Rare ina listu: = Cfelo leto	.	.	K	10*—
iP®l leta	.	.	„	5*—
Četrt leta	.	.	„	2*50
Mesečno	.	.	„	r—
lumai Avstrije:
Celo leto
K 15-
Vesamezne številke «	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Ins er a li ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust :::
„Straža“ izhaja v poa-deljek in petek popoldan.
Rokopisi se ne vračaj**,
upravnižlvo: Maribor S. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more sovo rt*? vsak dan od 11.—12. ure dopoki.
Spodnještajerskim Slovencem !
I^aši vojaki izvršujejo na bojiščih navdušeno in vestno svojo dolžnost za cesarja in domovino. Tudi mi, ki smo ostali doma, imamo v sedanjem času domoljubno dolžnost, z podvojeno vnemo izpolniti vse naloge, ki so nam vzrastle vsled novo nastalih razmer. Samo tako c dplačamo dolg. ki ga dolgujemo za nas trpečim, krvavečim in umirajočim vojakom.
Slovenci! Kdor more, naj rad daruje za ranjence in za revne obitelji v vojake vpoklicanih. Ubogi smo sicer, a Bog ne gleda na velikost daru, ampak na ljubezen, s katero se pomaga bližnjemu.
Slovenci! Ustanovite po posameznih župnijah, oziroma občinah, pomožne odbore, ki bodo prevzeli ali nadzorovali skrb za one, ki so morali na bojna polja, a tudi za one, ki so ostali doma zapuščeni in brez zadostne pomoči. Pošteni in odlični možje vsake župnije in občine, zberite se in na delo!
1.	Naredite si pregledni imenik vseh družin, katerim so odpoklicani krušni očetje ali delavci.
2.	Ako jim pomanjkuje živeža, napotite jih, kako dobijo podporo iz javnih sredstev ; ako preti za zimo pomanjkanje, skrbite že sedaj, da bodo za zimo pridelki ali denarna pomoč na razpolago.
3.	Uredite po krajevnih razmerah medsebojno pomoč pri setvi in žetvi ter se ravnajte po nasvetih tozadevnih od države in dežele vpostavljenih nadzornikov. Poskrbite za zimo potrebnega kuriva.
4.	V vinorodnih krajih pazite, da bo posoda pravilno pripravljena in za trgatev in spravljanje v klet vse priskrbljeno.
5.	Svarite in pazite, da pri prodaji pridelkov in živine neizkušeni ljudje ne bodo padli v roke goljufom in oderuhom, katere neusmiljeno naznanite oblastim.
6.	Ako so ostali otroci kje brez vsakega ali brez zadostnega nadzorstva, uredite to pomanjkanje vestno in v krščanskem duhu.
7.	Ponudite se prostovoljno neveščim, da jim, seveda brezplačno, greste na roko, kadar kaj pišejo ali pošljejo vojakom, ali kadar se jim je treba primernim potom obrniti na oblasti.
8.	Vsaj najodličnejša oseba v župniji, oziroma v občini, naj si nabavi uradni seznam v vojski padlih in ranjenih.
Slovenske žene in dekleta! V vseh navedenih zadevah lahko pomagate možem in mladeničem pri njih delu za javni blagor. Toda za Vaša plemenita srca se je odprlo sedaj še tudi posebno polje delovanja.
1.	Kjer je prišla bolezen v hišo, tje stopite kot rešilni in tolažilni angelj, poskrbite za živež, za zdravila, za zdravnika.
2. Mislite na zimo in poskrbite za svoje može, brate, očete in revne sovaščane-vo-jake, ki nimajo nikogar ali so revnega stanu, da jim pripravite za pozno jesen toplo spodnjo obleko, volnene zapestnice, nogavice itd.
Slovenci in Slovenke! Vsi skupaj pa skrbimo in delajmo, da bo ogenj ljubezni do cesarja in Avstrije visoko plamtel med nami, da se bo krščanska ljubezen do bližnjega kazala v dobrih in plemenitih delih, da se bo med nami vedno in povsod izpolnjevalo staro naše geslo: Vse za vero, dom, cesarja!
Maribor, meseca avgusta 1914.
Slov. Kmečka Zveza. Slov. Kršč. Soc. Zveza.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Iz dosedanjih uradnih poročil povzamemo, da prodira avstrijska armada v treh skupinah na Rus-ko-Poljsko.
Prva armada se pomigat zahodno od Visle. Imela je z Rusi spopade pri Kielcah, Tomaško-vem in Radomu. Naloga te armade je bržkone, da zadobi in vzdržuje zvezo z nemško armado ter skupno ž njo operim proti : Ivangorodu in Varšavi.
Druga armada) koraka vzhodno od reke Visle. Ravnokar se je proslavila ta armada s sijajno zmago v tridnevni bitki pri Krasniku. Ruske čete so doživele popolen poraz, bogat plen na ujetnikih in vojnem materijalu je prišel v avstrijske roke. Sedaj je Pot do trdnjave Lublin avstrijskim četam že prosta.	ì ,
■TÌ r e t j a armada stoji ob bukovijnski meji na straži in je uspešno odbila ruski vpad pri Novo-sielici.
Poročila, ki pa se v uredništvih ne dajo kontrolirati, in nezmotljivo presoditi, pravijo, da zbira Rusija vedno večje čete ob rumunski meji., Dvojni pomen ima lahko to zbiranje: ali da namerava Rusija skozi Rumunijo vpasti v Avstrijo, ali da f hoče biti za vse slučaje pripravljena proti eventualnemu spopadu z novo balkansko zvezo Rumunijo, Bolgarijo in Turčijo,
*
Zmfcga naše druge armade nad Rusi pri Krasniku je vzbudila po celi Avstriji radosten odmev, To je prva večja bitka z Rusom, in da je izpadla za nas zmj^gonosno, je za nadaljni razvoj avstrijsko— ruske vojske velikanskega pomena. N(e samot, da že lahko avstrijske zastave nemoteno vihrajo naprej v
rusko ozemlje, ampak moralni upliv te zmage je neprecenljiv. Pogum naših Set je povzdignjen, potrtost sovražnih čet je povečana. In popolnomai- drugače kor rakajo čete, ki nosijo na svojih zastavah zmage, kakor one, ki nosijo seboj poraze!
Tridnevna bitka pri Krasniku.
Dunaj, dne 25, avgusta.
Na vzhodni strani Visle so naše zmagonos-no prodirajoče čete dne 28. avgusta pri mestu Krasnik v smeri proti L j u b I i n u premagale 2 ruska vojna kora. Cez 3000 Rusov, med temi mnogo častnikov, večinoma neranjenih, je prišlo v naše roke. Naše čete so ugrabile več zastav, strojnih pušk in topov.
Dunaj, dne 26. avgusta.
(Uradno.) Z bojnegapoljaseporoča, da je trajala bitka) pri Krasniku tri dni ter se je končala s popolno zmago avstrijskih čet. Na oeli bojni črti, ki je dolga 70 km, šobili Rusi vrženi nazaj. Sovražnik se je v naglembegu u -maknil proti Ljublinu.
Dunaj, dne 26, avgusta.
(Uradno.) Bitke pri Krasniku se je udeležilo, kakor se glase poročila z bojnega polja, 4—5 ruskih vojnih kf. rov,, to je približno 200.000 mož. Ruska bojna črta je segala od Prampola (kjer, je stalo desno krilo) do mesta Jože!ow ob Visli (levo krilo). Rusi so prodirali z enim korom v smeri od Prampola, z enim od mesta Krasnik, proti naši armadi, Bitka se je končala v nedeljo, dne 23. avgusta. Rusom sta prihitela od severa na pomoč dva nova vojna kora. Ko se je bitka zopet nadaljevala, je bila ruska armada popolnoma razbita. Rusi so bežali proti Ljublinu. Naša kavalerija bežečega sovražnika vstrajno zasleduje.
Veliko veselje na Dunaju.
Dunaj, 26. avgusia.
(Uradno.) Poročilo o veliki zmagi avstrijskega orožja pri Krasniku je izzvalo po celi državi in š,e preko njenih mej \15rezmejno veselje. Ko se je na Dunaju razglasilo radostno poročilo, so takoj raz mnogih hiš razobesili zastave. Časniki so takoj, v posebnih izdajah proslavljali zmago naših čet ter so slovesno povdarjali, da je bitka pri Krasniku mnogo večjega pomena, kot se je prvi hip mislilo. Kakor je posneti iz poročil časnikarskih vojnih poročevalcev, je poraz ruske armade mnogo večji in bo imel gotovo mnogo širše posledice, nego smo si predstavljali tedaj, ko smo dobili prva poročila. Boj je bil pa na vseh toriščih zelo vroč, odpor sovražnika trdovraten do skrajnosti. Uspeh avstrijsEo-ogrske arpiade je popolen.
Dunajski župan dr. Weisskirchner je takoj, ko je dobil poročilo o zmagi pri Krasniku, imenom dunajskega prebivalstva brzojavno čestital armadnemu nadzorniku, nadvojvodi Frideriku, k veličastnemu u-spehu avstrijskega orožja. Enake čestitke dobiva slavna naša armada tudi od mnogih drugih strani.
