£2kj“n^in,.rra!£; aaa -ssijss^sa^s l Feldin Meta, Zaradi pomanjkanja kadra v ob- boS d^a\ e^fro ^°volj jasnih in uporabi ji- teljski zbori, šolski odbori poleg Za učiteljski kolektiv osnovne Cini je učno osebje zelo obremenie- nalna zbirka v centralni riiateki hn Vlil PGC*aSoško utemeljenih krite- ostalih ‘ pedagoških strokovnjakov • **“ «ssn«»v ffi —«* *— *— * US rsa SrHS: CS%2tS posameznih prosvetnih delavcev. Le tako bi nekje lahko na podla* gi delovne ocene posamezni prd* svetni delavec za svojo prizadeV* nost in dosežene uspehe dobil Pred dnevi je b,ila v Ljubljani godbo. Ti so ali bodo dobili novr- ver. h« ., ustrezajočo materialno vredno^ konferenca stanovanjskih zadružni- njen celotni oreduiem frvHo i ^ ^9 ^aP^a^i malo manj kot Dolžnost vseh na vsekakor $ sajpw«srssusvž hs^r&SSS)^9 ««“”"?&ujirurs; s£%d SSSUJSssfn.zjssss^ ssrBS*JB£>_f» .*? &S S,« Stfe ta.&hAs izs&rszSSr 1?“*.."’» DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na naslednje nove knjige in priročnike: JOŽE TAVŽELJ: OSNOVE PETJA PO NOTAH L NORBERT VOJ: TEHNOLOGIJA MATERIALA 350 din 560 din 60 din RUDOLF RAKUŠA: PISMO STARŠEM 0 ESPERANTU TELESNA VZGOJA V OSNOVNI ŠOU Zbornik razprav in gradiva. Uredil Edo Serpan DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mesini irg 26 650 din Zavod za stanovanjsko izgradnjo gradi red dnevi je bila v Ljubilani ?ori'hr». 'n srn a,n _ _ . ri J u^xl<:'irJd> Dii prisiljen, aa je cio neKe mere omilile razlike me BTOpo, so zuorova.i v Wnu Soča bi postali zadružni člani in S bi P™"*™ delavcev * teW{a«A«s: dg&ax.tS.C1gcl iCLd »tvienui predujmske pogodbe in se rr; ; • .ie v ce- anuitete in vzarzevanje stanovanja v L ^ l ITvS ^ ««0? TMS K »a8U*°«h«S ZSG povabi' naknadno, vzrokov razveljavilo predujmsko po- skrbeti za vzdrževanje. sfolpnfcahrt želeti “o; Dae po aktivnn dejavnost vse««« prosvetnega sindikalnega č1ar>' stva. •■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BHiaaoBasBiaBaaciaaHMKEDieBflMaDBaaaaBaBaeaHi BBBBSBflBBBEflaiEBBSaSBBBBI ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■EBaBBBaaaaBBannasesBEEBaaDBBasBsaEiRB] IBBBBaBBBBBBBBBI BBBBBltSBSBBBBBlBBBBBBBBBBHHEBeiBKBaUBJ 0 razrednikovi uri in uri moralnega pouka BEflEBBBBBBSS BBBBBBBBBatlflflSBBBBBBliBD I V članku o delu dijaških skupnosti na I. gimnaziji (Prosvetni delavec 22. 6. 1960) v Mariboru smo brali tudi sledeče besede, ki so jih izrekli predstavniki dveh razredov: »Naše misli gredo cesto nazaj in se z vso hvaležnostjo spominjamo tistih ur naših. razrednikov nekoč, ki smo jim rekli ure moralke!«’ Ob tej izjavi se je najbrž marsikateri prosvetni delavec* zamislil, saj so se prav mnogi pogosto izražali proti »uri moralke«, češ da je popolnoma odveč, pravo breme. Itak mora vsak učitelj na svoji uri tudi vzgajati! Mora -seveda! Osnovna šola mora uresničevati smoter izobraževanja in vzgoje! To je v zakonu o reformi šole jasno povedano in vendar je doslej še marsikje šepala izobrazba, vzgoja pa še bolj, in je skrajni čas, da se problema resno lotimo. in da še v večji meri prevzamemo vzgojo na svoja ramena. Vendar doslej nimamo sankcij, ki bi prisilile nevzgojene, brezbrižne ali celo manjvredne starše, da bi se roditeljskih sestankov udeleževali, obiskovali šole za starše ali sploh spremenili svoj odnos do otrok. Domovi za zanemarjeno deco — ki jih tudi nimamo dovolj — po navadi niso primerna rešitev. Lahko sicer trdimo, da je večina naših šolskih otrok lepo vzgojena, vsaj kar se tiče spoštljivega vedenja in discipline. Tudi naši starši v velikem številu obiskujejo roditeljske sestanke in soglašajo s pedagoškimi smernicami, nasveti in ukrepi. Navadno celo zahtevajo, da bodimo strožji Biti pa si moramo na jasnem, da tudi s starši, ki z nami na videz lepo sodelujejo, ni vselej vse v redu. Našim izvajanjem sicer pritrjujejo ali vsaj ne nasprotujejo — doma pa neusmiljeno udrihajo po svojih tesnih življenjskih pogojih, krivicah, ki da so jih doživeli, po vsem našem družbenem ustroju, posebno pa seve proti našemu odnosu do misticizma. Pri tem taki -starši otroke učijo, naj se potuhnejo in naj ne izdajo duha, ki vlada doma. Marsikdo poreče: in proti vsemu temu naj odpomore ena ura moralne vzgoje tedensko? In to samo v sedmem in osmem razredu osnovne šole — ker je v ostalih razredih po novem predmetniku ni. temveč je vključena v pouk spoznavanja prirode in družbe, v šestem razredu v. pouk slovenščine? Naivno bi bilo trditi kaj takega in vendar vse kaže, da se vzgoji nasploh ne posvečamo v zadostni meri in da bomo morali svoj odnos do nje izpre-meniti, kar bo stanje vsaj v neki meri popravilo. Saj nam praksa mnogih sistemov dokazuje, da so znali pridobiti