Prva organizirana športna rekreacija Mercatorja sklenjena Center za obveščanje SOZD Na Ptuju Mercator ugledno sprejet Finale 1. letnih športnih iger delavcev, združenih kmetov, učencev in upokojencev SOZD Mercator je bilo 9. in 10. septembra v Ptuju, natančneje v Ptujskih toplicah. Gostitelj Mercator-Panonija je impresioniral. mercatoriada 6e.W''ce% / »7* ^ S K % ptuj 78*' M*rc«tor 1978 % % I /• V soboto in nedeljo, 9. in 10. septembra, se je v Ptuju zbralo 62 ekip in 49 posamičnih udeležencev, ki so se od 241 prijavljenih ekip, oziroma od skupno 1133 tekmovalcev po predtekmovanjih v posameznih slovenskih regijah uvrstili v finale Mercatorjevih športnih iger. Nastopili so v 14 različnih panogah, predstavljali pa so 13.000-članski kolektiv SOZD Mercator iz 30 slovenskih občin. Seveda pa je med njimi še vedno manjkala prenekatera sposobna organizacija in prenekateri obraz, ki smo ga z obžalovanjem pogrešali na prireditvah, ki so pomenile skupni nastop Mercatorjevih organizacij, akcijo pripadnosti, solidarnosti ter tovarištva. V biltenu, ki ga je pripravil in izdal organizacijski komite 1. let- nih športnih iger, je med drugim zapisano naslednje: »Pri uresni- čevanju skupnih nalog, ki so se zanje v letu 1977 samoupravno sporazumele organizacije, združene v SOZD Mercator, je bilo največ dela vloženega v izvajanje enotne poslovne politike, v vzpostavljanje dohodkovnih odnosov ter v dograjevanje samoupravnih odnosov, katerih stopnja je na določen način zaznamovana z letošnjim priznanjem Mercatorju ob Dnevu samoupravljalcev.« Tako v biltenu. Generalni direktor SOZD pa je ob odpiranju Mercatoriade 78 v Ptuju poudaril sledeče: »Razprostranjenost SOZD in raznolikost dejavnosti povzročata, da se delavci premalo poznajo med seboj, kar pa je eden najpomembnejših činiteljev dobrih odnosov, prijateljstva in solidarnosti, ki smo jo zapisali v naše akte. Zato je prav, da širimo skupne interese tudi na skrb za družbeni standard in družabna srečanja, na ustanavljanje počitniške skupnosti v SOZD, stanovanjske zadruge v Ljubljani, organizacije športnih srečanj itd. Vsaj vsaka večja organizacija bi morala priti s pedlogi za različne oblike srečanj naših ljudi - v obliki medsebojnih obiskov kolektivov, množičnih pohodov k spomenikom iz NOV, planinskih izletov, mladinskih delovnih akcij in drugih akcij,« je dejal Miran Goslar. Te dni v Ptuju je bilo opaziti pri velikem številu organizacij privrženost skupnim ciljem, naj bo .to poslovni dogovor ali akcija za to, da bi ustregli delavcu. Bili smo priče, ko so poslovodni organi samo prevzeli skrb za svoje ekipe in s svojimi sodelavci tekmovali, pa tudi priče tega, da se ni na igriščih pokazal niti en predstavnik organizacije, katere športniki so tekmovali. Radi smo slišali besede pokrovitelja iger, direktorja M-Panonije iz Ptuja, ko je ob otvoritvi dejal: »Mercator-Panonija, skoraj 900-članski kolektiv, z najožjimi sodelavci Zarjo, Univerzalom, Slogo in Potrošnikom, je vesel, da se Mercatoriada 78 odvija prav v Ptuju,« je dejal Viktor Valentin ter naglasil: »Pri vsem tem je pomembno sodelovati in ne za vsako ceno zmagati, kajti Mercatoriada naj pomeni dejansko manifestacijo športa, solidarnosti in pripadnosti k velikemu Mercatorju.« Ptujske Toplice, kjer so se pretežno odvijale domala vse tekme in svečanosti ter zabavne prireditve, kjer sta bila organizirana hrana in spanje , so zelo lep turistično Nadaljevanje na 6. strani v - . • {k Jj&i M ./.L' fp| ' . . w m ■ aSBjBSsižžlJaS tLsl- i Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XV Ljubljana, september 1978 št. 9 Plani DO in SOZD za leto 1979 v pripravi Alenka Srdič — Razvojno planski sektor SOZD Po uspešno zaključenem polletju Draga Vaupotič - M-Interna banka Letos pravočasno planiranje Vsem zahtevkom ugodeno Naš gospodarski sistem ima dve glavni značilnosti: na eni strani trg, na drugi pa Plan, kar pomeni, da se blagovno denarni odnosi ne odvijajo zgolj stihijsko, ampak jih tudi zavestno usmerjamo. Dne 22. avgusta je imel poslovni odbor MIB svojo 8. sejo, na kateri je obravnaval zahtevke za kratkoročne kredite in avale, zahtevke za koriščenje združenih sredstev za investicije in periodični obračun MIB za prvo polletje. Vemo, da je vsak plan le predvidevanje, ki se bo v bodočnosti ure-Sr>ičilo z določeno stopnjo verjetnosti. Vsekakor pa je prav, da ima-nio načrt dela, čeprav se ta ne ure-sniči vselej tako, kot smo si ga ^mislili. V letošnjem letu so se pričele Priprave za sestavo plana že precej Prej kot prejšnja leta in to zaradi "kcije družbenopolitičnih skupnosti, Ljubljanske banke in Zavoda za planiranje mesta Ljubljane nn področju planiranja s pomočjo obrazcev. Sodelujoči so sestavili metodologijo, s katero na °snovi anketnih listov spremljajo p banj e pomembnejših kazalcev 'Oančne uspešnosti DO, TOZD in ter načrtovane investicije in Potrebe po finačnih sredstvih (ti ^adnji podatki zanimajo pred-sem bančne organizacije). Ker so naše organizacije že morale izdelo-ati natančne načrte poslovnih re-nitatov za leto 1979 za nove jdrazoe, jim sestava plana za leto .. ‘9, za lastne potrebe in potrebe lrših skupnosti v SOZD, ne bo etala težav. Glede investicij ima-■ o na ravni SOZD izdelan in spre-^t Program, ki velja do leta 1980. deleženci načrtujejo investicije a prihodnja leta v skladu s tem mgramom; izjema so tiste inve-r naje, ki niso vključene v srednje-že • p.r°Sram SOZD in jih udele-] jnb financirajo sami, brez ude-be združenih sredstev. ^lani DO in SOZD bodo dopol-r^ni Predvsem kar se tiče financi-)a delovnih skupnosti skupnih služb. Udeleženci v posameznih DO in tudi v SOZD bodo morali natančneje opredeliti obseg delovnih nalog skupnih služb ter principe financiranja. Plane torej že imamo, zato bistvenih težav pri dokončnem oblikovanju predloga za SOZD ne bo; potrebna je le še samoupravna pot. Resolucije družbenopolitičnih skupnosti, ki so nam bile pri načrtovanju vselej za orientacijo, bodo tokrat temeljile na predvidevanjih vseh udeležencev v gospodarstvu. Ob koncu leta 1979 bomo videli v kolikšni meri je tak način planiranja pravilnejši od prejšnjega. Prav v tem času je v pripravi tudi republiški zakon o planiranju in Izvršni svet SR Slovenije ga bo sprejel še v letošnjem letu. Z