Drzen zrakopl-ovee.
Naši vojščaki se ne odlikujejo samo na) suhem in morju, ampak tudi v zraku. Z bojnega polja v; Rusiji se poroča z dne 25. atvgusta o sledečem drznem činu nekega avstrijskega zrakoplovca:
V nedeljo, dne 23. avgusta, je bil nek Častnik avstrijskega zrakoplovnega oddelka _ v veliki nevarnosti. 'Med plovbo po zraku, ko je bil že v sovražnikovi deželi, se mu je skviarila posoda za bencin. A zrakloplovec je plul dalje in se je končno na manj obljudenem kraju spustil na tla.
Zrakoplovac je takoj skril svojo uniformo, ki Bi ga pri došlih ljudehl lahko izdala, da je Avstrijec,: Ko je popravil s|roj stroj in je izjavil, 'da še ima, dovolj bencina za nadaljho plovbo, se je vsedel zopet na svoj zrakoplov) in srečno odplul nazaj na svojo avstrijsko postajo.
Več naših drznih zrakoplovcev so sovražniki pri njih poletu obstreljevali s puškami in s topovi* Nekateri zrakoplovci prinašajo s svojih poletov celo kosce sovražnih granat seboj za spomin.
Najnovejia poroiila se nahajajo pred inserati.
Stran 2.
28.
Skozi Rumimi] o proti Avstriji?
i Zbiranje ruskih čet v Besarabiji.
„JSMslavische Korrespondenz“ javlja, da zbira Rusija v Besarabiji ob reki Prut močna vojaška krdela. Rumunska armada je pa popolnoma pripravljen na in jo Rusija ne bo presenetila.
Besarabija je obmejna ruska pokrajina ob ru-sko-rumunski m,eji s pretežno rumunskim prebivalstvom. Iz tega poročila bi bilo posneti, da namerava Rusija tudi skozi Rumunijd prodirati proti Avstriji, kakor Nemčija skozi Belgijo na Francosko.
Bumimija pred odločitvijo.
„Südslavische Korrespondenz“! < poroča:	Pod-
predsednik rumunske zbornice C. Stere razmotriva v bukareštanskem listu »„Universul“ sedanje stališče Rumunije v svetovni vojski ter stavi končno vprašanje, če bo Rumunijd) v stanu varovati svojo nepristranost. Stere Izvaja nadalje: Ce bo po končani vojski prišlo do obračuna mied zmagovalci in premaganimi, kakšen dobiček bo imela Rumunija, če ostane nepristransEb)? Rumuniji preti nevarnost, da pride v položaj, v kakoršnem se sedaj nahaja že Belgija.
Bržkone bo izbruhnila v nekolikih dneh vojska med Rusijo in ITurčijo. (Bolgarija bo bržkone zaveznica Turčije.) V tem slučaju bi utegnila vojskfai zar htevati, da se bo od te ali one strani kršila nepristranost Rumunije. Ker pomenja rešitev velikega tega spora vso bodočnost Rumunije, se ne bo dalo ohraniti nepristranost Rumunije.
Ruska grozodejstva.
1	Poročilo iz bojnega polja.
Način, kako se Rusi bojujejo zoper nas, presega vse pojme surovosti in ostudnosti. Grozna so poročila, ki jih prinašajo vojaki z bojišč. Tudi obmejno prebivalstvo pripoveduje o mnogih grozodejstvih, ki jih počenjajo Rusi z našimi ljudmi. Znaki, koder se pomika carjeva ruska armada so:	goreče vasi,
mesta in trgi, plenjenje, onečaščenje ženske in poboji prebivalstva.
Naše čete naletijo pri svojem prodiranju pov-feod na uničena mesta, ne samo tostran mete, ampak tudi v Rusiji. Ruski vojaki niti svoji deželi ne prizanašajo, ampak tudi tam vse pokončujejo in požgejo, kar jim le pride pod roke. Prebivalstvo teh pokrajin sprejema naše čete kot svoje rešitelje. Naše čete kljub ruskim grozodejstvom vrlo vsitrajajo in se obnašajo napram prebivalstvu v pokrajinah, koder prodiram, z vso obzirnostjo. V vrstah avstrijske armade vlada železna odločnost in jeklena volja, da se kulturna sramota, ki jo počenjajo naši sovražniki, — primerno poplača in da se vendar enkrat napravi že konec vednemu vznemirjenju.
Junaški čin ogrske kav. divizije.
Dunaj, 26. avgusta.
(Ura,dno.) 5. honvedska 'kavalerijska divizija je dobila težavno nalogo, da mora dne 16. avgusta prodreti rusko mejno stražo ob reki Zbruč, Zajedno pa mora tudi zanesljivo poizvedeti in dognati, ako se zadaj za Zbručem ne zbirajo močnejše rusije čete. Pri Satanovem se ji je posrečilo udreti v rusko o-zemlje. Pri Kužminu, je trčila na mnogošitevilnejšo sovražno artilerijo, katero je podpirala, pehota. A vkljub temu je 5. ogrska honvedska kavalerijai zapodila sovražnika v beg in ga zasledovala do potoka Smotrica. Pri Gorodoku ob Smotrici se je sovražnik ustavil, se močno utaboril in pritegnil ojdčenje. Čeprav ni dolžnost kavalerije, prijeti močno utaborjenega sovražnika, ga je vendar napadla 5. ogrska honvedska kavalerija. Pri tem spopadu je imela naša honved precejšnjih izgub, V boju se je dokazalo, da so se nahajale v tem okolišu večje ruske čete. Ko je rešila honved svojo nalogo, sie je; umaknila v Satanovo, kjer je tudi prenočila. Po noči so, pa napadli prebivalci Satanovega s pomočjo skritih ruskih voi ako v speče honvedske vojake in jih precej po-* bili. Za kazen je honved zažgala Satanovoi, Divizija se je nato zopet zbrala v popolnem redu. Natančno Število padlih še ni dognano, ker se je nekaj oddelkov, ki so ■ šli ob straneh, šele pozneje združilo z di-
vizijo.
n
Korupcija v rusM armadi.
Nek iz Helsingforsa (ruska», trdnjava ob vhodu v Finski zaliv) v Upsalo na Švedsko došli poročevalec korespondence «Rundschau“ poroča o korupciji v ruski armadi sledeče:
Mnoge ruske vojaške oblasti razdirajo in uničujejo prostovoljno razne ruske utrdbe, luke in vojaška skladišča, Češ, . da bi ne prišla nepoškodovana v roke Nemčije, če bi jih ta zasedla, V resnici pa je stvar drugačna, Tega dela ne izvršujejo ruske oblasti z namenom, da bi s tem škodovale ' sovražniku — ampak le iz strahu, pred ruskimij vojaškimi oblastmi, ki bi revidirale dotična vojalška skljadišča in pa druge vojaške naprave, ter pri tem dognale razna ^eparstva nekaterih ruskih oblasti z državnim de-
„STRAŽ A.4-
■	-	■■	■ ■ _	r /'	.... :-------------- * ■	■■
nar jem- Tako na primer so pred kratkim ruske oblasti v. Libavu in v Hangöju razstrelile in ' uničile vse ondotne naprave v pristaniščih, kakor tudi vsa vojaška skladišča. V Hangö na primer bi morala še biti nakupičena tako velika zaloga živil za vojaštvo, da bi za delj 'časa zadostovala za vse ruske čete na Finskem. Namesto tega je bilo y skladiščih v Hangö shranjenih le komaj 20 pudov (= 8 kg.) moke. Ta korupcija, izvaja poročevalec, bo najzanesljivejša in najboljša zaveznica Avstrije v boju zoper Rusijo,
Počasni Rusi.
Kakor znano, se Rusi umikajo pred našimi in nemškimi četami. Ruskia in Rusom prijazna poročila pravijo, da se ruska armada umika vsled tega, ker Še mobilizacija v Rusiji ni izpeljana in ker baje Rusi na vojsko sploh niso bili pripravljeni. Seveda pa vsak treznomisleč človek tem ru skini olepševalnim poročilom ne verjame, ker vemo, da so se Rusi že leta in leta pripravljali na vojsko z Avstrijo in Nemčijo in da je posebno letos, prejdno je vojska izbruhnila, hotel na primer ruski car Nikolaj nalašč zatajiti rusko mobilizacijo s tem, da je pošiljal nemškemu cesarju znane hinavske brzojavke.