mladino — včasih tudi proti Volji staršev — do take stopnje, da je bila pripravljena n a najtršo borbo, na vsakršno žrtev, tudi svojega življenja. Tudi mi smo jo znali: pred vojno skojevce, med vojno skoraj vso mladino z redkimi izjemami, prva leta po vojni prav tako. Zdaj pa nam marsikateri mladinec uhaja: so primeri, da se kateri pri nas strokovno izšola, potem pa prodaja" svoje znanje tujcu. Marsikateri je pripravljen opravljati najtežja dela v inozemskih tovarnah ali rudnikih, samo zato, da bi si čim hitreje pridobil motor ali avto (starejšega tipa). Ni jim žal zdravja, ko se izčrpavajo ob slabi hrani, nič ne čutijo, da so ponižali sebe in svojo domovino. Misel, da bodo kmalu uživali v nagli vožnji in se postavljali s svojim vozilom, jim je čez vse. Surovost, sebičnost, pomanjkanje vsakega socialnega čuta in vzgoje pri mladini danes ni redkost. Res je sicer, da je pri nas manj mladinskega kriminala kakor v marsikateri drugi državi, vendar je tudi pri nas dovolj »izposojanja avtomobilov«, vlomov,, kaznivih dejanj vseh vrst. Mladostnega idealizma Je bore malo, večina hlepi samo po čim večjem zaslužku ob čim manjšem trudu in čim manjši odgovornosti. Grobi materializaciji našega življenja pa res ni Lahko odpo-moči. Največ bi storili mi odrasli, starši, vzgojitelji itd. s svojim lastnim zgledom. Da je naša javnost zelo širokogrudna in zlahka opravičuje ljudi, ki so se, recimo, pregrešili v gospodarstvu ih zakrivili kriminalno dejanje, gotovo ne vpliva na mladino dobro. Saj vidijo, da večkrat obzirno ravnamo s takimi krivci, iim imovine ne zaplenimo, nasprotno, dajemo jim spet službo iste vrste ali še boljšo — nekje drugje. Velika pomoč pri vzgoji sta sicer vsekakor knjiga in dnevni tisk, toda mladina danes bere mnogo manj kot nekoč — radio (žal poslušajo največ oddaje popevk, ki jih znajo v vseh mogo- čih originalnih tujih jezikih, a se v šoli tujega jezika kljub temu ne učijo), film (sicer so dvorane pri najglobljih, najbolj človekoljubnih filmih navadno precej prazne), športna in druga društva — toda le malo mladine je ^pri tem vztrajne in zato ne kažejo velikih uspehov. Nam prosvetnim delavcev pa ne kaže drugega, kakor povečati skrb za vzgojo in se v čim večji meri podrediti zahtevam reforme šolstva. slej le del mladine — težave razne, predvsem pomanjkaid® prostorov — in pogosto se dogaj^ da so isti aktivni mladi IjudJ^ člani raznih krožkov, društev, ganizacij — udejstvujejo se glasbi, sodelujejo v dramat^k1^ krožkih, pišejo zapisnike sestan' kov in kdove kaj še, medtem k. stojijo drugi popolnoma ob strarI-— v prostem času postajajo 0 plotovih, se podijo po dvoriš« .ali pa doma poslušajo pogovef odraslih, ki večkrat nikakor n'50 zanje primerni. Pri tem je najvažnejši vzgojni faktor delo samo, privajenost nanj, vztrajnost, veselje nad uspehom. Metoda: čim več je sodelovanje učencev, zanimivo podajanje, nazorna sredstva, avdiovizualna sredstva, nove oblike dela. Veliko vlogo pa imajo, seve tudi izvenšolske dejavnosti — razni krožki, pionirska in mladinska organizacija, a tudi razredna in šolska skupnost. In tudi tu prosvetni delavec pomaga, svetuje, marsikdaj tvodi. Z izjemo velike akcije mladinskih delovnih brigad — te za osnovno šolo tako še ne pridejo v poštev - so bile doslej oblike dela z mladino sorazmerno šibke. Stik terenske pionirske in mladinske organizacije in njunega vodstva je vsaj v večini krajev s šolo premalo tesen. Tudi izven-deiavnrvc+i vklkičujelo do- Odgovomost za vzgojo mla^ v i_n Z,« VZ.gOJU ne leži torej v glavnem na rata.Ti niŽi' nih prosvetnega delavca. Na - , | stopnji (1.—4. razred) je torazre ni učitelj, v petem razredu hc telj večine predmetov, v šest® poleg ostalih učitelj slovenšcm.1 v sedmem in osmem pa temeljev socialistične vzgoje. 1 ^ ko nam govorita novi predme«'11 in učni načrt za osnovne šole- j Zdi se, da bo vzgojni mome najbolj okrnjen v šestem raZr^ **-- •' J v-** » du, kajti učitelj slovenščine ^ ivdj 01 Ui-ittPiJ VCfi tako ne ve, čemu bi posvetil časa: vprašanjem pravopisa, s^. niče, govornih vaj, čitanja 1 sloV' - -77 — ~ , J 5 * -Tg Pri vzgoji pa mu je lahko v liko pomoč razrednik s svojo rednikovo uro, ki sicer ni v PrV5a metniku predpisana, a je Pra^ pokazala, da je izredno k01-15. in jo je zato treba imeti re .-(}) vsak teden. Ce razrednik sV°^nl ooslov ne obravnava v po^" »T«:, 3 -g < 3. >Za Pre' ^oveka in da je ne moremo in Knjigo beremo kot zanimiv celotno duševnost človeka. Pri nadzorovanje proizvodnih procesov in c Reka? s sataiavci^zgradii prvo zlhovo značko, pa jih ne morem ne smemo ocenjevati samo kot poljudno-znanstveni roman. Vsa- tem je avtor upravičeno posvetil pregledovanje materiala. Pri nas ima- sončno peč in tako uvedel novo teh- vseh dobiti.