zakonom bo vsem ukrepom na področju planiranja v gospodarstvu, ostalih družbenih dejavnostih ter družbenopolitičnih skupnostih, dana tudi pravna osnova. Za kratkoročne kredite oziroma za podaljšanje kratkoročnih kreditov je vložilo zahtevke 13 članic v skupnem znesku 78,593.611,85 dinarjev. Glede na razpoložljiva sredstva je bilo vsem zahtevkom ugodeno. Kratkoročne kredite nudi MIB iz sredstev članic in to iz sredstev na vpogled ter iz vezanih sredstev z različnimi odpovednimi roki. Na dan 16. avgusta je bilo pri MIB vezanih 43,187.660 dinarjev sred- stev z različnim odpovednim rokom. Sredstva je vezalo 8 članic. Zahtevke za koriščenje združenih sredstev za investicije so vložile naslednje članice: Mercator -Pekarna Grosuplje - 1,042.968 dinarjev za izgradnjo pekarne, Mercator - HG, TOZD Kavarna Evropa - 2,100.000 dinarjev za adaptacijo kavarne, Mercator - Velepre-skrba, TOZD Grosist - 18,875.454 Nadaljevanje na 2. strani Po uspešno zaključenem polletju Draga Vaupotič — M-Interna banka Vsem zahtevkom ;X --'X ' ./ ,, ■' :.'X ' ' J-«'-^ __ K: ^ Gradnja blagovnice za prodajo blaga na debelo v Slovenčevi ulici naglo napreduje po predvidenem programu. Foto: Kancijan Hvastija Pregled zaključkov javne obravnave za 9. kongres ZSS Suzana Modrijan — sekretarka KO OOS SOZD Zakaj nam trgovski kader uhaja ugodeno Nadaljevanje s 1. strani dinarjev za izgradnjo discount trgovine, Mercator - KK Sevnica, TOZD Proizvodnja-trgovina - 1.624.634 dinarjev za ureditev nasada jablan in hmelja, Mercator -Nanos, TOZD Indus Koper -3.776.000 dinarjev za nakup prodajnih prostorov v Ko£>ru ter Mercator - Nanos, TOZD Avtomate-rial Koper - 691.008 dinarjev, prav tako za nakup prodajnih prostorov v Kopru. Poslovni odbor je navedenim zahtevkom ugodil, saj so bile investicije zajete v srednjeročnem programu razvoja SOZD Mercator in tudi v letnem operativnem planu. Vse članice, katerim je bilo odobreno koriščenje združenih sredstev, združujejo sredstva po planu. Pri predlogih finančnih konstrukcij za posamezne investicije so bila maksimalno vključena sredstva temeljnih bank, izvajalcev gradbenih del, dobaviteljev opreme in tudi lastna sredstva investitorjev, predvsem za pripravljalna dela, energetiko in za trajna obratna sredstva. Tako je poslovni odbor v letošnjem letu doslej odobril koriščenje združenih sredstev v znesku 81,712.716,60 dinarjev. Pod zadnjo točko dnevnega reda so člani poslovnega odbora obravnavali periodični obračun Prihodki v prvem polletju so znašali 9.835.371,95 dinarjev, dohodki 9.568.159,23 dinarjev, skupnega dohodka pa je bilo 267.212,72 dinarjev. Interne banke za prvo polletje 1978. Planirani stroški poslovanja Interne banke za prvo polletje, v katerih so zajeti stroški Delovne skupnosti MIB in materialni stroški poslovanja, so bili realizirani 79-odstotno, ker v delovni skupnosti MIB v prvem polletju še niso bila zasedena vsa planirana delovna mesta. Pozitivni rezultat MIB kaže, da so tarife za plačila storitev postavljene realno in da je MIB v prvem polletju racionalno gospodarila s sredstvi svojih članic. Minule razprave o kongresnih gradivih, ki so se odvijale v delovnih in temeljnih Priprave osnovnih organizacij ZSMS organizacijah združenega dela SOZD Mercator, so bile kljub sorazmerno skromno odmerjenemu času vsebinsko dobro pripravljene. Kot pripomoček in izhodišče za razpravo je služil referat sekretarke KO OOS SOZD, ki je bil dobra podlaga za nekatere smernice in osnovo naših razprav. Nismo brali kongresnih dokumentov, ker bi to bila zgrešena politična poteza, ampak smo izhajali iz lastnih problemov in pripravili enotna stališča - tako iz vsebinskega kot organizacijskega vidika dela. Anica Starc - Center za obveščanje Obilica tem v razpravi Iz razprave vsebinskega vidika dela smo jasno začrtali tiste naše usmeritve, ki bodo v naslednjem mandatnem obdobju sindikat najbolj angažirale: uresničevanje dohodkovnih odnosov med trgovskimi in proizvodnimi organizacijami v SOZD Mercator ter vlogo sindikalne organizacije pri določanju in izvajanju enotnih meril pri delitvi osebnih dohodkov. Po Zakonu o združenem delu morajo biti odnosi taki, da so organizacije deležne tolikšnega dohodka, kot so ga ustvarile z živim in minulim delom - to vemo. Ti novi odnosi pa morajo biti urejeni s samoupravnimi sporazumi. Najbolj pereče vprašanje v razpravi je bila ocena nizke akumulativnosti in razlike v cenah trgovskih organizacij v SOZD Mercator. Medtem ko nekatere organizacije lani na ljubljanskem tržišču tudi z visokim prometom niso uspele odvesti niti dinarja v razširjeno reprodukcijo, je na primer SOZD Mercator za nerazvite prispeval 45 milijonov (seveda novih) dinarjev. S tem problemom (ki zadeva nizko aku-mulativnost in razlike v ceni) je generalni direktor že seznanil predstavnike ljubljanskega družbenopolitičnega življenja. V razpravah o prizadevanjih za razvoj družbenega in osebnega standarda ter o delovnih razmerah delavcev v trgovini pa je bilo poudarjeno, da so pogoji delavcev v trgovini precej težji od pogojev delavcev v drugih panogah. Vzroki so znani: delo v izmenah (v večini delavke), otežkočeno varstvo otrok v popoldanskem času, predvsem pa nagrajevanje. V Mercatorju združuje delo preko deset tisoč delavcev in tri tisoč kmetov. Povprečje osebnih dohodkov v SOZD je leta 1977 znašalo 4491 dinarjev; torej je bilo nižje kot v gospodarstvu Slovenije (4693), oziroma nižje od slovenskega povprečja (4844). Osebni dohodki v trgovini SOZD so bili v letu 1977 v povprečju 4391 dinarjev. Sprejeta stališča lahko podkrepimo še z nekaj podatki. V naših prodajalnah je zaposlenih kar 90% žensk, večinoma mladih, ki v popoldanskem času nimajo varstva za svoje otroke, kar je v naši družbi nedopustno. Velik problem predstavlja tudi stanovanjsko vprašanje. Nastopa čas, ko v Ljubljano ne bo več priliva trgovskih delavcev, ker mladim kadrom ne nudimo stanovanj. V razpravi smo podprli tudi iniciativo, da bi moral ravno sindikat izpeljati akcijo za izgradnjo samskega doma, tako da bi k nam prihajali tudi delavci iz okoliških regij, saj v Ljubljani kadra sploh ne dobimo več. Sprože- na pa je bila tudi pobuda za ustanovitev Mercatorjevega otroškega vrtca, ambulante in počitniške skupnosti. Iz razprav o organizacijskih