Rusi so bili v svojih pripravah za vojsko v; mnogih ozirih zelo počasni in netočni. Tako se zdaj poroča, da ruska ladjedelnica ni mogla do sedaj izgotoviti velikega podmorskega čolna, za katerega je napravil načrt ruski inženir Surawiell, Tonaža tega čolna-velikana bi znaš|a,la 5403 tone. Dolg bi bil ta čoln 122 m, širok 10.5 m in globok 9.5 m. Ta čoln bi bil največji podmorski čoln, kar jih imajo vojne države v Evropi. Čoln bi gonila dva Dieselsmotorja z
18.000	konjskimi silami. Hitrost ladje bi znašfajla 26 morskih milj na uro. Ako, bi se čoln skril pod vodo, bi ga gnala dva elektro-motorja s 4400 konjskimi silami. Hitrost pod vodo znaša 14 morskih milj' na u-ro. Za' oborožitev tega čolna-velikana je bilo namenjenih 30 cevi za spuščanje torped in 14 brzostrelnih topov, ki se dajo tudi pod vodo uporabljati.
Ta čoln bi bil radi svoje obsežnosti, močne oborožitve in velike hitrosti največja podmorska bojna ladja oklopnica in bi bil najnevarnejši > nasprotnik nemške bojne mornarice. Ruska admirali teta p® je s stavbo te lajdje tako „hitela“, d/a leži čoln še sedaj komaj do polovice izdelan v ruski ladjedelnici. 1 Ko je izbruhnila vojska, 1 so sicer z vsemi silami hiteli, da bi ladjo dogotovili, a ves,trud je bil zaman.. Najbrž je izginila po starem ruskem načinu svota, ki je bila določena za stavbo1 tega podmorskega čolna-ve-likana,
Enakla usoda kot Rusijo, je „zaideta“ tudi Belgijo in Francijo. Belgija je prepozno naročila topo-ve-velik'ane. Plačala jih je sicer deloma še pred tp vojsko, a Nemoi so jih kar v livarni zaplenili in sedaj streljajo ž njimi uroti Belgijcem in Francozom. Francozi pa niso mogli izgotoviti nameravanega zrakoplova po Zeppelinovem vzorcu. Mogoče, da še tudi iz Anglije pride kak glas o počasnosti pri delih za oboroževanje.
Vojaška uprava utrjuje Dunaj ih Budimpešto.
Vojna uprava je sklenila, da zgradi utrdbe ob podonavski črti Dunaja in Budimpešte. V interesu stvari je ta sklep gotovo vse hvale vreden, toda šie bolj hvalevredno je, da je vojna uprava ta sklep takoj javno naznanila. Le nobenih prikrivanj v stvareh, katere mora videti na tisoče oseb. V takih rečeh vzbuja pametna odkritosrčnost največ zaupanja in prav odkritosrčno nas veseli, da se je vojna u-prava odločila za javnost.
Ogrski domobranski minister o naših uspehih.
Budimpešta, 25. avgusta.
Ogrski domobranski minister baron Hazai je izjavil: Novejša) poročila, Id prihajajo z južnega bojišča., potrjujejo, da je položaj avstrijskih čet v Srbiji izboren. Končni uspeh naših čet in njihl bojev bo zmaga na celi črti. Z uspehi, ki jih je dosegla naša armada proti Srbom, smo že lahko popolnoma zadovoljni.
Avstrijsko=srbsko bojišče.
Boji v kotu med Sabacem in Ložnico so končani. Srbske čete so tako zmučene, da,ni pričakovati takojšnjega odpora. Naše čete pa med tem lahko delajo mirno vse priprfave za najdaljne pohode v. srbsko oizemlje.
Vojskovanje na srbskih tleh je čudovito težavno. Ne samo, da je zemeljska površina za one, ki v-padajo, neugodnejša, kakor za one, Bi odbijajo in bhajnijo, ne samo, da so Srbi lahko za odbijanje in hrambo že vnaprej skozi leta in leta vse pripravili, temveč upoštevati je tudi, da se na Srbskem, bojuje zares celi narod in sicer v obupu, Bajti gre se mu za biti in nebiti. Za to slišimo, da otroci in starčki,
■----------------------------------------- ---------------------------------------------------------------------------7
sega v boj, pri katerem ne pozna nobenih ozirov na medim rodne pogodbe, ki jih narekujejo načela naj-
priprsstejlše humamitete. Srbi streljajo iz zasede, — streljajo z otrovajočimi svinčenkami,1 mečejo ročne bombe,, morijo ranjence, oskrunjajo mrliče, streljajo na zdravnike, zlorabljajo parlamentarne zastave, tako da človeka grabi jeza,in stud na takim počenjanjem. Tem večje pa so tudi simpatije do onih naših vojakov, ki se borijo naj teh nevarnih bojiščih, tem večje tudi občudovanje za junaštvo, in zmage avstrijskega vojaštva.
Podrobnosti o zavzetju Šabca.
O bojih na Drini in na meji Save poročajo listu «Neues Pester Journal“ :
Pred zavzetjem S n,baca so se vršili boji med sprednjimi stražami, ki so bili neizmerno težavni. — Tamošnjemu poveljniku je bilo znano, da so srbska ozemlja ob Savi zasedena po zelo močnih sovražnih četah, ki jim je bila naloga, da s streljanjem iz topov in pušk preprečajo prehod naših I vojaških čet preko rele.
V	čolnih, na splavih in pantondi smo, Eompa-panijo za kompanijo, in vsikdar po noči, skušali doseči sovražno zemljo.
V	malo dneh smo napravili z (učnimi signali konec ŠpijonažI in izvajati smo mogli prehod preko reke, ne da bi bil sovražnik kaj slutil. Tiste kompanije, ki so prve pod ploho so vraiz rii h krogelj stopile na srbska tla, so tvorile tam, neprestano obstreljujoč sovražne čete, na dolgo raztegnjeno, po vojaški imenovano schwarmlinie, pri čemer so jih krili že. naslednji manjši oddelki.
Vse te operacije so se vršile vsikdar po noči, minuoijozno in absolutno sigurno.
Metalci svetlobe ' na sovrajžnih tleh so sicer funkeijonirali, ali naše čete so znale tako spretno o-perirati in so se tako porazdelile na široki črti, da je sovražnik menil, da prihajajo mogočne mase čet. Sovražnik se je polagoma umikal od obrežja in med tem, ko so naše prve straže neprestano vznemirjale srbske vedete, so tisti oddelki, ki so pozneje prihajali in so bili kolikor toliko kriti, hitro na srbskem obrežju Save izkopali strelne rove in okope za oddelke.
. :y '	•	•	I -	.. s
Se le potem», 'ko so naši na širokem ozemlju in skoraj do Donave, zasedli dobre pozicije in se vspo-sobili za energičen odpor, se je začelo v jako naglem tempu s postavljanjem mostu na več točkah.
Kmalu so bile naše čete, viedno na srbskem o-zemlju, zapletene v hud boj s sovrajžnikbm, v katerem so kmalu zadobile pretežje. Med to bojno lazo se je moglo postavljanje mostu dovršiti in v velikih skupinah so naše čete šle,preko reke, na kar je sledilo napredovanje proti S'ajiacu.
Po večurnem boju, v katerem so bili Srbi neprestano potiskani iz ene pozicije za drugo, je bil Sabac v naši posesti in ko so bile sovražnikove čete že premagane in niso več streljale, se je še vedno v presledkih streljalo iz pušk.
Srbsjke ženske in ot|roci' so streljali iz starih karabinerjev in so metali bombe, ne da bi bili povzročili mnoge nesreče.
Naši vojaki so zasedli Sabac in vasi v okolici in tisti, ki so na srbski strani opravljali službo prostovoljcev, so bili po vojnem pravu ustreljeni. Veliko srbskih žensk in otrok je bežalo proti Savi in tisti, ki jih nismo mogli poltolviti, so utonili.
Ta etosempel je deloval streznevalno in konec je bilo napejdov iz zasede. Na isti način se je operiralo na Drini db zavzetja Ložnice.
Naši pripovedujejo čudeže, kako sijajno so se obnesli naši topovi in s kako 1 želeno disciplino v streljanju je postopalo naše moštvo.	1
Prodno je naše moštvo doseglo sovražno ozemlje, so se Srbi borili, ne meneč se za vojno pravo. Streljali so na oddelke „Rudečega križa“, na ranjence in na zdravnike.
D očim je naše moštvo brez izjeme hlepelo le po tem, da stopi sovražniku nasproti, I so Srbi v celih rojih, popolnoma opremljeni, bežali preko Save, Donale in Drine k nam črez. Seveda se je streljalo nanje; ko smo se pa prepričali da gre za dezerterje, smo jih pustili, da so dosegli naše obrežje in odvedeni so bili kot ujetniki.
Se prej, nego je prišlo do zavzetja Sabaca, jo bilo na naši strani zajetih več nego 500 srbskih dezerterjev. Vsi so pripovedovali, da so morali stradati, da je dnevna racija le prav majfia ter da je že
moštvo dobilo instrukcije, naj manje strelja in naj i bolj z bajonetnimi napadi dela sovražnika n e škod- * Ijivega.
Brezupen položaj v Belgradu.
