strokovne vesti
Zgodovina lesenih talnih oblog*
avtorica Irena HRIBAR
Antika
Z gotovostjo lahko trdimo, da je ~lovek za talne obloge kot konstrukcijski element najprej uporabil naravni kamen – granit, pe{~enjak. Ko je za~el uporabljati `gano glino in marmor, je najverjetneje tudi `e posku{al uporabljati les, ~eprav prve omembe lesa kot talne obloge izhajajo iz 10. stoletja pred na{im {tetjem in so povezane z opisi iz `ivlje-nja kralja Salomona.
V rimskem ~asu se je razvila tehnika `aganja dreves in hlodov v plohe in naprej v deske, kar je omogo~ilo tehniko de{~i~nega parketa oziroma ladijskega poda. Pri lesenih podih se je uveljavil poseben vzorec, ki so ga imenovali tes-tacea spicata in je predhodnik dana{-njega polaganja na ribjo kost. Ob koncu prvega tiso~letja smo lahko pri~a lesenim talnim oblogam po vsej severni Evropi in atlantskih de`elah z mrzlim podnebjem.
Od srednjega veka do 17. stoletja
Ob koncu srednjega veka se je pokazalo zanimanje za zdru`evanje razli~-nih drevesnih vrst v ve~barvne vzorce.
V Skandinaviji in Angliji lahko {e danes ob~udujemo take starodavne vzorce lesenih talnih oblog.
Razvije se tehnika intarzije, ki se pov-
Vsebina ~lanka je bila podana na posvetu Lesene talne obloge, ki sta ga organizirala DIT lesarstva Ljubljana in revija Korak v sodelovanju z Zvezo lesarjev Slovenije in Oddelkom za lesarstvo Biotehni{ke fakultete na leto{njem sejmu DOM
sem razmahne {ele ob koncu 17. stoletja. Za~nejo se uporabljati redki in presti`ni lesovi. Intarzije so v Evropi krasile gradove in pala~e ter so jih tako kot stenske tapiserije ali pobarvana okenska stekla {teli med umetni{ka dela, saj so bile izdelane ro~no.
17. stoletje – zlata doba parketa
Ob koncu 17. stoletja je dekoracija notranjosti znanih dvorcev in pala~ temeljila na harmoniji prostora. To je veljalo tudi za intarzijo, ki je velikokrat dolo~ala izbor celotne opreme. Gre za zlato dobo, za najve~ji razcvet lesenih talnih oblog. Zelo znana je obloga iz dvorca Versailles, rezidence Ludvika XIV., son~nega kralja, po kateri se vzorec {e danes imenuje. Prav tako iz Francije izhaja ime parket – majhen park. Uporaba lesa v podu je namre~ spominjala na gozdove, ki so obkro`ali Versailles.
Zelo znane so tudi rezidence v Sankt Peterburgu.
20. stoletje
Obdelovanje in bru{enje parketa sta tako kot predelava lesa dolgo potekala ro~no. Izu~eni mojstri so leta delali en sam leseni pod, ki so si ga lahko privo-{~ili le zelo premo`ni. Na prelomu iz
19. v 20. stoletje se je industrija po~asi razvijala, dobili smo stroj za za`ago-vanje peresa in utora, v tridesetih letih
20. stoletja so se pojavili prvi brusilni stroji.
ijaLeS 58(2006) 3

strokovne vesti
Proizvodnja parketa za leto 2004 glede na vrsto parketa
Prvi parket je bil sestavljen iz de{~ic debeline od 17 do 22 milimetrov. Obdelane so bile na utor in pero, polagali pa so jih plavajo~e ali pribijali na lesene letve, ki so jih predhodno potopili v beton. Polagali so tudi parket na vro~o plast bitumna, vendar je zaradi te`av-nosti ta postopek kmalu izumrl.
Na za~etku petdesetih let je na evropski trg prodrl lamelni parket (mozaik) debeline 8 milimetrov, sestavljen iz ve~ de{~ic mer 22 x 120 milimetrov, ki so tvorile kvadrate velikosti 480 x 480 milimetrov. Najpomembnej{i proizvajalci tega parketa, ki se je pogosto uporabljal v letih po drugi svetovni vojni, so bili Francozi, Italijani, Hrvatje (ti so ve~ino svojih izdelkov izva`ali v Italijo in Nem~ijo) in Slovenci. To vrsto parketa so kmalu zamenjali bolj presti`ni izdelki, na primer 10- in 14-milimetr-ski lam parket, hkrati pa se je za~el uporabljati tudi parket normalnega in velikega formata debeline 22 milimetrov.
Uporabljene lesne vrste pri proizvodnji parketa v letu 2004
Statistika proizvodnje za leto 2004
Evropsko zdru`enje parketne industrije (FEP) se vsako leto maja zbere na kongresu in predstavi statistiko za prej{nje leto. Letos kongresa {e ni bilo, zato so na voljo podatki za leto 2004.
Novosti in smernice za leto 2006
Nekaj smernic se ni spremenilo, nekaj je novosti. [e vedno je moden starani parket in parket velikega formata, prav tako lahko na sejmih {e vedno opazimo veliko ponudbo lesa za zunanje prostore in kopalnice.
Lahko bi rekli, da smernice ka`ejo na bolj preproste postopke polaganja. Novost so lu~ke v vseh vrstah talnih oblog.
Viri:
1.    J. Espinós, P.Masiá, D. Sánchez, M.Vilar: Come vivevano i Romani, Fenice 2000 s.r.l., 1994
2.   Guide Vaux-le-Vicomte, Publications Élysées
3.   www.parket.net
Vir fotografij: Avtorske IMC s sejma Batimat in Domotex

ijaLeS 58(2006) 3