vidikih dela pa je bilo sprejeto enotno stališče o povezanosti delegatov in delegacij s sindikalno organizacijo. O svojem delu naj bi delegacije v prihodnje poročale na sestankih OOS. Razvoj sistema obveščanja je dogovorjen s samoupravnim sporazumom in velja za skupno nalogo TOZD in DO, združenih v SOZD Mercator. Pravice in obveznosti v zvezi z obveščanjem se morajo urediti med samimi ustanoviteljicami oziroma med njimi in Centrom za obveščanje s posebnim samoupravnim sporazumom, ki se bo navezoval na bodoči družbeni sistem obveščanja. V nasprotnem primeru smo sezidali pri hiši samo streho... Na kulturnem področju v sami organizaciji ugotavljamo nedejavnost, kar pa ne pomeni, da naši člani niso kot krajani ali občani .udeleženi v kulturnem življenju. Vendarle bo kazalo v osnovnih organizacijah izvoliti animatorje za kulturo, katerih naloga naj bi predvsem bila obveščanje in spodbujanje k udeležbi v kulturnem življenju kraja, občine in narodov. Delavce bi morali bolj seznanjati s tistim, za kar namenjajo svoja sredstva: s knjižnicami, razstavami, muzeji, gledališkimi prireditvami itd. Športna rekreacija delavcev je eno najbolj množičnih interesnih področij. V Mercatorju ga vrednotimo ne le v smislu prizadevanj po »zdravem duhu v zdravem telesu«, marveč kot eno od pomembnih skupnih nalog združenih organizacij, ki prispevajo v globljem smislu k integralnim ciljem SOZD in celotne družbene skupnosti. V športnih srečanjih naj bi se naši kolektivi med sabo seznanjali, spoznavali, da v enotni organizaciji nastopajo kot enoten kolektiv, da v okviru pravic in združenega dela zadovoljujejo tudi svoje družabne in športne potrebe. Sindikalne organizacije ponovno dajejo pobudo, da v ta namen vsak delavec SOZD Mercator prispeva od mesečnega zaslužka po en dinar za razvoj in razmah organizirane množične športne rekreacije. Iz Osnutka statuta Zveze sindikatov Slovenije (iz poglavja »Povezovanje osnovne organizacije zveze sindikatov v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela«) ni jasno razvidno, ali ima konferenca OOS poleg predsed- stva, ki organizira njeno delo, lahko tudi predsednika, in ali ima koordinacijski odbor OOS v SOZD poleg predsednika, ki je odgovoren za delo odbora, lahko tudi sekretariat. Do sedaj ima naša konferenca OOS poleg predsedstva tudi predsednika, koordinacijski odbor OOS pa ima poleg predsednika tudi sekretariat. Ker se je ta oblika organiziranosti izkazala za zelo uspešno, jo želimo obdržati. Med razpravo je bilo izoblikovano posebej pomembno stališče s priporočilom, naj se naša sindikalna aktivnost in pozornost v OOS usmerita za kadrovsko, idejno in akcijsko usposobitev sindikalnih poverjenikov in drugih naših aktivistov. Ugotavljamo, da je bil poudarek v aktivnosti sindikatov predvsem na izgrajevanju, manj pa na uresničevanju tega sistema. Glavna naloga sindikalnih organizacij pa je, da opravijo svoje delo pri preobrazbi naših družbenoekonomskih odnosov v vsaki družbeni enoti; pred nami so številne naloge pri uveljavljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pri razvijanju delegatskih odnosov, zahtevne naloge pri uveljavljanju novih odnosov v krajevnih skupnostih, v samoupravnih interesnih skupnostih -skratka, skorajda na vseh področjih življenja in dela delavcev. V Ljubljani so se na svoji 3. seji sestali člani predsedstva Koordinacijskega sveta osnovnih organizacij ZSMS SOZD Mercator, kjer so kot osrednjo točko dnevnega reda obravnavali organiziranje razprav o kongresnih dokumentih, poleg tega pa še organizacijske probleme ZSMS v SOZD Mercator in program dela Koordinacijskega sveta OO ZSMS v jesensko-zimskem času. Tovariš Igor Gruden je uvodoma poročal, da bo v mesecu oktobru X. kongres ZSMS. V razpravo o kongresnih dokumentih naj se vključijo vsi mladinci v vseh OO ZSMS v TOZD in DO. Sledila je razprava, v kateri so sodelovali vsi prisotni. Sprejeto je bilo stališče, da naj Koordinacijski svet OO ZSMS da smernice za razpravo o kongresnih dokumentih in jih posreduje vsem OO ZSMS v TOZD in DO. Pripombe in zaključke iz razprav pa naj OO ZSMS posredujejo svojim občinskim konferencam. Menili so, da je gradiva za razpravo dovolj, saj je v trgovini veliko mladih delavcev, ki se srečujejo s težavami, kakršne so na primer usposabljanje in zaposlovanje, izobraževanje, možnosti napredovanja, štipendiranje, gradnja samskih domov, otroških vrtcev itd. V nadaljevanju seje so se člani predsedstva Koordinacijskega sveta dotaknili organizacijskih problemov ZSMS v SOZD Merca- tor, o čemer je poročal vodja Centra za obveščanje, Jaro Novak-Poudaril je, da v vodstvu ZSMS potrebujemo ljudi, ki imajo izkušnje na tem področju. Naloge so zahtevne in obsežne, posebno sedaj, ko čakajo SOZD Mercator velike in pomembne naloge - sprejem osnov planov, revizija samoupravnih splošnih aktov, naslednje leto pa praznovanje 30-letnice' Mercatorja - pri čemer naj bo mladina aktivna pri vseh nalogah. Glede programa dela Koordinacijskega sveta OO ZSMS v jesen-sko-zimskem času je bilo poudarjeno, da bo po kongresu veliko nalog, ki jih bo treba vključiti v program. Ob zaključku seje so člani predsedstva Koordinacijskega sveta priporočili komisiji za podelitev odlikovanj in priznanj, da zaslužnim delavcem ob 30-letnici Mercatorja podeli priznanje za uspešno izpeljane prve športne igre delav- ; cev Mercatorja, Mercatoriado 78, in prvo Mercatorjevo brigado. Na komercialnem sestanku, ki ga je sklical komercialni direktor SOZD Mercator za 7. 9.1978 v Ljubljani, so prisotni predstavniki TOZP in DO obravnavali izvajanje komercialnega plana po 30. 6. 