Poročevalec lista „Kurjer Lwowski“ v Nišana. Srbskem je napravil dne 24. avgusta v spremstvu nekega uradnika bolgarskega poslaništvi večurni izlet v Belgrad. Ta uradnik je hotel spraviti preostalo premičnino bolgarskega poslaništva, iz Belgrada v varnost. Ko sva prišla v Belgrad — tako pripoveduje poljski poročevalec — sva našla tam vse v strašno zanemarjenem stanju. Polovica mesta je v razvalinah in brez prebivalstva. Razun nekaj sto vojakov, ki so raztreseni po utrdbah in vojašnicah, sva opazila »v predmestjih nekaj tisoč ubogih ljudi, kateri niso imeli dovolj sredstev1, da bi bili pred začetkom vojske odpotovali. V vili bivšega ministrskega predsednika Novakoviča se je splazil na pol bebasti mladenič iz pasje utice in je začel blebetati nekaj o smrtnih strahovih. Spoznal sem,1 da je ta mladenič eden od Novakovičevih domačih ljudi in se mu je že najbrž iz strahu zbledlo. Šel sem v vilo; a po enournem tavanju po hodnikih in vrtovih sem naletel le na nekega izmučenega, dremajočega srbskega vojaka. Tediaj sem videl, kako je kajpitan bližnje straže zapovedal, naj oddajo vojaki salvo proti Zemunu. A nisem pojmil, iz kakšnega vzroka so Srbi oddali ta nepotreben strel. Pozneje sem zvedel, da streljajo Srbi od časa do časa proti! avstrijski strani, da bi s tem povedali 'Avstrijcem, dai še Srbi v Belgradu — čujejo. Ni še minilo po oni salvi pet minut — ravnokar sem si bil svojo steklenico napolnil z izborno studenčnico — ko sem zaslišal brčati po zraku strel avstrijskega Šdapnela, ki se je razletel na vse strani. Srbi so fajkoj sprevideli, kaj ta „pozdrav“ pomeni, in so se poskrili po raznih jarkih.
Kmalu nato so zabeli sipati avstrijski topovi u-ničujoče in smrtonosne krogle v. okolico Topčiderja. Bilo je ravno opoldne; solnce je silno pripekalo, a solnčni žarki so bili kmalu po dimu iz gorečega poslopja — takozvane „O ramiferi je" — zakriti.) Ko so se rušile stene ponosne JOranžerijc!“, so se slišali že pogosti Mici iz vrst srbskih vojakov: i„ßudi Bog z nama!“ Vmes so doneli tudi ob upaj oči klici smrtno zadetih. Ko so avstrijske topove krogle v moji neposredni bližini uničile tam postavljen srbski top in je neka granata, padla ne daleč od mene na tla, sem se 3 naglo umaknil z nevarnega prostora. Imel sem dovolj!
In tako se ponavlja v Belgradu dan za dnem.
' Na vsaik srbski strel ali izzivanje odgovorijo Av-r stridei s streljanjem iz topov- S tém hočejo Avstrijci pregnati iz Belgrada ostanke srbskih čet, ki trdo-- vratno vstrajajo v mestu, če {tudi nimajo nobenega "• upanja, da bi se položaj v Belgradu za nje ugodno spremenil. Poljaki srno brezskrbne in Ijahkoživne nar rave. Francozi tudi niso nič boljši. Nikdar pa še nisem videl tako n ai v ms-šovinisiič n ega, tako lahkomiselnega naroda, kakor so Srbi. Se celo bolj; izobraženi Srbi ne spoznajo resne nevarnosti, ki plava nad njih deželo. Ta srbska lahkomiselnost in šovinizem ima svoj izvor v hujskanju iz Rusije, kateri je največ na tem ležeče, da sa srbska trmoglavost čim dalje vzdrži. Rusu ni nič mar, če bi Srbija vsled gvoje trme bila tudi popolnoma uničena. Ruskim politikom je bodočnost Srbije postranska stvar. Mnogo jim je na tem ležeče, da zadržujejo nekaj avstrijskih ’bojnih sil ob srbski meji. Da je položaj tok, je pa -mnogo krivo brezvestno srbsko časopisie. Kakor je •videti, .se tudi od mnogih/ drugih zunanjih strani -upliva na Srbijo, da vstraja v svoji nesmiselni trdoglavosti.

Francozi! so dolgo časa1 slepili ljudstvo s „sijajnimi zmagami“ nad Nemci, toda sedaj so vendar izprevideli. da tako ne gre naprej, in za to razglašajo, da se jim ofenziva v nemško ozemlje sicer ni posrečila, a da bodo tem trdnejši pri defenzivi nasproti „oslabelemu“ sovražniku. Francozi zaupajo na svoje trdnjave, ki stoje kakor v eni črti od severa do juga in ;&a katero bo sedaj naletela nemška o-Jenziva.
Toda to zaupanje ni mnogo vredno. Dogodki pad Namur ju .so dokazali, da Belgijci in Francozi niso v pripravah korakali z Nemci v isti vrsti. Nemci so popolnoma na tihem in skrivno vlivali 42 cm oblegovalne topove, in belgijske ter francoske trdnjave niso talko zgrajene, da bi lahko kljubovale tako silnemu strelivu.1 Branitelji namurskih trdnjav so Bili kar osupnjeni, ko so začeli pokati novi, dosedaj. celemu svetu neznani* nemški topovi. Dobro pomerjeni strel in utrdba je bila razrušena. Za to so nekateri belgijski poveljniki kar pomolili bele zastave iz svojih utrdb,; ker so uvideli, da je vsak nadaljni odpor zaman,	.,■>	..	•..-{.-i
Francozi dobivajo že zono in y Parizu jeljud-stvo zbegano ip pjotrtp
Belgijska trdnjava Namnr padla.
Berolin, dne 25. avgusta.
(Uradno.) Mes lo Na m ur i n 5 m e s t n i h u t r db je z a se d 1 a nemška arm ad a. S t i-rr i u t-r® fee se š*e o bs tr e'l j n je jo, bodo pa v kr-atkem padle.
i '	.....
Berolin, :26. .avgusta.
Fri Namurju. so padle vse utrdbe. Tudi Long-'Wy, -ki : se je hrabro branil, je zavzet.
Nemčija zamolčala najnovejše oblegovalne tope.
I	Berolin, 25. avg.
(Uradno.) Berolinški listi so prinesli z dovolje-njem generalnega, štaba slike bombardiranih utrdb 1 Lutti c ha, iz katerih je razvidno, kako silno so učinkovali nainovejši nemški oblegovalni topovi nautrd-he v Lüftichu. Javnost izve šele -sedaj, db ima Nem-•čija v rabi Čisto nove oblegovalne topove kalibra 42 cm. En -sam strel iz takega topa prodere celo najmočnejše Oklopne plošče.
Očividno so bili to topovi, o katerih je pravil nemški general Stein, da niso bili znani sovražniku. Že deistvo, da je mogla Nemčija izdelati take velikanske topove, ne da bi inozemstvo bilo o tem kaj izvedelo, «pričuje, 'kako skrbno: se je pripravljala že v -mirnem času Nemčija na vojsko.	I
Belgija dobi oOOmilljousko posojilo.
Ker .«e nahaja ’Belgija v denarnih zadregah, jsta Anglija in Francija sklenili, da dovolita Belgiji
ne uprave Monako. Aretirali so ravnatelja kazina in 3 druge Nemce. Ameriški konzul je posredoval in Francozi so mu obljubili, da bodo izpustili ravnatelja Kurza. Ko je konzul čez 2 dneva odločno zahteval, da ravnatelja takoj izpuste, so mu v Nizzi odgovoril li, da je ravnatelj z 8 drugimi Nemci na sumu, da je vohun. Tri dni pozneje smo slišali, da so ga ljudje, ki so vdrli v sodno dvorano, izvlekli na cesto in tam umorili. Pravica in zakoni so ta na jugu napram Nemcem in Avstrijcem brez veljave. Ravnatelj je bil ostal v Monaku, ker je zaupal v upliv kneza Alberta pri francoski vladi. Pa ravno knez Albert je bil eden prvih žrtev te vojne. Še danes ne vemo, kje se nahaja od Francozov od svoje države pregnani knez kneževine Monako.
Turčija.
Nastop Anglije in Rusije proti Turčiji opravičuje mnenje, da se vojni požar najbrže razširi. Kaže se, da hoče Rusija s privoljenjem Anglije šiloma prelomiti pariški mir, sklenjen po krimski vojni, ki zapira Dardanele in Bospor. Nastop Rusije in Ang-A 6	Turčiji je zadnjo seveda približal še bolj
Avstriji in Nemčiji, in jo primoral, da je odredila mobilizacijo svoje armade. Turčija ve, da mora računati z vpadom Rusov v Armenijo in z napadom v Langrad. Nujna diplomatična pogajanja Turčije z Bolgarsko in z Rumunsko ter s trozvezo pričajo, sako dalekosežnega pomena je nastali konflikt. Vžgal bi brez dvoma tudi Balkan. Vsled tega, ker so Angleži konfiscirali turške ladje, so dobili Grki veliko premoč nad turško mornarico in seveda komaj ča-
posojilo htfO milijonov frankov in sicer vsaka po 250	se polastili turških otokov.. Bolgarska in
imilijonov
Nemčija naloži Brnselju 200 milijonov davka.