« gclročje publicistične dejavnosU, ka prebrana stran nas znova pre- posebno pozornost v preventiv- SLstrijstata^djetif^f ^"užufe ^"so^StempIrlt^iS^o Nedeljsko srečanje me je opom- mvcc tudi kot eno od poglavit- seneča z jasnostjo razlage, ki se nem in kurativnem smislu neka- tovrstnih kontrolnih postopkov, upo- in 2800 stopinj c. Nadrobnosti o »Jezu nilo, da zastavim pero, kakor sem nalog strokovnih in družbe- dosledno opira na najmodernejše terim najpogostejšim boleznim, rabo radioaktivnih izotopov pa bodo upov in dvomov*« zvemo v zamisli so- bil obliubil J*« institucij. Pri tem mislimo ugotovitve medicine in psihologi- kot so na primer rana na želodcu, v^et®kesa inženirja Borisova, ki je * . . v. .. . „ .7 predvsem na pomembno in odgo- je. Slikovite prispodobe in bogate motnje v krvnem pritisku, disto- zemcev z morjem nas pouči sestavek mld ^UjLsto ta^kratatm koneem sz! Pred menoj lezi tipkan Pravi-•orno nalogo šolskih vodstev in asociacije, ki so poudarjene še z niji itd. Marsikateri prizadeti bra- »Dežela, ki je zrasla iz morja«. Na ta način bi se močno spremenila nxK za pnaooiiev razz.itiuvz Prosvetnih oblasti, ki naj bi orno- odgovarjajočimi slikami, ter obi- lec bo prav v tem pogledu našel klima.v Aljaski, Kanadi in Sibiriji. ZNAČKE. V njegovem drugem *očile posredovanje poljudnoznan- lica praktičnih nasvetov in navo- v knjigi dragocene napotke in pospešiti! £o'tem sea v »stranpoteh že- poTSs^om0o^ta^pata0wV“retakariiVto° členu berem: “‘Vene literature predavateljem dil, so hkrati tudi odlično peda- nasvete. leznih cest« srečujemo z drugačnimi piovodni tok iz Tihega oceana v Le- ‘P Po njih učencem. Šele ko bo gosko napotilo. Koliko novih poti Vrednost knjige še stopnjuje Problemi. Kdo M verjel, da prepelje deno morje, kar bi povzročilo taljenje NAMEN: Predavatelj seznanjen z vsemi no- odpirajo predavatelju, ko razlaga prizadevanje avtorja, da bi pro- do"v^togtave vištae° iB^ metrlv^ To ^15 s^taj^ogromL^površfne^eSj v našem mladem rodu budimo: ‘tetami, bomo lahko pričakovali predpisano učno tvarino, na pri- blem psihosomatskih bolezni je tako imenovani »Tren de sierra«, zaledenele zemlje pa m lahko izko- 1. smisel za poglobljeno, kri- P zahtevali od njega, da bo v mer poglavje o živčevju. Obrav- osvetlil tudi z družbenega vidika. vozi na p™®1 Oroya-san Mateo- riščaii v kmetijske svrhe. Toda poleg branie dobrih sodobnih dolnje dosledno vnašal naj- nava t/uč^e snovi mora namreč Pri tem plastično in poglobljeno nosi« mrho m^h m^i Vl ^ in °aobnejše izsledke znanstvenega kar najtesneje povezati s proble- prikaze podobo lažnega bolnika, za prvo pomoč, injekcije in blizu je da bi se sčasoma spremenile pokraji- hnrfo ■»rUnhin u>nn 'P družbenega razvoja. Le tako mom današnjega stoletja, to je z ki v življenju tako često izko- jeklenka s kisikom, in ta visokogorski ne z zmernim toplim pasom —torej tu- ^ 0..' '• j P P® Vsaka učna nra noctala rps- vnlivom Hiiševno živčne sfere na rišča soljudi in obenem nov/roča čudež je nastal pravzaprav zaradi tr- di Evropa! Ameriški oceanograf Ewing knjigo, nič« a ^ postala res- vplivom ausevno živčne siere na lisca soijuai m^onenem povzroča moglavostl nekega komercialnega pri- pa Je ugotovil, da bi se zaradi stop- „ ‘‘‘Cno aktualna, pestra m zammi- razvoj organskih bolezni. Pnza- hudo škodo naši skupnosti. Prav dobitnika. ijenega ledu dvignila raven vseh mo- 2. sposobnost, da bodo znali O prometnih nesrečah beremo vsak rij za 8 metrov! knjigo vrednotiti in jo uporabljati Va> le tako v mladem poslušalcu devanje v tem smislu ocenjujemo tako dosledno dokazuje avtor v jSursLfsssr».ss sszssrgt nssr&sr sugsa SsSaJSssSSH »isCS*£S. ss: - B«Vo kasnejše samostojno stro- nega zdravja, in to je vsekakor sleherne mistifikacije, ki se na- visoke številke nesreč, ki dajo misliti. -- —— —s* -• sVno izpopolnjevanje. odgovorna naloga našega šolstva, naša na psihično življenje člo- Kolikšnega pomena je dobra Pomanjkljivo bi bilo, če bi veka. BPljudno-znanstvena knjiga za prikazali pomen te knjige samo Še posebno uslugo je storil ^glabljanje znanja predavatelja, z gledišča učno-vzgojnega dela. dr. Julius pedagoškim delavcem z * osvežitev učne tvarine in nje- Knjiga je namreč namenjena sle- zaključnim XIV. poglavjem, ki je J najtesnejšo povezavo z življe- hernemu delovnemu človeku, od namenjeno preventivi in nosi na-Jfm, nam dokazuje knjiga dr. katerega današnji tempo življenja slov: »Bolje je preprečiti, kakor ;eva Juliusa »Na živčni podla- pogosto preveč zahteva. In kdo je zdraviti«. V njem najdemo od- na »Djuro Djakovič« v