1978 ter osnutek SS o združevanju dela in sredstev ter trajnem poslovneI,, sodelovanju med organizacijami na debelo in drobno v SOZD Mercator. Foto: Kancijan Hvastija Stanko Golobič — M — Potrošnik Lenart Mile Bitenc — Delovna skupnost SOZD Svečanosti ob otvoritvi ni bilo Predstavljeno veliko dejavnosti V Gradišču, pomembnem kulturnem središču v osrčju Slovenskih goric, je delovna organizacija Mercator - Potrošnik Lenart v mesecu avgustu odprla samopostrežno prodajalno. Preurejena je bila iz klasične trgovine in ima zdaj okoli 130 kv. metrov površine, od tega 70 kv. metrov prodajalne, stroški pa so znašali le 250 tisoč dinarjev. Že šestnajsto leto zapored organizirajo v Pomurju veliko sejemsko prireditev - Kmetijsko živilski sejem. Velik napredek tega sejma je viden prav v zadnjih letih, ko - združen z Gospodarskim razstaviščem iz Ljubljane - vse bolj in bolj pridobiva na kakovosti. Radgonski sejem je vse manj sejem kramarstva, kakršnih smo pri nas vajeni. Na tej prireditvi se na skladen način medsebojno dopolnjujejo razne dejavnosti: proizvodnja, predelava in promet kmetijskih izdelkov in proizvodov ter turistična dejavnost. To je že tretja samopostrežnica v sestavu delovne organizacije Mer-cator-Potrošnik. V njej so trenutno zaposlene tri kvalificirane delavke in dve učenki, v prihodnje pa se bo to število povečalo. Kljub nekaterim problemom pri adaptaciji samopostrežnic je ta začela nemoteno poslovati v rekordnem času 25 dni. Svečanosti ob otvoritvi samopostrežnice ni bilo, saj so krajani težko čakali na oskrbo z živili, ker je sosednja trgovina oddaljena kar 4 kilometre. Nova samopostrežnica je velika pridobitev za krajane krajevne skupnosti Gradišče, Mercatorjeve prodajalke pa bodo že znale ustreči željam tamkajšnjih kupcev. Naj omenimo še to, da je Gradišče v Slovenskih goricah kraj z bogato kulturno tradicijo, da je tu vsako leto srečanje mladih pesnikov in pisateljev, da je vtem kraju živel in pisal dr. Alojz Kraigher in da je v letih 1910 in 1911 bil tu njegov gost Ivan Cankar. Gradišče je tudi rojstni kraj pisatelja Iva Brnčiča. Letos je bil sejemski prostor še posebno lepo urejen. Pravzaprav je razstavnega prostora zelo primanjkovalo, saj je zanimanje za sodelovanje na sejmu v Radgoni veliko. Sodelovalo je okrog 500 razstavljalcev iz Jugoslavije in 12 drugih držav. Menda že deseto leto zapored (pravim menda, kajti točnega podatka nisem uspel dobiti) sodeluje na radgonskih sejmih tudi Merca-tor-Sloga, ki prihaja na sejem predvsem kot razstavij alka in prodajalka raznega industrijskega blaga. Letos je Mercator-Sloga razstavljala in prodajala sobno in kuhinjsko pohištvo, gospodinjske aparate, posodo, konfekcijo, tekstil, perilo, trikotažo in drugo. Že po tradiciji je hala C radgonskega sejma namenjena Mercator- letos z razstavami predstavili tudi nekatere naše kmetijske organizacije. Mercator-Agrokombinat Krško se je predstavil kot pridelovalec plantažnih jabolk, hrušk in breskev, hkrati pa je predstavil tudi vina lastne proizvodnje. Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica je tokrat predstavil več vrst hmelja, stročjega fižola in kumaric za vlaganje. Mercator-Emba je na razstavi pokazala domala vse, kar v tovarni proizvajajo in embalirajo. Mercator-Sadje zelenjava se je predstavila kot trgovina s sadjem in zelenjavo. Skrbno izbrano blago za razstavo in seveda lepo urejen razstavni prostor je vzbudil veliko zanimanja med obiskovalci. Še nekoga moram omeniti: to je Mercator-Panonija, TOZD Zaščita Kidričevo, ki je na svojem razstavnem prostoru v hali F razstavljala zaščitna sredstva. tremi meseci Je v Lenartu zasvetil prvi oranžni »M<.. Treba bi bilo čimprej opremiti z njim tudi vse krajevne centre, če vemo, da M-Sloga je na radgonskem sejmu med drugim razstavljala in prodajala tudi gospodinjske smo v SOZD že od leta 1975 aparate in televizorje Foto: Mile Bitenc Slogi. Lepo se sliši, ko rečem hala, vendar moramo vsem tistim, ki sejma ne poznajo, pojasniti, da je to pravzaprav lesena baraka, nedostojna takšne prireditve. Že letos namerava uprava sejma vse takšne barake porušiti in tako se postavlja vprašanje, kje razstavljati in prodajati v prihodnje. Želja Mercator-Sloge je, da bi nekako združili sredstva za postavitev lastne stalne razstavne dvorane, kjer bi lahko tudi med letom razstavljali in prodajali pohištvo, za katerega v trgovski hiši že primanjkuje prostora. Sejem v Gornji Radgoni je kme-tijsko-živilska prireditev, zato smo Obiskovalcev je bilo na naših razstavnih in prodajnih prostorih vedno veliko. Vabile so tudi vsakodnevne degustacije, kjer smo brezplačno postregli s kavo Mercator in Butterfly čaji (Mercator-Emba), Knorr juho, Royal pudingi in majonezo (Kolinska) ter z Mercator sardino, Mercator-Argo pic-nic in Antipasto (HP Droga). Značke, reklamne kape in majice so vabile tudi k nakupu izdelkov, ki smo jih ponudili na degustacijah. Ob koncu naj omenim še bife, ki je bil vedno poln žejnih in lačnih obiskovalcev. Vabile so jedi, pripravljene na žaru Napredovanje TOZD Grmada Jože Renar - M-Rožnik, TOZD Grmada Za večjo storilnost in boljše delovne pogoje Cvetke iz domačih logov -Nada Drugi o nas Pridite raje ob drugi uri! Zaradi adaptacije prostorov že dobra dva meseca ne dela obrat druž-ene prehrane na Aškerčevi 3. Delavci se sedaj prehranjujemo v bližjih gostinskih lokalih ali pa si kupujemo suho malico v naši prodajalni ['a Trgu francoske revolucije, kjer ta čas sprejmejo tudi prehrambene bone. Prav v tej prodajalni pa nam nekaj ni všeč, kar prav gotovo moti tudi 0stale kupce. Pozdrav »Oh, zakaj pa ste prišli nakupovat ravno sedaj, ko prihajajo Po sendviče tudi dijaki!« nam prav gotovo ni všeč. In zatem: »Pridite raJe ob drugi uri! Ti sendviči nam že presedajo.« Tarnanje glede sendvičev, ki jih pripravljajo za dijake bližnjih šol, se bam zdi zelo neumestno. In dogaja se, da si nekateri že kar ne upamo 'eč v trgovino, ko nas že ob vstopu zasuje plaz razburjenja. ; P*3 tem pa se sprašujemo, ali ni vendar v interesu delavcev te prodala ^e’ ^a. ustvarjajo večji promet in da zadovoljijo kupce? Pridne de-i Vf ’ ki delajo v težkih delovnih pogojih (prodajalna je klasična in etunkcipnalna), si s tem nenehnim tarnanjem in odslavljanjem kupcev vanjo svoj sloves. i -.oitft radio GL4S ljubljane Pogosto o Mercatorju Radio Glas Ljubljane od letošnje pomladi dalje dokaj redno spremlja akcije SOZD Mercator. Njegov program lahko poslušate vsak dan popoldne, razen nedelje, med 16. in 19. uro na valu Študent, srednji val 222 m, ali UKV val 89,3 MHZ. Pobude za uvrstitev v njegov program sporočajte Centru za obveščanje SOZD Mercator, tel. 23-424! TOZD Grmada je v prvem polletju letos obnovila oziroma zamenjala klasični način prodaje s samopostrežnim kar v dveh prodajalnah. Od 17. junija dalje posluje kot samopostrežna nekdanja klasična trgovina v Trzinu, od 27. junija dalje pa trgovina