Nemčija je naložila belgijskemu glavnemu mestu Bruselju 200 milijonovi frankov vojnega davka. ’D,hj bo moralo tudi mesto Lüttich plačati vojni davek, je brez dvoma. Ni Še pa znana svota1, katero bo moral Lüttich plačati, Očividno je ta naloženi davek v zvezi z vestjo, da sta Anglija in Francija posodili Belgiji 500 milijonov frankov.
'Najnovejšfe* poročila pravijo, da bo Lüttich moral plačati 00 milijonov frankov vojnega davka.
Belgijska kraljeva rodbina.
Da je Albert, kralj Belgijcev, zbežal s svojo rodbino v Antwerpen, je znano. V a.ntwerpenskiem pristanišču sta usidrana dva parnika. M sta vsak čas pripravljena, da v najskrajnem slučaju prepeljeta kraljevo rodbino na Angleško.
Obupana francoska javnost.
Alzaški poslanec Wetterle, kji je začetkom vojske zbežal na Francosko, pošilja- svojemu časniku „Elsässer Courrier“ opis sedanjega razpoloženja na Francoskem in pravi: .„Razburjenje po Franciji je velikansko. Mobilizacija je strašno hudo zadela vse ljudstvo, kajti vsakdo, ki je le količkaj zmožen za vojaško službo, je moral pod orožje. Ljudstvo je nevoljno naj vojska in porazi iz leta 1870 vstajajo nanovo v judškem spominu in vzbujajo splošen strah. Proti Nemcem je zavladalo srdito sovraštvo in Alzačani niso izvzeti.“
Princ Friderik iz hiše Sachsen-Meiningen padel pri Namurju.
Boji za. belgijsko trdnjavo Namur so, kakor je posneti iz došlih nam poročil, zelo krvavi. V ponedeljkovi „Straži“ smo na kratko poročali, da že od dne 21. avgusta naprej gromijo pred Namurjem nemški topovi, Dne 24. avgusta je trdnjava Namur, iz-vzemši štiri zunanje utrdbe, padla. Mesto in petero utrdb offirog mesta so Nemci po zelo hudem boju zavzeli. V tem boju je padel princ 'Friderik iz vojvodske hiše Sachsen-Meiningen.
Uradno poročilo pravi:
(Uradno.) Divorai maršalsM urad poroča, da je princ Friderik, brat vojvode Sachsen-Meiningen in oče velike kneginje saškei, dne 28. avgusta padel
pred Namurjem, zadet od sovražne granate.
*
♦ *
Princ Friderik Janez iz hiš,e SachsenWMeiniìn-gen je bil rojen leta 1861. Služil je v pruski armadi ter je imel šaržo generalnega poročnika (pri nas generalmajor).
Nemški princ z zastavo naprej.
Frankbbrod, 26. avg.
(Uradno.) Dne 25. t. m. so pripeljali v Franko-brod 60 ranjencev 81. pešpolka. Ranjenci so pripovedovali, da je naskočil polk, kateremu je poveljeval princ hesenski Frideriki Karol, neki grič. Pri tem naskoku je padel praporščak. Ko je princ Friderik Karol to zapazil, je takoj sam prijel za zastavo in jo nesel v boj. Njegov polk je zmagal.
Francozi prepodili kneza male državice Monako.
„Vossische Zeitung“ poroča iz Ve t:miglile: Francozi so se dne 8. avgusta polastili knežje dežel-
Rumunska sta nevtralni, naravno pa je, da jih skušajo sovražniki pridobiti za-se, Avstrija- in Nemčija pa za-se. Praški „Cas“ je mnenja, da bosta Bolgarska in Rumunska posegli v boj, a še le kadar bosta spoznah, na kateri strani je 1 z večjim materijalnim dobičkom združen najmanjši riziko.
!	Turčija se ne. uda.
Tiripelententa (trojni sporazum Rusija, Francija, Anglija) pritiska z vso silo na Turčijo, da bi se udala in dovolila prehod ruskih vojnih ladij skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Ves pritisk in grožnje so pa ostale dosedaj brezuspešne. Tudi grožnja., da si bodo ruske in angleško-francoske ladije izsilile prehod skozi Dardanele, ne učinkuje nič na Turčijo, ker je v. zadnjem času) Turčija Dardanele zelo močno utrdila.
V Armeniji, Perziji in v Indiji pa postaja agitacija mohamedanskega prebivalstva proti Angliji in Rusiji od dne do dne živahnejša.
Izjalovljeni naklepi na turške vojne ladje.
„Südslavische Korrespondenz“.< poroča: j Dognalo se je, da so nameravali izvršiti anglješki in-strukcijski častniki poškodbe na turških vojnih ladjah. Toda'to naklano je turšm mornariška uprava še pravočasno spoznala. Angleški častniki so izvršili na turških vojnih ladjah še pred izbruhom vojne goto.ve spremembe z namenom, da bi postale za boj nesposobne. Spremembe so se zopet popravile, angleškim častnikom pa gotovo ne bo tako kmalu zopet dana prilika za slične zahrbtnosti.
Turki križarijo v Črnem morju.
Dunaj, dne 26. avgusta.
Po uradnih poročilih je odplulo rusko brodovje Črnega morja iz svojih pristanišč. D,ne 20, t. m. so ga videli pri bolgarskem mestu Burgas, Bržkone bo zapustilo tudi turško brodovje svoje zavetje in šlo pod vodstvom obeh od Nemcev kupljenih ladij, križarit v Crno morje.
Kako ste utekli „Goebeji“ in „Breslau“ sovražniku.
O drznih pohodih nemških križark „Goeben“ in „Breslau“ v Sredozemskem morju ter o srečnem prihodu pred Carigrad pripovedujejo sedaj nemški pomorščaki „Goebena“, ki so došli preteklo soboto iz Carigrada na Dunaj, sledeče prav zanimive podrobnosti:
Ko sta zapustili „Goeben“ «in. „Breslau“ nevtralno luko Mesino, kamor sta se zapekli pred zasledovanjem sovražnika in pripluli na odprto morje, — sta zagledali močno an gleško-f r an cosko vojno brodovje. Čeprav je bilo obema že v naprej jasno, dai se ne bosta mogli uspešno braniti velikanski premoči, sta se vendar spustili v boj. Sovražne vojne ladje so oddale več kakor 180 strelov samo na „,Goeben.“ Toda pokazalo se je, da so sovražne ladje streljale skrajno slabo. 'Od oddanih sovražnih strelov) jih je padlo 110 v vodo, 10 preko ladje, ki so le neznatno poškodovale ltfdjine jambore. Pri tem obstreljevanju nista trpeli „Goeben“ in „Breslau“ prav nobene škode. Posrečilo se jima je, da sta tfsled spretnega manevriranja in vsled nekaj strelov, M so sovražne ladje prav dobro zadeli, predrli sovražno brodovje in uteMi.
Vsled brzine, s katero sta pluli, sta ro preteku ene ure sovražnim ladjam že tako daleč uteMi, da nista videli niti enega jambora zasledujočih ladij. Po trudapolni vožnji sta pripluli „Goeben“ in „Bre-
Strait'4
slau“ skozi Dardanele pred Carigrad. Ker je Mia pa med tem časom že sklenjena kupna pogodba medi Turčijo in Nemčijo glede nakupa obeh vojnih ladij, so jih sprejeli dostojanstveniki turške mopnarfee, Kakor tudi vse i-carignajsko prebivalstvo z velikanskimi uavdjušenjem.
Grška krši nevtralnost.
Iz Soluna prihaja zakasnela brzojavka, z dne' 15. avgusta, ki pravi med drugim tudi sledeče: Srbska. vlada se trudi na vse načine, da bi dobila živila, zlasti pa moko, za svoje čete, 'Že začetkom vojne je’grška vlada prepovedala izvoz živil. Za sosednjo, Srbijo pa bi radi napravili izjemo in bi ji bili radi na uslugo, celo ne glede na nevarnost, da spravijo last no prebivalstvo v neprijetni položaj, da mu podraže že itak draga živila. V Solunu se mudeča srbska nakupovalna. komisija je plačala izredno visoke eene, govori se, da je preplačala moko za 60%, in to. je najbrže tu,di resnično, obenem pa tudi dokaz, kako malo zalog ima Srbija in kako težko bo za Srbijo, dia svor jo vojsko vzdrži delj časa v vojnem stanju. Srbi so kupili od solunskega Allatinskega mlina mnogo moke. Posredoval je pri tej kupčiji glavni upravitelj Makedonije, Sofulis. Na eni strani torej prepoved izvo-:za, na drugi strani pa najvišje oblasti same dovoljujejo, da se ta prepoved krši. Na solunskem kolodvoru stoje pripravljeni srbski železniški vozovi, da odpeljejo moko, doslej pa se je carinski ravnatelj' branil, ,da bi pust i naložiti moko, opirajoč se na prepoved grške vlade. Verjetno pa je, da bo dobil carinski ravnatelj posebno naročilo svoje vladen nakan boi Srbiji mogoče dobiti živila preko Soluna. Kakor znano, so pustili Grki že razne pošiljatve, deloma municijo, deloma tudi druge vojne potrebščine, preko Soluna, in vse to baje, ker je Srbija obljubila Grški veliko odškodnino. Govori se, da hoče Srbija prepustiti Grški važne postojanke Bltolj, Gevgeli in Dojran. To so mesta, za kateri je Grški prav mnogo in bi se mogla ppd grško vlado zopet razviti. Tako n. pr, mesto Bitolj, od kar je v srbskih rokah, vedno nazaduje.