Slavonskem 3- estetska in etična čustva. Voznikom bodo zato bolj simpatični Brodu je pričela graditi prvo Diesel zlasti ljubezen do socialistične do-podatki o novih tipih avtomobilskih lokomotivo, ki bo lahko razvilafhitrost movine> do delovnih ljudi in ra_ karj ki je pravkar izšla pri Can- pri tem bolj prizadet kakor peda- stavke, ki govorijo o vzgoji otro-_evi založbi v Ljubljani. goški delavec, pri katerem se ka, o pomenu pravilne izbire po- j. Tematika zajema področje po- živčni obremenitvi v poklicnem klica in zaposlitve, o izbiri za-■"Jdne medicine, kar je že samo delu pogosto pridružijo preobre- konskega tovariša itd. Vsebina tega poglavja poudarja, kako odločilnega pomena je Cankarjeva založba sporoča, da Je pravkar izdala naslednje publikacije: JULIUS dr. STEVO: NA ŽIVČNI PODLAGI Cena broš. 500 din — ppl, 650 din REGENT IVAN: POGLAVJA IZ BOJA ZA SOCIALIZEM D. Cena ppl. 1500 din -ERMAVNER DUŠAN: SLOVENSKA PUBLICISTIKA IN PRVA RUSKA REVOLUCIJA Cena broš. 150 din Vse navedene publikacije lahko dobite v vseh knjigarnah ali pa direktno pri Cankarjevi založbi, Ljubljana, Kopitarjeva 2/II. CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA upoštevanje psihosomatskih čini teljev pri vzgoji otroka za njegovo mentalno in telesno zdravje ter s tem za njegovo kasnejše skladno družinsko in družbeno ] življenje. Prav zato je Še toliko bolj utemeljena želja, da bi sleherni pedagoški delavec knjigo pozorno prebral in črpal iz nje navodila za strokovno delo in osebno življenje. 80 km/h. V sporazumu s skimi kooperanti bomo izdelali 31 takih lokomotiv, s tem pa bo tudi naš železnSškfi promet moderniziran. O _ . . zanimivostih in novitetah na letošnji ne določbe, delo komisij. Čas in letalski razstavi v Farnboroughu nas zumevanje za njihov boj. Slede členi, ki obsegajo sploš- informira članek »V znamenju dvojnega jubileja«. Poleg drobnih novic z vsega sveta najdete tu praktična navodila za raz- potek skušnje, stopnje priglašen-cev z obsegom potrebnih zapiskov ter končno spisek obveznih del. «^1», «««*-*«»> njihovo tehniško obzorje. Antologija jugoslovanske literature na gramofonskih ploščah Zagrebško podjetje Jugoton je posnelo na velike gramofonske plošče s 33 obrati na minuto Antologijo jugoslovanske literature. Po dve plošči obsegata vsako literarno zvrst: poezijo, prozo in ’ dramo. Ploščam je priložena tudi knjižica z opisom življenja in dela posnetih avtorjev. Med srbskimi in hrvatskimi književniki so dostojno uvrščeni tudi slovenski avtorji. Reproducirajo jih Stane Sever, Jože Tiran, Mira Danilova in drugi priznani umetniki. Cela vrsta posnetih pesmi je takšnih, da so se jih že generacije slovenskih šolarjev učile na pamet: Prešernova Pevcu, Jenkova Slovenska zgodovina, Kettejeva Na trgu, Zupančičeva Zebljarska, Murnova Pesem o ajdi, Kosovelova Balada, Klopčičeva Mary se predstavi in Kajuhova Ljubezenska. Poleg teh je posneta še po ena pesem Antona Aškerca, Alojza Gradnika, Iga Grudna, Toneta Seliškarja, Antona Vodnika, Mateja Bora in Ceneta Vipotnika. Prozni sestavki so vzeti iz Levstikovega Martina Krpana, Kersnikove slike Mačkova očeta, Cankarjeve Hiše Marije Pomočnice, Vorančevega Boja na Požiravniku, iz del Miška Kranjca, Cirila Kosmača in Ivana Potrča. Iz nebogate slovenske dramatike so izbrane scene iz Linhartovega Matička, Cankarjevih Hlapcev in Kreftovih Celjskih grofov. Tudi med srbskimi in hrvatskimi avtorji je dosti takšnih, da je o njih slišal vsak Slovenec že v šolskih klopeh. Poslušamo odlomke iz Njegoševega Gorskega venca, Mažuraničeve Smrti Smail-age Čengiča, Zmajevih Uvelih cvetk, Kovačičevega romana V registraturi, Andričeve Travniške kronike, Nušičeve komedije^ Žalujoči ostali jn iz številnih drugih del. Tisti verzi, moške besede, ki smo jih morda zaradi svojega neznanja srbohrvaščine grdo krotovičili, nam Zvenijo iz plošč v vsej čistosti in blagoglasnosti. Morda se ne bomo vselej strinjali z izborom iz jugoslovanske literature. Avtorji niso vedno na tehnična dela, ki Jih lahko napra- med katerimi mora biti V vsaki vite sami in si prihranite denar. Kako st H - p Prežihrmn popraviti vodovodno pipo. kako izde- stopnji vsaj eno Prezinovo. lati tranzistorsko 6jačeyalo za zvočnik, Zamispl vridnhiti zlncti min. kakšne naj bodo harpune za ribiče zamisel, pnaooitl zlasti mla- itd. Vsebina »Življenja in tehnike« je orno za določeno plemenito de- na'0V^ekaterih"^tevilkah^icer^naleti- fWOst ” ohliki. tekmovanja, ka-mo na poedlni članek, ki po naslovu terega na zunaj vidni uspeh je mnogo obeta, po vsebin} pa je papir- osvojena značka z izkaznico, ni nat, na srečo pa je to redek pojav.