v Djako-vičevi. Za obnovo in spremembo načina poslovanja smo se odločili iz dveh razlogov: povečala se bo kapaciteta prodaje blaga, tako da bo na isti površini lahko v prodaji vsaj za 25% več kot v klasičnih poslovalnicah in, drugič, pogoji dela naših prodajalcev se bodo znatno izboljšali, tako da bomo z manj naporov dosegli večji promet. Že po prvih dneh poslovanja novi samopostrežni trgovini beležita vidno povečanje prometa. To pomeni, da smo cilj že dosegli. Predstavniki KS Trzin in Litostroja so bili nad spremenjenim načinom prodaje zelo zadovoljni in so nam zaželeli obilo uspehov. Potrošniki pa kar verjeti niso mogli, da je bila npr. prodajalna v Trzinu za potrošnike zaprta samo 3 dni. Skratka, zadovoljna KS, za- dovoljni potrošniki in člani delovnega kolektiva! V obeh poslovalnicah, to je v Trzinu in na Djakovičevi, moramo dati vse priznanje našim vestnim, delovnim in izredno požrtvovalnim kolegom s poslovodkinjama, ki so v času obnove delali vse dneve in tudi pozno v noč, da bi bili prodajalni čimprej odprti. Prodajalne so obnovljene, delo teče, po novi tehnologiji naprej. Borba za večjo storilnost, izkoriščenost prostorov in inventarja pa se zopet začenja na novi, višji ravni tehnološkega procesa. TOZD, pa tudi DO in SDZD, čakajo na nove adaptacije in modernizacije. Ne čakajmo, da nas čas prehiti, temveč skušajmo z vsemi mdčmi tudi v trgovini ujeti čas, ki tako neizprosno beži. Skrb za kupca v švicarskem Migrosu Nada Rihtar — M-Velepreskrba, TOZD Grosist Kupec ima vedno prav V avgustovski številki Gospodarskega vestnika smo si lahko prebrali zanimivo zgodbo pod naslovom Kupec ima vedno prav. Gre za skrb za kupca v švicarskem trgovinskem podjetju Migros, kjer so imenovali direktorja za varovanje kupčevih pravic. Družbo Migros Mercatorjevi trgovski delavci dobro poznajo, saj so številni med njimi opravljali prakso v tamkajšnjih prodajalnah in to predvsem takrat, ko smo pričeli uvajati samopostrežbe, naši strokovni in vodstveni delavci pa so se tamkaj mudili na razgovorih o organizaciji poslovanja. Članice ženske skupine porabnikov v Švici so bile izredno presenečene, ko so slišale na svojem nedavnem zborovanju govornico, ki jih je opozarjala, naj ne kupujejo preveč živil, ki vsebujejo veliko sladkorja, ker je prevelika količina sladkorja po zdravniških dognanjih razlog za visok krvni pritisk, sladkorno bolezen ali morda celo za raka. Govornica je bila dr. Eugenie Holliger, zaposlena pri Migrosu, ki so jo glavni direktorji imenovali za vodjo nedavno ustanovljenega oddelka za zaščito kupcev. Ima nalogo, da graja vsakršno politiko družbe ali njeno dejavnost, ki je v škodo kupcu, pa čeprav bi to ogrozilo zaslužek Migrosa. Holligerjeva ščiti pravice kupcev s prepričevalnostjo in odločnostjo, ki si jo je pridobila že pred časom, ko je bila znana odvetnica. Njeno imenovanje je bilo zadnja stopnja razvoja dolgotrajnih prizadevanj Migrosa, da bi ohranil zdravje in pravice svojih kupcev. Tako na primer strogo nadzorujejo porabo kemikalij in raznih dodatkov v svojih tovarnah živil. Boj proti dodatkom je povzročil poslovodjem trgovin težave. Ko je njihova tovarna čokolade prenehala dodajati barvo, je čokolada izgubila dotedanji izgled in prodaja se je naglo zmanjšala. V podjetju sodijo, da je to posledica slabega obveščanja kupcev o vzrokih, zaradi katerih je prišlo do spremembe. Jezni poslovodje pa so menili, da so kupci preneumni, da bi jih zanimale tehnične podrobnosti. »Mislim, da ni pomembno, ali ljudje razumejo znanstvene izraze ali ne,« je odgovorila Holligerjeva. »Dovolj je, če spoznajo, da gre družbi za njihovo zdravje.« V prizadevanju za zaščito zdravja kupcev je Migros osredotočil svojo reklamo na tiste izdelke, ki imajo priznano prehrambeno vrednost, kot so sadje, zelenjava, mleko, jogurt, s katerimi pa ne ustvarjajo dosti razlike v ceni. Tako na primer tobaka in alkohola v njihovih trgovinah ne dobite. Migros zahteva od svojih dobaviteljev visoke standarde, dosti ostrejše od tistih, ki so po zakonu predpisani. Ena izmed rednih nakupovalk je izjavila: »Rada imam Migros, ker prodaja sadje in zelenjavo, ki so bili pridelani brez uporabe kemičnih sredstev. Precej mojih prijateljev se strinja z mano in to je pomembno.« Seveda pa Migros dobaviteljem ne postavlja le zahtev, ampak jim tudi priskoči na pomoč - na primer kmetom, če je letina slaba. Vse izdelke in storitve nudi po istih cenah v vsej Švici, ne glede na to, ali je to v oddaljeni hribovski vasi ali v mestu, četudi ima pri tem izgubo. Redno objavljajo oglase, kjer primerjajo svoje cene s cenami drugih trgovin na drobno, čeprav so nekateri izdelki Migrosa dražji od konkurence. Lani so opustili nižje cene za nakup večjih količin in so začeli prodajati hrano v manjših količinah. S tem so hoteli pokriti potrebe, ki jih dostikrat spregledajo, namreč potrebe starejših ljudi ali tistih, ki živijo sami. Kupec lahko sedaj v samopostrežbi kupi tudi samo eno čebulo ali en koren. Migrosova politika družbene odgovornosti je še vedno močno privlačna za kupce. Letno prejmejo preko 1000 pisem kupcev, ki svetujejo, sprašujejo in predlagajo. O vsaki novi pobudi kupca razpravlja vodstvo podjetja in dostikrat izboljšave tudi sprejme. Predstavniki Migrosa, ki so člani vladnih odborov za zaščito kupcev, terjajo v ta namen ostrejšo zakonodajo. Tako na primer pred- lagajo podrobnejše podatke o teži in vsebini na nalepkah blaga. Erič Zweidler, direktor za živila, pravi: »Politika Migrosa je jasno določena, tako da se ne moremo pritoževati. Učinkovitosti ne merimo samo po pogojih prodaje in dobička. Velik del našega zadovoljstva je v tem, da vemo, da delamo v prid porabnikov in se ne bojimo, da nas bi vodstvo klicalo zaradi tega na odgovornost. Migrosu sem se pridružil zaradi teh poštenih načel. Ko sem bil še mlad študent, je naš razred obiskal Migros in pojasnili so nam politiko družbe. Bil sem sicer v dvomih, ali se teh načel res držijo. Odkar sem v Migrosu pa sem spoznal, da je temu res tako.