Angleži prežijo na Nemce.
Angleška poročila pravijo, da angleška mornarica ne bo poiskala nemške in jo prisilila k bitki, Križarila bo v Severnem morju, da ščiti severno francosko obal in zabrani, da bi tukaj Nemci izkrcali svojo pehoto. Obenem bo ovirala nemške trgovinske zveze na morju in tako izsilila, da pride nemško brodovje nad angleško.
Moč topovega strela.
Sedaj, ko divja po celi Evropi vojska in govore topovi odločilno besedo, bo morda marsikoga zanimalo izvedeti, kolika sila tiči v topovem naboju.
Sila topovega naboj a v obsegu (kalibra) 30“ 5 cm :znaša okroglo 28.000 met. ton. To se pravi, da strel iz takega topa vrže težo 1 tone (1000 kg) 28.000 m visoko. Isto moč, ki jo povzroči strel iz 30’5 cm topa bi zamoglo povzročiti 11 milijonov konjskih sil. Ce primerjamo to silo z močjo, s katero se premikajo linijske ladje, dobimo še-le pravo sliko o grozni sili topovega strela. Najmočnejše nemške linijske ladje imajo .20,000 konjskih moči.
Dobiti moč 11 milijonov konjskih sil, bi moralo skupno sodelovati 550 linijskih ladij. Top navedene velikosti zdrži približno 150 strelov, ki razvijejo skupno silo okroglo 4 milijone met. ton.
Da si predočimo to silo še bolj, vzamemo primero skupnih strelov enega nemških topov, ki bi vzdignil 200 m visoki drednot, ki tehta 20.000 ton, To je sila, ki si jo moremo komaj predstavljati. Jasno je, da se pri tej grozni sili pritiska topovi kmalu obrabijo, če tudi so izdelani iz najboljše snovi.
Zadnja porožila, došla v petek 28. avg.
Avstrija napove Belgiji vojsko.
Belgija sicer nikjer ne meji na našo državo, a ker je ponovno odklonila zahteve naše zaveznice Nemčije, odkrito stopila na stran naše- sovražnice Francije, in ker je grdo in surovo ravnala z avstro-ogrski-mi podaniki, je Avstrija dne 27. t. m. tudi Belgiji napovedala vojsko,
i	Naš cesar.
Naš cesar je v prisrčnem brzojavu- čestital nemškemu cesarju zaradi zmag njegove armade ter mu podelil veliki križ Marija. Terezijinega reda, — Selu nemškega generalnega štaba, generalu Mollke-ju, je podelil komandurni križ istega reda.
Junak „Zente“ — Mariborčan.
Poveljnik „Zente“, ki je s tako hrabrostjo nastopila, da so celo francoske ladje povesile svoje zastave, ko je začela izginjati v, valovih, je bil Mariborčan, korvetni kapitan Pavel Paehner, nečak znanega trgovca Paehnerja v Edmund Sehmie-uliei.
Francozi o „Zenti“.
Častnik Irancoske oklopne križarke „Edgar Qui-net“, kateri je „Zenta“ zadala mnogo občutnih poškodb,
__________________T R A\ 2: AL.“-______________________
■tak®, da se jo. mora v pristanišču popravljati, pripoveduje s občudovanjem o „Zenti“-: „Francom so polhi občudovanja za neizmeren pogum avstrijske mornarice in ne najdejo dovolj besed za njeno hrabrost. Ko. sta nam“,, takt» pripoveduj e* omenjeni: Častnik;. b*uML nemški križarki „Goeben“ in „Breslau“, apno nekoli’ ko. časa križarili po sieilianskih vodah, potem smo šli po premog na Malta; Nato. smo> se namenili vAdrijoy da ugotovimo, ali so avstrijske ladje podpirale nemški križarki. Dne 17. avgusta smo zapustili Malto in počasmo pluli ob italijanski obali. Pri rtu Manfredo» nia smo se. obrnili ostro na vzhod ter kmalu zagledali avstrijski rt Punto d’ Ostro, Odtod smo se potem-obrnili proti jugu,, kakih 5 morskih milj oddaljeni od obali. Naenkrat zagledamo' avstrijske ladje. Takoj začnemo. streljati na majhnega rušilca In na majhno križarko, ki je: — tega bi: nikdar ne Mi pričakovali — v hitrem toku plula naravnost proti nam. Rušilec nam je> utekel,. Majhna križarka pa, M: je imela blazno predrznost,, začeti' boj z vsem našim brodovjem, je iz vseh topov streljala na nas. Kakor dež so padale njene granate na naš krov, čeprav smo ji tudi: ati pošiljali strel za strelom; Kmalu je bite; naša ladja ogrnjena z meglo tresk,, odpadkov in streliva, deščic, para,, plina, dima, in v to meglo s» neprestan®; padale „Zentine“ krogle. Vkljub temu naskoku se je naše (francosko) moštvo izborno držalo. Četrt ure je trajal ta boj, ko je naša krogla razcepila nasprotnika, ki je z „Živio.! “-klieii na cesarja in z vihrajočo zastavo izginil v valovih. V tem trenotku se naša ladja strahovito strese,, mnogi vojaki popadajo,, morje pod, nami se peni in z velikanskim sunkom se Vleže naša ladja na stran. Mi smo zadeli na mino, ali nam je „Zenta“ poslala zadnji pozdrav s torpedom? Naša. ladja je dobila poškodbo, da jo moramo v doku popravljati.“ — Tako francoski častnik. Glas o junaštvu „Zente“ gre po celem svetu.
Avstrija je prva!
Ker so nekateri listi trdili, da je Nemčija prva na tihem pripravila 42centimeterske oblegovalne topove, prinaša sedaj „Reichspošta“ z uradnim dovoljenjem vest, da je naša vojna uprava že 1. 1910 v Skor dovi tovarni v Bolovou delala prve poskuse z 42cen-timeterskimi topovi, Ker so poskusi izvrstno izpadli, je uprava sklenila, da se fabricirajo taki topovi in se pripravijo za primerno uporabo. Krogla takega topa tehta 1000 kg in porte (dalekosežnost) 15 km.
Naši poveljniki.
V glavnem avstrijskem taborišču je vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik od zore do pozne noči na nogah. Zvesto mu stoji na strani načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hecendorl. Prestolonasledniku nadvojvodi K a r 1 Era n c Jožefu se poroča o vseh vojnih podvzetjih. Vojni poročevalec lista „Pester Lloyd“ porosa, da se je razvrstitev naših čet na ruskem bojišču naravnost, vzorno izvršila. Naše vrhovno poveljstvo je' z nemškim vrhovnim poveljstvom v neprestani telefonični zvezi in brzojavnem stiku. V vojaških barakah, taborišču vrhovnega poveljstva, stanuje po 6 višjih častnikov v eni sobi, ki so urejene po kasarniškem vzorcu. Preživljanje in oborožitev naših čet, kakor tudi sanitetne naprave naše armade, so izborne. Enako izborno je tudi razpoloženje cele naše vojne sile. Vedenje naših črnovojnikov se ne more dovolj pohvaliti. Da so se izkazale ruske kozaške čete kot malovredne, se je že opetovano pokazalo. Kozaki pomenijo le tedaj nekaj več, ako nastopijo v veliki množini, a naše |a,vstrijske kavalerije v nobenem oziru ne prekašajo.. Posebno mnogo pa trpijo ruske cete vsled grehov in zločinstev, ki jih uganjajo ruske vojne intendanture. Avstrijska poizvedovalna služba se je i(zborno obnesla. Posebno so se že izkazali naši zrakoplovci, kateri so vrgli na sovražnika že več bomb in so s tem povzročili v nasprotnih vrstah velik nered. Zrakoplovci prinašajo s svojih poletov mnogo važnih poročil, katera našemu vrhovnemu poveljstvu izborno služijo. Z ruskimi letalci še naši zrakoplovci dopadaj niso trčili skupaj. Poročila, da bi bili Rusi zapuštili Varšavo, niso resnična. Krog in krog Varšave so zbrane moč’ ne sovražne bojne sile. Naše čete nevzdržno prodirajo v rusko ozemlje.
Govorice o visokih častnikih.
Dunaj, 25. avgusta.