______ „ . ... , Kvaliteta revije je takšna, da tako po nova. O tem pričajo razne šport-sestavkih kot po slikovnem gradivu jjg značke, naša planinska trans- Revija »življenje in tehnika« pa verzalna in nazadnje tudi ze lite-zasluži vso pozornost tudi pri peda- rama, ki so jo podeljevali, kakor gogu. Tu bo našel marsikaj praktično . ss.i.: *____ uporabnega, kar bo lahko lepo dopol- sm0 brali, n. pr. Cehi. Čeprav se njevalo razlago, dijaki pa bodo našli ta način lahko izprevrže kdaj primerno branje, ki bo izpopolnjevalo 2£?0y v rekorderstvo in lov za značkami, je njegovo vzgojno jedro vendarle močnejša nasprotna utež. Idealni izid je takle: nosilec je ponosen na značko, ker si jo je pridobil v častni tekmi za plemenitejšo in razumnejšo lastno podobo. Spodbuda za Prežihovo značko je prišla s prevaljske osnovne šole, potem jo je prevzel slavistični aktiv ravensko-slovenjegra-škega področja in proti koncu lanskega šolskega leta na več sestankih posebnega odbora izoblikoval pravilnik. Tega je potrdil naposled ravenski občinski ljudski odbor in prevzel hkrati pokroviteljstvo. Temelj je bil tako položen, zdaj se bo lahko zidalo in izpopolnjevalo naprej. V začetku letošnjega šolskega leta je šel pravilnik na pot — na šole našega območja, ki so si z izvedbo tega tekmovanja naložile i sicer novo odgovorno breme, oo-do pa zato še, močnejše žarišče poživljenega kulturnega poslanstva med mladimi ljudmi. Prežihova značka na prsih naše mladine bo lep dokaz, da mladi rod zna ceniti in sprejemati lepoto in plemenitost in naprednost del najboljših domačih pisateljev in ne nazadnje našega velikega rojaka, revolucionarja Prežihovega Voranca. Stanko Kotnik zastopani s svojimi najbolj klasičnimi deli, moralo bi se jih preveč krajšati, v nekaterih primerih so zastopani s krajšimi, a neokrnjenimi in prav tako lepimi deli. Ko poslušamo Antologijo. se nam zdi, da se srečujemo z dobrimi, starimi znanci, samo še lepši in bolj prisrčni so. Nov čar jim je dalo dovršeno reproduciranje. Brez dvoma ima Antologija vrednost tudi za šole. Jasno je, da je predvajanje izbranih gledaliških igralcev neprimerno vzornejše kot branje učiteljev in profesorjev. To bo omogočilo globlje doživljanje umetnin. Učencem bo dalo nove pobude za njihovo recitiranje, estetsko branje in dramske nastope. Tudi novi učni načrt pričakuje to že od učencev osnovne šole. Naravnost priporoča poslušanje in analizo vzornega govora in recitiranja iz radijskih oddaj, magnetofonskega traku in gramofonskih plošč. Antologija Jugotona bo v veliki meri zadovoljila te zahteve učnega načrta. F. Žagar frj’temveč med poukom svojega je vsekakor nekaj na- ad zaostane v snovi svojega et?’ 86 temeljito posveti *anjem discipline in vzgoje, taka vprašanja opravi le ^Žai PoVršno, kar je seve vsega iihaj °Vanja vredno. Ponekod Hirjj .razrednikovo uro vsakih BčL. aj®t dni, ker vmesne ure — vsakih štirinajst dni — 5£pn ° ■ s sestanki razrednih ali pionirske organiza-*° da učenci sami nače-t>line Vračanja razredne disci-'Jsp.u Prekrškov posameznikov, Jti r a itd. ter tako ob prisotno-Hju zrednika, ki je zaenkrat na .eh ,Sestankih še nujno potre-Suj^ sicer ni discipline, re-®arni vprašanja, kar je ^tiliai. . buli učinkovito,' ker ui+t-^iriativa in tudi kritika »pU vrst in ni narekovana Sv°joUar v°di razrednik sam a? or,»Uro’ *ma n*č koliko dela; a tu a.viiievanja izostankov (tu-to VtyrSl.cer_ součenci sodelujejo!) hsp veder|ia' ocen oziro" ;v> sploh, priprav na izle- v av itji11'2'!6, do zelia razreda, o '^ern spada tudi razgo- Jiu in izvenšolskem udejstvova-’ a dokler in kjer so taki s a orne .^ihki ter nam mladin-C^the^^acija še ne nudi za-a Žkov150"10^’ lahko člani teh ° deta tKtaočajo o svojem delu, svojega krožka in učitelj jih podpre z dokazi o pomembnosti, koristnosti in vzgojnosti te ali one dejavnosti ter tako pridobi zanje nove člane. Pomislek, da na ta način z razrednikovo uro učence spet obremenimo z eno uro tedensko več, je lahko ovreči. Te ure si učenci želijo, snov jih v kar največji meri zanima, zato jih ne utruja. Zanjo se ni treba učiti, tu ni ocen, nasprotno: mnogokaj se tu reši, pomeni jim pravo sprostitev za mnoga vprašanja, ki jih težijo. Istega mnenja so večinoma tudi starši, ki si želijo, da bi na učence v takih urah vplivali kar po večkrat na teden. Med poukom vzgoje v sedmem in osmem razredu ne govorimo ne o ocenah ne o izostankih ne o pravilih vedenja, temveč skušamo vcepiti v zavest mladine norme za lastno prihodnje življenje, ki vanj vstopajo, skušamo jo predvsem ideološko izoblikovati, dati ji temelje za lastno zgraditev v novega človeka. Seveda se meje med vsebino razrednikove ure in moralne vzgoje prelivajo, vendar gre pri