« Tako torej skrbijo za kupce v Migrosu, ki ima 449 prodajaln na drobno, 9 proizvodnih živilskih obratov, banko, založbo nekaterih manjših časopisov, hotele, restavracije, zavarovalno družbo in številna prevozna in skladiščna podjetja. S trgovino pokriva četrtino švicarskega živilskega trga. In kaj pravijo k temu naši trgovski delavci? Prav gotovo že zmajujejo z glavami, češ, že toliko problemov nas tare, zdaj pa še ta pretirana skrb za potrošnika - saj ne moremo ustreči številnim željam potrošniških svetov; saj se trudimo, da kupcem ustrežemo, ne moremo pa ga tako ščititi, ker to ni odvisno samo od nas, temveč še od drugih činiteljev; od odbavite-Ijev, od celotne družbe. Kupci pa pritrjujemo: To bi veljalo uvesti tudi pri nas. Zakaj pa ne bi Mercator, ki ima v svoji sestavi že preko 1000 prodajaln, na podoben način ščitil interese naših številnih kupcev. In danes, v času dogovarjanj in sporazumevanj, to prav gotovo ne bi bil tako trd oreh. Sploh pa naj o tem spregovorijo naši trgovski delavci! Obnovljena in razširjena SP v Gornjem gradu Jože Renar - M-Rožnik, TOZD Grmada Nov kamenček v mozaiku razvoja V Gornjem gradu, tik ob vhodu v jedro starega mesta, stoji lepo urejena in s cvetjem okrašena poslovna stavba TOZD Grmada (M-Rožnik). V spodnjih prostorih je bogato založena samopostrežna prodajalna, katere kolektiv se trudi, da bi bili potrošniki vedno dobro postreženi. Obnovljeno in razširjeno samopostrežno prodajalno smo odprli 15. avgusta. Za razširitev in obnovo smo se odločili zato, da bi s čim manj sredstvi kupcem nudili pestrejšo izbiro blaga in hitrejšo postrežbo ter da bi prostore bolj smotrno in vsestransko gospodarno izkoristili. Stara prodajalna je merila 70 m2, prenovljena pa meri 120 m2. Prodajne površine smo povečali na račun doslej premalo izkoriščenih skladiščnih površin. Tako smo lahko povečali tudi količino in izbiro blaga. Stroški obnovitvenih in razširi-tvenih del sicer res niso bili majhni, še vedno pa so bili nizki, če jih primerjamo s stroški za novogradnje. Tako bo na primer samo kanalizacija nove SP v Vižmarjih stala več kot obnova v Gornjem gradu. Otvoritve so se med drugimi udeležili tudi predstavniki občinske in krajevne skupnosti. Predsednika Krajevne skupnosti Gornji grad in Skupščine občine Mozirje sta v svojem imenu in v imenu potrošnikov izrazila veliko zadovoljstvo in pohvalila naša prizadevanja za razvoj trgovine. Obenem sta delovnim kolektivom Mercatorja, še posebej pa trgovinskim delavcem v Gornjem gradu, zaželela obilo uspehov. Naj poskusim Gornji grad bralcem na kratko podrobneje predstaviti. Leži na 434 metrih nadmorske višine in je zaradi svojih lepot priljubljeno letovišče. Obdan je z verigo hribov; dolina, v kateri leži, se po reki Dreti, ki teče skozi mesto, imenuje Zadrečka in je večinoma pogozdena z iglavci. Naravne mikavnosti kraja samega ter bližnje in dalnje okolice (mozirski Gaj, Golte, Radmirje, Ljubno, Luče, pa ena najlepših dolin v Jugoslaviji - Logarska dolina in še drugi, ogleda in obiska vredni kraji) nudijo resnično vse, kar danes delovni človek potrebuje za sprostitev in rekreacijo. Še poseben čar daje temu delu naše domovine bujno in pisano cvetje, ki krasi okna in okolico hiš. Kar težko bi se bilo odločiti, kateri kraj in katera hiša je lepše urejena in okrašena. Vsi kraji in posamezniki v celjski regiji namreč tekmujejo med seboj, kdo bo lepše uredil okolje, v katerem živi in dela - in to velja tudi za naše poslovalnice v Gornjem gradu, Ljubnem in Lučah. Lani so bile Luče razglašene za najlepše urejen kraj na celjskem območju, Gornjem gradu pa so prisodili tretje mesto. Bogata preteklost Gornjega grada nudi obiskovalcem zanimive oglede kulturno - zgodovinskih spomenikov. 2e leta 1140 je bil ustanovljen benediktinski samostan, ki je bil leta 1461 dodeljen ljubljanski škofiji. V letih od 1493 do 1583 so škofje sezidali graščino z obzidjem. Kot deželni knezi so dobili krvno sodstvo in ga od leta 1953 dalje tudi izvajali. Priča tega so ostanki morišča v Homu, kjer še danes stoje mogočni stebri nekoč pokritih vislic. Posebej zanimiv kulturno-zgo-dovinski spomenik je velika cerkev Sv. Mohorja in Fortunata, ki je bila zgrajena leta 1757. V njej je prostora za 5000 ljudi, Gornji grad pa ima 1400 prebivalcev. Krasijo jo izredne umetniške stvaritve Kremser Schmidta, Medzingerja in drugih priznanih mojstrov tedanjega časa. Med drugo svetovno vojno sta bila tako Gornji grad kakor tudi cela zgornja Savinjska dolina prizorišče težkih in krvavih bojev. Tu se je borila slavna XIV. divizija in še posebej Šlandrova brigada. Nemci so imeli v mestu močno utrjeno postojanko, katero so partizani 1944. leta zavzeli. V tem boju je bila požgana stara grajska utrdba. Ko sem se pred kratkim srečal s predsednikom Skupščine občine Mozirje, tovarišem Vinkom Čopom, bivšim direktorjem Mercatorjeve TOZD Jelka v Gornjem gradu, sva mimogrede obudila tudi nekaj vojnih spominov. Zanimivo je, da smo v XIV. diviziji, ki je bila že po vojni, jeseni leta 1945, v Novem Bečeju v Vojvodini, sprožili politično akcijo za zbira- Dib Soziaibiknz der Migros sstssssr*; »s r> < ,, ^ « p « * j k«! ■/, ite fisv-n is,- **! Ste w ^ ....r.K(W„,w. Prominenzund ftrPrefe >•?> Wi rn ; Literatur ondZeigeist v. i"i ••• Iffili Si« a* Xtts**x v« L s V ' >x rjterrtetet £c{.;j>\-n ut-. ' ' ^ J VititK r«S>' <«<*' ^ .■ * A Jamnik Janez ■■H TMI, Ljubljana Unger Anton Stojanovič Sladana Simič Jure Korošec Janez Lisjak Zvonimir Slekovec Marjan Savič Nedeljko Novkovič Stojan Osmanagič Sulejman Jurinac Marica Paunovič Salčica Osmanagič Esad Kovačič Magda Grmek Franc Stojanovič Sladana Strojine Rajko Rakič Dragutin Mlakar Pavla Trgopromet, Kočevje Borič Jože Podlogar Marta Vukovič Bazilija Arh Jože Žagar Branko Kuzma Miroslav Šlemer Karel Vozel Nada Grosist, Ljubljana Kršič Marinka Dim Terezija Matelič Darko Mandič Rajko Velija Redep Lorbek Drago, Stojkovič Slavko Pušnik Istok Kotnik Jože Rebolj Jože Steklo, Ljubljana Penko Mitja Herman Tomaž Šesteršič Miha Medved Mirko Svete Ivanka MERCATOR- HOTELI GOSTINSTVO Delovna skupnost Zupančič Marko Ilirija, Ljubljana Jakulin Cvetka Radulovič Mira Žlebnik Vili Zupančič Marko Šibila Ivanka Jeremič Dragica Lampič Dušan Panič Vojko Persa Rama Jakulin Cvetka Merklin Irma Koren Zvone Zeljkovič Blagoje Požar Zdenko Kavarna Evropa, Ljubljana Keržič Kristina Kavarna-bar Nebotičnik, Ljubljana ni sprememb Jelka, Hrastnik Plahuta Dragi MERCATOR-AGROKOMBINAT KRŠKO, Krško Delovna skupnost Bogovič Jožica