(Uradno.) Razširjajo se govorice, ki imajo namen, omadeževati osebno čast višjih častnikovi naše armade. Te govorice so seveda brez vse podlage. Posebno pa ste mora povdarjati, da so vesti, da se je več višjih častnikov obsodilo po vojnem sodu., popolnoma neosnovane.	i
Že priprost, zdrav človeški razum nam pra(vi, da se nikakor ne bi smelo in moglo zamolčati, ako je kak častnik vojaških čet ali generalnega štaba obsojen po vojnem stanju. Radi tega so rake neosnovane govorice popolnoma brez vsake podlage. Pri razširjanju takih govoric se gre za premišljeno in vse obsodbe vredno hudobijo. Uolžnost vsakega po-
__________ 28. avgusta
štenega. dòmo! j ulte» to j® j j®, da. so z vsemi sjlamtozo* perstavPa talami govoricama in, da skrbi, Ida sesRpv-zročitelfa teh neresničnih in neosnovanih vesti ti primejo- in s- temi dobijo tudi zasluženo plačilo.
Srbita popolnoma ločena.
Phed: par' dnevi st» bolgarski hajduki poškodovali vsa železnice- in razstrelili vse mostove, po,katerih sa lahko dovaža živež in Soluna. Bolgarski list „Dnevnik1“ z dne: 27. t. m. poroča, da so razstrelili: tudi velik železni most t med Za ječar jem in Né goli-non» Ta most je' bil glavna dovozna žila, po kateri je Rusija preskrboval® Srbijo z živili. .
Nemška; križarka se sama potopila.
Berolin, 27. avgusta..
(Uradno;) Majhna nemška, križarka „Magdeburg“- je v bližini otoka Odensliohn v Finskem zalivu zavozila na morska tla. ;Ker se ni posrečilo ladjo, rešiti, so jo Nemci samii razstrelili. Torpedni:. ČOlte „U 26“ je rešil večino moštva.
Noyo francosko, ministrstvo.
Pariz,, 27. avgusta.
Ministrstvo M,Mani je demisijoniralo, , da sestavi novo ministrstvo, v katerem so zastopane z ozirom na vojno vse republikanske stranke. Predsedstvo; novega mihisfetiva je zopet prevzel žid Viviani, minister za zunanje zadeve pa je znani sovražnik, Nemčije^, zid Delcasse. Poljedelski minister rje pa Židi David.
Antwerpen pred obleganjem.
V Antwerpenu in v okolici so posekali? drevesa in razdejali vse hiše, ki ovirajo razgled iz utrdb. — Vse ceste, ki vodijo v mesto, so zabarikadirane1. Rove in nasipe delajo noč in dan. Zastarate' utrdbe so nanove utrdili in mogočno oborožili, da bi odbili napad Nemcev., Belgijske oblasti in tudi druge zasebne osebe so silno razburjene. Strah pred iijozemei je že velikanski. Iz tega vzroka so še celo dopisnike prijateljskih, držav izgnali. Vsak inostrane®' je v veliki nevarnosti, da ga ustrele in sicer bre»; vsake obsodbe.,
Anglija koprni po Adriji.,
Budimpeštanskemu listu „Pester' Lloyd“ poročajo z dne 27,. avgusta iz Rima, da je>angleški poslanik v Rimu, sir Reanel Rodd izjavil „neoficielno“, da si bo angle ško-f r an oosfco brodovje a a- časa vojske skušalo poiskati kako pristanišče' v Jadranskem morju kot svoje opirališče, ker je baje* Malta za ang- , leško in kako francosko pristanišče za francosko brodovje preveč oddaljeno, da bi se od: tam vodile vojne operacije v Adriji.
Anglež je omenil, da bi n. piv., pristanišče v Valloni angleškemu brodovju najbolj prijalo kot tako opirališče, Valona j,e ključ do Jadranskega morja in tega ključa bi se angleški kramar rad polastil. Toda Anglež gotovo nima namena, zasesti Valono samo za; „časa vojske“, ampak bi si jo pridržal kakor otok Ciper in Egipt ter druge kolonije-.. Angleški poslanik je tudi namignil Italiji, da bi se Anglija „zadovoljila“ navsezadnje tudi s kakim italijanskim pristaniščem v Adriji, ako bi Italiji ne bilo všeč, če zasedejo Angleži Valono. Italija bi dobila-za svojo naklonjenost; „ob sklepanju miru-“ dobro plalčil®
Poročevalec pravi, da bo Italija na angleško vprašanje najbrž odklonilno odgovorila.
Položaj na bojiščih.
Dunaj, 27. avgusta.
List „Rundschau“ piše: Iz uradnih poročil, ki prihajajo iz bojišč, se razvidi, da je položaj avstro-ogrske in nemške armade na bojnih poljih zelo u-go’den.
1.	Avstri} s Kot-srbsko bojišče. Na južnem bojišču se je od časa, ko so s® vršili boji pri Valjevu in Višegradu, ni zgodilo nič posebno važnega. Hudo tepena srbska armada ima mnogo posla, da, se nekoliko zbere in popravi svoje pomanjkljivo preživljanje. Naše čete so vzdržale dobljene postojanke in so navdušeno in jveselo raizpoložene.
Se bolj malenkostni so dogodki na črnogorski meji. Baterije na Lovčenu so vsled streljanj*® naših topov z Vermaca in bojnih ladij obmolknile. Dosedanja črnogorska, podvzetja okoli Bileca so bila zelo siaba in brez kakega uspeha. Na|Še čete so te napade z lahkoto odbijale.
2.	Avstr ijskowrusko bojišče. Močne avstrijske čete zmagovito prodirajo na obeh straneh reke Visle v Rusijo. Ziahodno od Visle so naše čete že prekoračile 1 ozemlje ob reki Kamiena, na vshodni strani pa zasleduje naga armada po zmagi pri Krasniku Ruse v smeri proti severu.
O položaju naše armade v vshodni Galiciji ni sedaj nobenih novih poročil.
3.	N e m šik o »rusko bojišče, O podvzetjih nemške armade proti Rusiji v vshodni strani Prusije ni došlo nič novih poročil. Ta armada, ki stoji, kakor se domneva, pod poveljstvom generalnega obersta pl. Prittwitz-Galfron, se pripravlja na nove boje.
4.	N a m o r j u. O veliki angleški in francoski vojni mornarici v Severnem in Sredozemskem morju ni duha ne sluha. V Jadranskem morju ni več sovražnih ladij.
Boi za Obrež.
Poročali smo že v „Straži“ in „Slov. Gosp.“ o bojih naših čet ob' Drini, pri Ložnici in Višegradu. Dne 13. avgusta in naslednje dni so se vršili boji v okolici Ložnice, ki lieži ob Drini, tam, kjer vodi železnica iz srbskega Šabaica naj bosansko mejo* Blizu Ložnice leži na mgli višini vasica Obrež.
Nek ranjenec zagrebškega 53, pešpolka pripoveduje o bojih za to vas sledeče:
Na, naši strani sta se borila Varaždinski 16. in zagrebški 53. pešpolk ter en polk deželne brambe. Ko smo prekoračili med neprestanim streljanjem srbskih čet in komitašev reko Drino in smo počasi prodirali naprej, smo dobili pofvelje, da moramo zavzeti vas Obrež. Vas ima malo cerkvico, ki je služila Srbom; ob enem kot trdnjava Ložnice. Naš 53. pešpolk je bil v središču alvstrijske kolone, 16. pešpolk) in deželna hramba pa kot naši krili. Najprvo smo dobili povelje, da moramo zavzeti železniški nasip. Tla na obeh straneh železnice so zelo močvirna, • radi tega je bilo prodiranje v vojni opravi zelo težavno. Ta železniški nasip nas je stal najprjvo precejšnjih žrtev, kajti srbska afrtilerira vi bližnjem Obrežu je sipala na nas smrtonosni ogenj. Srbski topovi so imeli tukaj lahko delo, ker so topničarji razdaljo med Obrežem in železniškjo progo poprej do koraka natančno izmerili in je torej skoro vsak strel tudi zadel. Nato smo se z vieliko težavo borili s sovražnikom na močvirnati ravnini. Ko smo tudi to zavzeli, smo začeli z vso silo obstreljevati Obrež, Tjukaj so bili Srbi zavarovani v peterih okopih. Tie okope smo morali z bajoneti naskočiti, vsakega posamezno. Pri enem teh, naskokov sem bil ranjen.
Ko smo došli na višino Obrež, so še Srbi iz cerkvenega stolpa in z dreves, kamor so bili splezali, streljali na nas. Metali so tudi granate, katere pa, hvala Bogu, navadno niso, imele posebnega u-činka, ker so narejene iz slabega materijala. M vasi Obrež smo se bojevali mož proti možu. Vsako drevo, vsako hišo smo morali 'Vzeti v boju „na nož.“ Srbi so se borili z vso srditostjo in videlo se je, da sov,vojevanju že izza balkanske^ vojske dobro izurjeni in imajo mnogo bojnih izkušenj. Tudi naši so se borili z velikim junaštvom, Boj za Obrež je trajal od 11. u-re dopoldne do 9. ure zvečer.