moralni vzgoji v prvi vrsti za to, da učenca etično in ideološko oblikujemo. Pouk moralne vzgoje je namreč predmet, ki v njem učenec sedmega in osmega razreda poveže in poglobi vrednote, ki si jih je bil pridobil v prejšnjih letih, in si jih še sproti pridobiva. Pri tem ima učitelj bogato področje dela in zelo pestre možnosti: X. Uspešno povezuje in poglablja vzgojne vrednote vseh predmetov in s tem podpira delo ostalih učiteljev. Res je sicer, da mora vsak predmetni učitelj izrabiti sleherno priliko, da uresniči poleg izobrazbenega tudi vzgojni smoter, vendar vemo iz prakse, da nas učni načrt veže in nam večkrat zmanjka časa, da bi se globlje posvetili tudi vzgojnim vprašanjem, saj vedno tožimo, da je predpisane učne snovi preveč in bi vsak predmetni učitelj želel imeti čimveč tedenskih ur — vsakogar so dosedanje skr-čitve zadele v živo, marsikdaj se dogaja, posebno pri zgodovini in zemljepisu, da zmanjka časa za izpraševanje in nastane pred konferencami huda stiska. Seveda se v prvi vrsti trudimo, da damo učencu nekaj stvarnega znanja, ne samo da razvijemo njegov razum, čustva in voljo. Pouk moralne vzgoje pa je prav tisti, ki more v dogovoru s predmetnimi učitelji povezovati in poglabljati vzgojne momente, ki se pojavijo pri pouku ostalih predmetov. Reforma šole zahteva povezavo in koordinacijo predmetov in prav moralna vzgoja jo laže ustvarja kakor katerikoli drugi predmet. Vzemimo primer slovenščine. Predmetni učitelj je vzel v 8. razredu /'berilo: Kersnik, Mačkova očeta. Učitelj moralne vzgoje poveže to snov s kmečkim vprašanjem sploh, obdelavo s stroji, za-drugarstvom itd. Prav tako primer odlomka iz del Prežihovega Voranca: lik revolucionarja, predvojnega borca, celotno koroško vprašanje (prav ta trenutek zadeva z Vorančevim kipom v izložbi celovške slovenske knjigarne): učitelj moralne vzgoje obravnava ta problem vzporedno z učiteljem slovenščine. Podobno je s Cankarjevimi deli, ki nanje naveže socialno vprašanje nekoč in danes. Zgodovinski okvir bi sicer moral pridobiti učenec v uri zgodovine, toda težko je doseči istočasnost, ker poteka pouk zgodovine kronološko. Tudi zgodovino učitelj moralke dopolnjuje s poglobitvijo raznih dob, najbolj seve NOV, z odlomki iz knjige Nurnberški proces, s članki o Eichmannu itd. Pri tem nam je najboljši vir revija Borec, za nižje razrede posebno zadnji dve strani: Za mlade bralce. Podobno je z zemljepisom: članki o osvobodilni vojni v Al-žiru, vprašanje obeh Nemčij, nove afriške države, Kuba itd. Fizik in kemik morata nujno opozoriti učitelja moralnega pouka, da vzporedno z njuno snovjo osvetli in poglobi osebnost tega ali onega znanstvenika (Tesla, Pupin, naš letalec Rusjan, zakonca Curie-jeva itd.). Isto je z bio- logijo: vloga Pasteurja, Kocha -morda zveza s filmi, če se jih še spominjamo, posebno pa vprašanje ras in diskriminacije — židovsko, črnsko vprašanje, južno afriško zatiranje itd. Filmi kot Deveti krog ali poznavanje Dnevnika Ane Frank so nam v veliko pomoč. Nikakor ne smemo pozabiti pa vprašanje vojne in miru in obravnavati moramo raketna letala in atomsko bombo. Učitelja glasbe podpremo z obravnavo kakega odlomka iz dela, ki govori o umetniku; ob priliki kakega koncerta (n. pr. Dubravke Tomšič) govorimo o pomenu glasbe, o vztrajnosti, ki je potrebna, da svoj talent raz-viješ in dosežeš visoko stopnjo popolnosti. S tem, da učenec spozna, kako tudi drugi učitelji ljubijo glasbo, mu postane njena vloga vse pomembnejša. Podobno je s poukom risanja. Seveda ni mogoče zahtevati, da bodi učitelj moralne vzgoje univerzalen, vendar s kako odgovarjajočo zgodbo lahko poudari vlogo, ki jo ima umetnost v življenju. Prav tako lahko podpre učitelja risanja z opozorilom na stilno lepoto zgodovinsko važnih spomenikov tistega kraja, v katerem je šola, za kar učenci nimajo doslej nobenega smisla, ker jih ni nihče na to opozarjal — saj v učnem načrtu o tem ni govora. Celo učitelja telesne vzgoje podpremo z vprašanji njene vzgojnosti (vztrajnost itd.). Letos je bilo treba obravnavati pomen olimpiade za bratstvo med narodi, prav tako vsakršne surove postopke v športu itd. Zaradi vzporednosti podajanja snovi, ki jo učni načrt včasih omogoča, večinoma pa ne, imajo ponekod učitelji vsaj enkrat v polletju konference razrednih zborov za vse paralelke in tu dobi tudi učitelj moralne vzgoje marsikatero pobudo. 