Butkovič Miljenko Trgovina-servisi, Krško Tomažin Helena Ribič Željko Vinogradništvo-kleti, Kostanjevica ni sprememb Meso Kostanjevica ni sprememb Sadjarstvo-poljedelstvo, Krško Mlinarič Edi Frankovič Martin Livio Rajko Temeljna organizacija kooperantov, Krško ni sprememb MERCATOR- KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA Delovna skupnost ni sprememb Proizvodnja, Sevnica ni sprememb Trgovina, Sevnica ni sprememb Klavnica, Sevnica ni sprememb Kooperacija, Sevnica Repovž Marija MERCATOR-SLOVENIJA SADJE Delovna skupnost ni sprememb Hladilnica Zalog ni sprememb Hladilnica Bohova ni sprememb i Zunanja trgovina, Ljubljana ni sprememb Maloobmejni promet, Volčja Draga ni sprememb MERCATOR-CONTAL Delovna skupnost ni sprememb Conimex, Ljubljana Grden Janez Ilič Ranko Cibes, Ljubljana ni sprememb MERCATOR-NANOS POSTOJNA Industrijsko blago, Koper Iskra Dušan Babič Darinka Sonja Vatovec Sabadin Elvino Robek Sandi Tomažin Marijan Tomažin Darij TMI, Postojna Sabec Aleksander Škerlj Izidor Bržan Franko Glišič Mira' Trgovina Rakek Rožanc Vida Rok Stanislava Sterle Maks MERCATOR-EMBA Kolarič Janja Halibegovič Sefika Kušar Jože MERCATOR-SADJE ZELENJAVA Ljubljana Medimurec Martin Penhofer Jožef Davidovič Duš Rauter Jože Štukelj Peter Trupkovič Ljubica Kukec Janez Ostojič Dušan Dizdarevič Senad Kornhauzer Milan Lesjak Ervin Erženičnik Roman Janežič Rozi MERCATOR-SLOGA Gornja Radgona Kustec Marija Merklin Nada Klincov Desimir Frumen Branko Kniplič Janko Muršec Anton Slana Emica MERCATOR-ZARJA, Ormož Kapljič Marija Kociper Milica Kolarič Marija Kosi Cecilija Telebar Marija Kovačič Nada Šrinjar Cilka Vnuk Josipa MERCATOR-PRESKRBA Krško ni sprememb MERCATOR-POTROŠNIK Lenart v Slovenskih goricah Klajnošek Antonija Prosič Lidija MERCATOR- KONDITOR Ljubljana Vovk Vilma Žitko Metod Letnar Valerija Brodnik Janez Bradonjič Smilja Centa Ivana MERCATOR-PEKARNA Grosuplje ni sprememb skupaj 110 92 DO IN TOZD, KI NISO POSREDOVALE PODATKOV Veleblagovnica Beograd Spectrum Ljubljana Sremič Krško MERCATOR-RUDAR Izbira Postojna Preskrba Portorož Detalj Buje Opskrba Cabar Sadje Koper Avtomaterial Koper Grosist Postojna ME RC ATOR-PANONIJ A Ptuj MERCATOR-UNIVERZAL Lendava MERCATOR-STP Hrastnik MERCATOR-KMETIJSKA ZADRUGA CERKNIGA I 18i*' Nagradna križanka Louijn. PREVOi PODJETJE ^>VFtM\L PC0O6A liDELE-K. PO C8.A.V Kt 6tU5 IMF- NA^viS. i»>A, VEK TUJI DRJAVMlK 8 HUNT Georg KNTJI XEV- Nir OKRAS PRJ ŽENS ^fei-EKAU RAt>ID heter EVROPS. Gorstvo NOSKI ,KI Pote povrt- nina V2HO0 G Kog, UTEK MURSKA SoftOTA ARTHOTt Miller, Sever 50 LN. XLQG koCar- (KAR OLI^PPE ( P^TER/ Gorska Gmota teiie Selen tlekrea ClDSKO POTOVANJE LETOVIŠKI K, RA D v ISTRI AVTOH ■ o>nara ZA KARLOVA« p-IKALfU. PRAAKA ptLNA INVALIDNOST noge TROPSKA ovijal Novom TENISKI KLU& 5-ČRKA EOVARO /OKRA0&I NEVESTI -NA DEotsar- LAnd Pavla v. Kmečka Soi^a M os Ko ime METTO Oslova Družica Gostje NA SVATBI AMPEK DAVNI PKE BIVALP' APEninS- PoLOTOO Avtonom POKAAIIN/ Popravki na ■3 U14 A EGiecan ?)OG Sonca KO N P L ( Kf | V A N cANKAfA KRAT pftl OPAT 13 I RIMSKA ENA PR.IMOREKA JED il reloa IN tizola URANOVA RuOA Po KOL PAT RICI a I4EAR.5T ŽELE -NICA V PUŠČAVI VERA ■tkak IbTo/utj Meduet TtLOVAD&A, REkksaci-ja KARAL RAIMEK AVTO SOL/K Aa TA VAS medmet 1.9AH0G OSE&ni ZAIMEK 4.0R.K.A Al ČRKA aeecede zahod ZNAMKA NEMŠKIH AVTO KO e>. SELZIJA 1>Ln\c-a Rin a TKOP5. papiga 50LM- xuoG zanka, 'pri kav Bodi h BARVA KARTf C?$LIWA lr*l£N* ZA ST. OČETA tovarn A \ Kam nivo Cs.ČRtA ORANdE ZAKAJ fbREZ. DRUCiEG, -»A' Aj RIŽEVO ŽGANJE NEK-OAN D 1 VoOD A TURK-OV del ŽENSKE O&LEKE ZENSKI ^LA6 S1RDAVA DEUTSeH MARK JUGoSL. AVTO RS AGEncua 4. ^ahogL (car. je. pcčeno N4. XAft U ZNAMKA \TAL. KAMION- R&KA "PAD VIEPHET MAJHEN JOŽE CETIN JE NIC Rova vrsta , ODSTA- VEK *R.n4UR-LLMS ED6AR. EtEKl KT INDUSTRIJA KlHJVECJI polotok V dESKl A . ^AMo - Glasnik NASA Soseda < •• d < > -J < < & $ ul '8 X < Z X Razpis Rešitev nagradne križanke Podravka pošljite v kuverti, na katero pripišite NAGRADNA KRIŽANKA PODRAVKA, na naslov: SOZD Mercator, Ekonomska propaganda, 61000 Ljubljana, Breg 22, najkasneje do 14. oktobra. Tokrat bomo izžrebali 10 pravilnih rešitev. Vsem izžrebancem bo Podravka podelila lepe nagrade -10 enakovrednih paketov njenih priljubljenih proizvodov. Izid žrebanja nagradne križanke Mercator V julijski številki glasila smo objavili nagradno križanko Mercator, ki je vsebovala precej pojmov, vezanih na našo organizacijo. Vsem reševalcem smo dolžni opravičilo, saj je pri prerisovanju in prepisovanju križanke prišlo do neljubih pomot, zaradi katerih je bila ta pravzaprav nerešljiva. Odraz tega je bilo tudi doslej najmanjše število v uredništvo prispelih rešitev - samo 14 smo jih prejeli in tako ni bilo težko izžrebati 10 nagrajencev. Zagotavljamo pa, da do podobnega spodrsljaja ne bo več prišlo. Nagrade, komplete značk Mer-cator-Panonija, prejmejo: - Cilka Brine - Mercator-Vele-preskrba, TOZD Standard, Novo mesto - Drago Verdenik - Vespazia-nova 5, Ptuj - Roža Romanič - Novo mesto, Rogovska 3 - Marjan Zavodnik - Delovna skupnost SOZD, Aškerčeva 3 - Irena Hrastar - Mercator-Ve-lepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto Komplete Mercatorjevih značk prejmejo: - Cvetka Vovk - Mercator-Vele-preskrba, TOZD Standard, NdVo Mesto - Maruša Škerl - Delovna skupnost SOZD, Aškerčeva 3 - Majda Bregar-Bršljin 61, Novo mesto - Ljubica Murn - Mercator-Ve-lepreskrba, TOZD Standard, Novo mesto - Anka Ašič, - Majde Šilc 22, Novo mesto Rešitev nagradne križanke Slovenija sadja Marsikdo je verjetno že pozabil, da smo v junijski izdaji glasila objavili nagradno križanko Slovenija sadja ob praznovanju njihove 30-letnice. Seznam nagrajencev smo sicer prejeli že prejšnji mesec, vendar ga v avgustovski številki nismo objavili, ker tudi za križanko ni bilo prostora. Iz Mercator-Slovenija sadja so nam sporočili, da so za križanko prejeli 36 rešitev. Od teh je bilo 10 pravilnih, zato žrebanje ni bilo potrebno. Komplete jubilejnih značk bodo prejeli: 1. Cvetko Smolič, Žito, Šmar-tinska 154, 61000 Ljubljana 2. Igor Smolič, Mercator-Vele-preskrba, TOZD Trgopromet, prodajalna pohištva, 61330 Kočevje ", 3. Vinko Kušar, Tržaška c. 41, 61000 Ljubljana 4. Zdenka Anžel, Rožna dolina c. IX/45 a, 61000 Ljubljana 5. Sonja Jenček, Belsko 29, 66230 Postojna 6. Darja Jarnovič, Drska 17, 68000 Novo mesto 7. Ciril Jarnovič, Mercator-Ve-lepreskrba, TOZD Standard, 68000 Novo mesto 8. Anica Smajdek, Mercator-Velepreskrba, TOZD Standard, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto 9. Ljubica Murn, Mercator-Ve-lepreskrba, TOZD Standard, Ulica talcev 4 a, 68000 Novo mesto 10. Ivanka Meglič, Bistrica 183. 