2. Pouk moralne vzgoje kar najlepše podpira ostale predmete v povezovanju z vsakdanjim življenjem, z aktualnimi dogodki iz domovine in sveta. To so socialna, politična in gospodarska vprašanja, ki o njih govorijo naši dnevni listi, ki učennci o njih slišijo morda tudi doma, a jih je treba na preprost način učencem v šoli razložiti (na pr. dogodki na letošjem zasedanju OZN.) Tudi pri takh vprašanjih je potreben dogovor z učiteljem, katerega predmetu tema odgovarja, a sam o kakem vprašanju ne utegne razpravljati, še posebno ne, če nastopijo na kakem kontinentu novi dogodki, ki. v tem trenutku ne odgovarjajo snovi in bi ga od nje preveč oddaljevali. To se posebno dogaja z zemljepisom — na primer v VIII. razredu, ko jemljemo Jugoslavijo, radi pa bi učence poučili recimo o dogodkih v Kongu. (Dalje na 6. strJ Učiteljevo nevidno delo Sindikalne organizacije usluž- Redna učna obveznost za učno osebe, toda na podeželju ni sko-bencev javnih služb z vso inten- osebje v osnovnih šolah je 20 do raj nikogar, ki bi bil sposoben za zivnostjo razpravljajo o načinu 25 ur na teden. Anketa je poka- opravljanje mnogih dejavnosti in Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih javlja * Tiskovine Zavod za proučevanje Izobraževa- vloga v svetu 120 din. _ . . . . ...... - v , , , , . . , , -Ja odraslih LRS, Ljubljana, Erjav- 6. Tone Oblak in Vladimir Kokole. i indeks za vse vrste šol za 0-* — ------nedeljiva skupnost držav, narodov in 2. Kartotečni in evidenčni list s ljudstev (V tisku). din, za tehniške šole za odrasle Učni načrti Dana Petrovič in Vlasta Zobec i.Nadrobni učni načrt višjih ra*' bi tudi v teh službah prilagodili vsaj še dvajset ur dela na teden, ki ga običajno opravlja učitelj, u4ne načrte in tiskovine: nagrajevanje uslužbencev kakor ki je v zvezi z rednim učnim de- ker ni plačano. Iz teh podatkov skripta za višje razrede osnovnih šol je že urejeno v gospodarskih or- lom v razredu, torej znaša pov- vidimo, da je učitelj zaposlen’tudi , _ , „ za ,?*; a°9° Wp,dh T^d iudj mladi žana za 2 uri tedensko, vendar le v Hšče, ki je .nima pravilno, oh- tu domačega °u6ltel1a hiorlca 1 1837 gojenci tukajšnjih učnih zavodov, ki prvih dveh letih službovanja in le Javili v pojasnilu o izplačevanju na- vrtool^iaSm^rilSriko učitohIšče š so s Fandko izgubili poštenega n tedaj, če niste tudi honorano zapo- domestila za povečano stanarino v JttoSldljS^ b?ežiš^g7 otaaia 3 Ze v pravičnega pedagoga, njeni stanovski sieni. V tem primeru bi se Vam mo- 6- številki našega glasila z dne 16. III. oreztokega okraja. Ze v tovariši pa priljubljeno in omiljeno rale šteti vse ure nad 20 učniS,,- oa 196«. Pri stališču, ki smo ga v tem 2- letniku .mu je pedagog^ H. Schrel- vembra 1870 v Gornji Sušicj pri Bi- škem zel jakem. Kot sin srednjega kmeta je nadaljeval šoianje v Brežicah m vc.^n.v.^, .Vili,.Ui.i—, > na meščanski šoli v Krškem, kjer nico in Kmetijsko posojilnico (to ! ' je tedaj ravnateljeva! Lapajne. Pr- vodil 36 let) ter širil strokovne k*JLl Zasluge sj je pridobil pri ustanC^S, j vi Vinarske zadruge za celjsj, . okrožje in Zadruge za rejo toplo*^ nih konj za okraj Brežice. Med P%p svetovno vojno je kot član ra*> komisij vneto varoval ljudske 1*5» stl. Sodeloval je v vodstvu N3j> Ijalne nameščenske zadruge v fL žicah. S polno službeno dobo j« Li) ral oditi v pokoj. Občina Kapele > je leta 1928 priredila svečano ečajr in ga za 32-letno nesebično ».v odlikovala z diplomo častnega % čanstva. Nato se je nastanil v Kji hovi in kmalu v Brežicah, njegova soproga učiteljica Mojc* ,e, bila leta 1938 premeščena v Cfg) kamor sta se s hčerko oreeelila ,,,. od tu se je vse do 1941 voein v * pele opravljat posojflhiške posl®' ^ Jože Pečnik se je udejstvovaljji), politično, seveda v naprednih V treh krajih je bil sokolski funkc nar. 7en4-t-, ln ^1 a-1 i . 4 O * (Dalje s 5. str.) Seveda bi morale take aktual- Borea, iz kake knjige. Okvirni no pogrešamo obljubljene vire, načrt moramo imeti, sicer bi ob kajti nujno je, da mora tudi ta c' E-: jamoin Vasvablmo, dasigi preč]- P® mu bila Lavtor in Bezjak ^ '•»•••■■•»■■■•unnnnnn tate, pa si boste na jasnem, da Vam Po maturi 1891 je nastopil kot su- Dan prosvetnih delavcev junija.^.« občina mora to nadomestilo plačevati plent v Šentvidu pri Planini na Koz- so aktivni tovariši počastili nJ®* e:' v gotovini in ne v bonih. jamskem. Po 3 letih so ga premestili 90-letnieo s poklonom cvetja in v Brežice, kjer je osnovna šola že niške slike Pečnik zna ceniti *vi5ll, od 2. razreda naprej bila dvojezična. niške slike, Pečnik zna ceniti stanovsko tovarištvo in vedro L.*8 t nobe* -1» -------—------------------------ _ » Tamkajšnji nemškutarji so slovenske žabnost, zato ne zamudi nobe .r ne teme nrevzemati predvsem preveč priložnostnem pouku za- predmet imeti neko hrbtenico, in Vprašanje: Zaradi primanjkovanja učitelje in tudi Pečnika ovajali, da sestanka krožka upokojenih pro® * P v -----• ’..... • ....... ’ ’ ' ' ..zttoit«, «»----*----— -------------- ------' » ----nih delavcev v Celju. Te dni seja- ti izročili posebno diplomo * je*1 dilom v verzih. Svečanosti ob, ^ se je udeležiti kot edini izmed ^ razredne skimnosti vsekakor ob nemarili kako vzgojno kompo- ni prav, da bi ga vedno dopolnje- SJ!?,*11161?1111 xP.či,tuliev A? profesorjev prj pouku zapostavljajo nemščino SrnSf uSa • nento, vendar v osnovni Soli ta vali samo z aktualnostmi Vse- MfcMU »e^sp^i? ffltTv pomoči učitelja. . .. ______ ____________ _____________ . 1 Moralni nnnk nai da učen- Predmet ne trpi vsiljive sistema- kakor bi izkušnje mnogih učite- mezne predmete tudi v višjih razre- u km oddaljenih Kapelah. Na eno- ’ ntiro oo eoroččono oo tike, posebno pa ne teoretiziranja Ijev glede primernih snovi ki so fi?’ preyiei’la]0 Pa kl-1ub. t®™? p01*- razrednici tu je bii sam s 329 šo’.o- varijev — brez plašča: cem priliko, da se Sproščeno po- abstrakcij dasi ea moramo te dobro obnesle in odenvariaio Etain PilČ? svojega naziva. Radi bi obveznimi otrokil Zupan ln predsed- Čast vzgledu zaslužnega ErES.T.sHBCš isrri&ž assarsarsATfi skih odborih, o delu v komuni itd., a tudi o vseh drugih, ki jih vznemirjajo — pa naj bodo to ljubezenska, verska, politična, gosjoodarska ali druga. Učenci ustno ali, pismeno (anonimno na žen in aktualen. vidi da teži Položajne plače uslužbencev prosvet-’ nih zavodov določajo glede na naziv ust™ ah Pismeno (anonimno na ta S- T^ov^v ^žKrMo.^ iSfiži probleme m po odzivu nanje se V2.g0jno jedro, zopet seve ne kot lotil sodobnih vprašanj, ki zade-odloci za tega an onega. . moralni privesek, temveč kot del vajo mladino -v živo. Želja dija- Predmetne učitelje podpre pri obravnavane snovi. Pri tem je kov 1. gimnazije v Mariboru ka- razložitvi pomena raznih prazni- ......" kov, dneva mrtvih, novega leta, (poganski prazniki — razvoj — ob potrebno, da stisne včasi učitelj kor tudi izrazi mladine na drugih kar sam predhodno učencu v ro- šolah pa nam dokazujejo, da je ke primeren članek ali pa ga veliko učiteljev že udarilo na tej priliki prikaže primere praz- nanj vsaj opozori. Tako postane pravo struno in da so jim dijaki noverja), raznih tednov (prometni, RK, protituberkulozni, OZN itd.), še posebno, ker včasih odgovarjajočih predmetov v ti- ura moralne vzgoje za nastopa- od srca hvaležni. joče obenem miselna in govorna vaja. Vsekakor čutimo mi učitelji kakor tudi starši in vsa naša Če tako pregledamo možnosti javnost potrebo, da žrtvujemo stem razredu ni, razen tega vča- dela pri moralnem pouku, se mo- čim več časa nadvse važnemu sih škodljivo razbijejo učne eno- rarno Juditi, da se mnogo -učite- vprašanju vzgoje, bodisi med uro te predmeta, ki ga učitelj ravno yev otresa tega predmeta ali pa moralnega pouka, med razredni-obravnava. ga zanemarja, ne vedoč, kaj z kovo uro, a tudi med vsemi osta- Metoda je največkrat razgo- njim početi, in ga spremeni v Umi urami, kajti le ideološko in vama, za osnovo ure nam služi razrednikovo uro z obravnava- etično vzgojena mladina bo na- njem ocen, pravil 6 vedenju in dalje utrjevala socialistične podobno. Res je sicer, da še ved- življenjska situacija, članek iz dnevnega časopisja, odlomek iz človekoljubne odnose. M. S. O. PROSVETNI DELAVEC Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih ln znanstvenih delavcev LRS - List Izhaja štirt-najstdevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham -Naslov uredništva: Ljubljana,. Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva: 33-722, interno 381 - Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 - Telefon uprave: 22-284 -Poštni predal: 355-VII. - Letna naročnina 300 din — Štev. čekovnega računa: 600-70/3-140 - Tiska CZP »Ljudska pravica- človek do zavestnih spoznanj o časopisov), kmalu privedle do le- KojT^olotojnf pla^i^Ja bltakoMia zd^k’evran^ Šna^i ^ pravilnem m nepravilnem last- pega seznama virov. A tudi zdaj položajna plača učitelja enaka polo- d1 pua nem življenju,' ki se naj vključi najde učitelj, ki je povezan z živ- žajni plači predmetnega učitelja, v naš socialistični razvoj. V osta- Ijenjem in z mladino, primerne odgovor: Na vaše vprašanje ne lem pa mora biti ta predmet pro- snovi za uro moralne vzgoje. Ta- moremo odgovoriti pozitivno, ker se kemu učitelju, ki PODJETJE OBRTNIK LJUBLJANA tl AS ARYKOV A CESTA 34 — s svojimi podružnicami ob svoji 15-letnici ustanovitve in 10-letnici sa' moupravljanja čestita vsem prosvetnim in znan* stvenim delavcem za državni praznik — 29. h0" vember. Dbenem vas vabimo, da si pred nakupom obleke, obutve 'n perila neobvezno ogledate bogato izbiro teh solidno iz^ (anih proizvodov — po zmernih cenah — v naših podru^ nicah.