64290 Tržič Prva organizirana športna rekreacija Mercatorja sklenjena Center za obveščanje SOZD Na Ptuju Mercator ugledno sprejet Nadaljevanje s 7. strani Sklep Kakor je bilo že na sami prireditvi s posebnim poudarkom ugotovljeno, je Mercator - Panonija iz Ptuja delikatno nalogo, ki jo je vzela nase v maju letos, opravila izredno solidno in na zgledni viši-,ni ob razmeroma nizkih stroških. Omogočila je ekipam svečano vzdušje prireditve in se pri tem sozd m Mercator 1978 izognila bahavosti in pretiravanju. In še nekaj, kar je poudarjalo vtis solidnosti in sposobnosti: nobene nervoze, nobenega beganja! Pridružujemo se vsem pohvalnim besedam, ki jih je ob sklepu izrekel predsednik KO osnovnih organizacij sindikata SOZD Mercator, Marjan Gradišar, organizacijskemu komiteju pod vodstvom tovariša Stanka Hebarja, ter tehničnemu vodstvu s tovarišem Štefanom Ekartom na čelu. Vso podporo so organizatorji imeli več mesecev s strani vodstva Panonije, posebej še direktorja, Viktorja Valentina. Zahvaliti se je treba tudi političnemu vodstvu mesta Ptuja, ki je ustreglo željam prirediteljev in spremljalo, skupaj s predsednikom skupščine občine, dr. Cvetkom Dopliharjem, celotno prireditev. Poseben poudarek so prireditvi dali častni gostje, med njimi tovarišica Mira Frolova, sekretarka RO sindikata delavcev v trgovini, nadalje direktor KK Ptuj, Branko Gorjup, direktor TP Izbire Franc Tomanič, pa seveda tudi celotni sekretariat KO OOS SOZD Mercator, ki bi lahko dobil priznanje za navijanje pri tekmah. Velja omeniti še dve posebni priznanji za fair play,ki ju je častno razsodišče prisodilo ekipama v odbojki, Slogi iz Gornje Radgone ter Hladilnici iz Ljubljane, ki sta nas navdušili z lepo in športno igro. Pogrešali pa smo večje udeležbe kolektivov, saj bi v takšnem am-bientu in vzdušju ta pripomogla k prijateljskim pogovorom in tovariškim srečanjem, ki olajšajo ka- sneje marsikatero kritično preizkušnjo in odločitev. Letošnje 1. letne športne igre bodo s strani organizatorjev še podrobneje analizirane po različnih vidikih, kar naj kot izkušnje služi prihodnjemu organizatorju. Predlogi zanje so že, vendarle v času iger še ni bilo znano, kdo bo drugo leto prevzel ob zaključku iger prehodni pokal SOZD Mercator. Vsekakor pa je obveljalo, da prvi sledi druga Mercatoriada v jubilejnem letu 30-letnice. Verdenik - najboljši strelec v malem nogo metu (11 golov skupno). »Opravljeno« Pikado. Ekipa v malem nogometu iz Nanosa. Vse foto: Kancijan Hvastija Iz naših pesmaric Kristina Antolič — M-Panonija, TOZD Maloprodaja mercatoriada ptuj 78 Jutranja zarja na nebu žari, iMercatoriadin se tabor že zgodaj budi. Športnik vstane, oči si pomane, želja po zmagi mu v mislih se zgane. Staro in mlado - vse že hiti, pozdraviti športnike vsem se mudi. V šahu bistre ta je glave, za mat izbiral je poteze prave. Kdor mirne roke je, ta puške se oklene, v črno skoraj vsakokrat zadene. Vrv je debela in pletena, telesa vsa so prepotena, popustiti noče mišica nobena. Kroglica za ping-pong majhna je in urna, zato partija vsaka je prav burna. V minigolfu kroglico le malokdo obvlada - vsakomur, ki ni treniral, ponagaja rada. Kegljaška krogla je velika, zato se kegelj raje ji umika. Medalje in diplome dobili so najboljši tekmovalci, pokala dva pa delavci Panonije kot skupni zmagovalci. Ta, ki mišice krepi si rad, Ob zaključku težko je slovo, zdaj je v vodi akrobat. čeprav čez leto spet se srečamo. Za informatorje in zapisnikarje Center za obveščanje Nudimo hitro usposobitev Programi bodo dostavljeni vsem TOZD in DO v oktobru Obveščamo poslovodne organe in funkcionarje družbenopolitičnih organizacij TOZD in DO, da bomo v jesenskem obdobju organizirali dve obliki hitrega funkcionalnega usposabljanja za tiste kadre, ki so dolžni skrbeti v okviru svojih del in nalog za pripravo gradiv za delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter za obveščanje v organizaciji ter o organizaciji. Po Zakonu o združenem delu so organi organizacij združenega dela dolžni zagotoviti v svojih organizacijah z zakonom določeno stopnjo in kvaliteto obveščanja. V samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD smo se sporazumeli, da je informiranje ena od skupnih nalog, v skladu s skupnim razvijanjem višje stopnje samoupravnih odnosov. Minili so časi, ko je lahko imel tudi neumni debel krompir. Foto: Kancijan Hvastija Pred dopolnitvami samoupravnih splošnih aktov Center za obveščanje Sestavni del Zakona o združenem delu so tudi členi 546 do 550, ki nalagajo organom organizacij popolnoma določene obveznosti v zvezi z obveščanjem. Ko bodo torej TOZD in DO pred referendumi dopolnjevale svoje samoupravne splošne akte, naj ne spregledajo sklepov 7. zasedanja delavskega sveta SOZD Mercator v aprilu letos, ki se nanašajo na III. del programa uresničevanja zakona o združenem delu. Po omenjenih sklepih so organizacije na vseh ravneh dolžne do konca leta uskladiti samoupravne akte z določili členov 546 do 550 in v zvezi s tem določiti nosilce nalog na področju obveščanja, vire informacij ter poti in medije po katerih se obveščanje opravlja kot stalen, reden, načrten in vsakemu delavcu dostopen pretok informacij. I I *> IN/Ieroator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n. sub. o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana; telefon 21-811, int. 98 - Ureja Uredniški odbor: Ivan Brečko, Slavka Damjanovič, Dušan Dolinar, Anton Kočevar, Marjan Pogačnik, Nada Rihtar (predsednica) -Odgovorni urednik: Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinar in lektor: Matjaž Marinček (telefon 21-488) - Tajnica redakcije: Danica Prosen (telefon 21-488) - Tehnični urednik: Dušan Lajovic - Tisk CGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo prejemajo brezplačno vsi delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.100 izvodov.