Posameznim srbskim oddelkom se je od časa do časa posrečilo vdreti v našo bojno vrsto, a zopet so jih naši junaki, večinoma Hrviati, v'rgli nazaj. Končno smo Srbe popolnoma premagali. Le-ti so v begu pometali orožje proč. Obrež je bil naš in s tem tudi važna postojanka — Ložnica.
Višji poveljniki turške armade.
Iz Carigrada se javlja, da so vse vesti, pravijo, da namerava Turčija udreti skozi osvobojeno bolgarsko ozemlje proti Kav alti na Grško, popolnoma neosnovane. Res je le, da zbira Turčija v vilajetu Odrin čete, toda samo iz previdnosti. Turška vlada je za slučaj, vojnih zap leti j uje v imenovala višje poveljnike za tri armade ; in sicer : Ldman-pašo za evropsko Turčijo, mornariškega ministra Džemal-pa-šo za maloazijsko armado in Izzet Haslsan-pašo za armado v provincah ob turško-ruski meji. Ta imenovanja bodo postala le v slučaju potrebe pravomočna.
Kdo bo prihodnji papež?
„Information“ piše: Neki stari izrek se glasi: „Kdor gre v konklave kot papež, se vrne kot kardinal.“ Kdo bo tedaj nojvi papež, o tem bi se sicer ne smelo preveč prerokovati, toda v, kolikor smo poučeni, se smatrata za najresnejša, kandidata:	Antonio
Agliardi, bivši papežev nuncij na Dunaju, in Domenico Ferrate). Agliardi je star 82, Ferrata pa 68 let. Oba sta kot kurialna kardinala v Rijmu. V poštev bi še utegnil priti 621etni kardinal Pietro Gasparri, ki je na glasu kot najboljši jurist kurije. Imenuje se še tudi kardinal Domenico Serafini, katerega tudi štejemo med najresnejše kandidate.
Raznoterosti.
Slovenci! 'Javite vse, klar storite v sedanjih časih za javni blagor, jedrnato in kratko tudi našim listom.
Cč. duhovščino prosimo, da se povsod, kjer ni v to i pripravnih laikov, postavi v smislu S. K. Z. in
S.	K. S. Z. na Selu vsemu humanitarnemu delovanju za vse sedanje, Vsled vojne nastale javne potrebe. Ne oziraje se na levo in desno, na sovraštvo in ljubezen, naprej po poti, ki je zapisana vsakemu odkritosrčnemu prijatelju katoliškega ljudstva!
Zlobnost „Marburgerce.“ Ko poroča JMarbur-ger Zeitung“ od zadnje srede o aretaciji gimn. prof. dr. Ilešiča, pravi tudi, da je pred nekaj časom govoril dr. Ilešič v Mariboru „(in einer geistlichen Versammlung.“ Očividno je, kam protestantski list meri. Vsak politični otrok ve, da je vsa slovenska duhovščina v odkritem odporu proti javnemu delovanju dr. Ilešiča in vsakdo tv Mariboru ve, da na omenjenem zborovanju ni bilo nobenega duhovnika zraven. Tudi „Marburgerca“ bo to vedela, če ne, pa lahko izve pri mestni policiji, M je preiskavo vodila. „Marburgerca“ dosledno zasleduje; namen, očrniti slovensko duhoviščino pred njej dostopno javnostjo.
„Tagespost“ in „Marburger Zeitung.“ „(Tagespost“ z dne 26. avjgusta grdo napadfa spodnještajersko duhovščino ter trdi, da so nje večina „Hetz-
priester“ in njih glavna naloga je baje, „der pan-slavistischen Propaganda zu dienen. Ihnen ist der hedige Ort der Kirche der Ort, wo sie; Politik treiben, der Beichtstuhl der Ort, wo sie die Frauen gegen-ihre Männer hetzen,“ In „Marburger Z|eitung“ od srede piše, da bo sicer čakala na podatke, ki bo jih imela preiskava pri aretiranih duhovnikih, toda že sedaj trdi, da preiskava in keinem Falle unser Wissen, unsere Erfahrungen t'angteren könnte.“' Da bi bila slovenska duhovščina panslavistična in, zlorabljala cerkev in spovednico, to je trditev brez dokazov. Slovenskja duhovščina je bila vedno avstrijskega mišljenja in bo taka tudi ostala vkljub vsem napadom njenih sovražnikov, Fraza o zlorabi lece in cerkve pa je tako stara in lažnjiva, kpkor ves liberalizem sploh. (Značilno je tudi, da „Marburgerca“ že danes izjavlja, da bo prezirala vse podatke preiskave !
Zblaznel. „GiJa,zer Volksblaitt“ poroča: „V tukajšnjem okrožnem sodišču v preiskavi se nahajajoči odvetnik dr. Vladimir Sernee je baje, kakor se nam poroča, hipoma zblaznel.“ — Ko so ga predvčeraj z dr. Rosinom, Kejžarjem in drugimi odpeljar li v Gradec, so še na mariborskem kolodvoru odigrali zopet znani burni prizori,
Prvi mesec vojske. Danes, dne 28. t. m., je minil prvi mesec, odkar smo (jdne 28, julija) Srbiji napovedali vojsko. Z dosedanjimi uspehi smo lahko zadovoljni.
Iz politične službe. Okrajni glavar v Brežicah, W. grof Attems, je prideljen namestništvu. Voditeljem brežiškega ograjnega glavarstva je imenovan okrajni komisar dr* Viktor Neuwirth, do sedaj v, Mariboru. V Maribor pride iz Gradca okrajni komisar dr. Emil Krammer.
Prevz. g. knezoškof dr. M. Napotnik je danes v mariborski stolnici daroval sv. mašo. zadušnico za rajnim sv, 'Očetom Pijem X. Udeležilo se je službe božje ljudstvo in zaštopniki raznih oblasti.
Časopis ziai zgodovino in narodopisje,! Izšel je ravnokar 1. letošnji snopič glasila „Zgodovinskega društva.“ Obsega tri razprave: Glonar, Literarni od-nošaji med štaj rskimi Slovenci in Nemci v predmarčni dobi; Kaspret, 'Juri Dalmatin kjot zagovornik škorjanskega župljana; Dolenc, Pravosodstvo kbsta-njeviške opatfije 1. 1631—1655. Poleg razprav podaja ta zvezek pregled zgodovine Limbuša pri Mariboru, književna in društvena poročila, vmes razna predavanja o ÖOOletnicj vstoličenja koroških vojvod. Udje „Zgodovinskega društva“ dobijo list kdt društveno darilo (udnina letno '5 K).
*	„Glasnik“ s slikami. Nov list dobimo! Prva številka izide dne 3. septembra. „Glasnik“ bo stal odločno na temelju katoliškega svetovnega naziranja in se bo v tem oziru načelno razlikoval od slovenskih in drugih ilustrovanih tednikov, ki se sedaj pri nas berejo in ki povzročajo, dasi vere ne napadajo, naravnost zmedo v verskih nazorih* „Glasnik“ bo stal odločno na narodnem stališču in se bo v sliki in besedi oziral zlasti na potrebe in razmere naše domovine. „Glasnik“ bo, zvest naši tradiciji in v prepričanju, da je le pod habsburškim žezlom blagor naše vere, naše narodnosti in našega gospodarskega življenja, odkritosrčno branil in širil avstrijsko misel, „Glasnik“ bo prinašal vsak teden obilo slik iz vseh krajev sveta in iz naše domovine: fotografije vojnih dogodkov, velikih svetovnih slavnosti, zanimivih prireditev doma’ slike odličnih ljudi in znamenitih krajev. Slike bodo stale na višku reprodukcijske tehnike; spremljal jih bo živahen popis* „Glasnik bo prinašal zanimive, v ljudskem duhu pisane povesti, deloma izvirne, deloma prevode slavnih tujih del, in poučne članke strok ter mnogo drugega gradiva. „Glasnik“ bo izhajal vsak četrtek ter stane: za celo leto 8 K, za % leta 4 K, za % leta 2 K, posamezna številka 20 vin. (Za september, oktober, november in 'december letošnjega leta stane 2 K 70 vin. Naročnina se vplača naprej in se pošilja na Katoliško kskarno v Ljubljani.
Novi pridigar, četrtletna izdaja.* Precast, gg. naročnikom na znanje, da bo ta nov homiletičen list redno izhajal in se vsem pravočasno dostavil. Nove naročnike nujno prosimo, da se poslužijo razposlanih položnic tiskarne sv. Cirila v Mariboru in pošr-Ijejo še te dni vsaj četrtletno naročnino (2 K), da so bo moglo določiti potrebno število iztisov*. Kdor biše želel oglas „N, p.“ in položnico, naj to javi uprav-ništvu na Prajgarskem (Štajerski).)
Neosnovana vest. Nemški listi priobčujejo po „Gazzettino popolale“ čudno vest, kjer pravijo, da se knezonadškof goriški dr, Sedej za eno leto umakne, ter se pdda v neki samostan na 'Zgoraje-Avstrljsko-Ta vest je, kakor smo dognali iz najboljšega vira, popolnoma izmišljena in nima nobene podlage. Kje se take vesti kujejo in iz kakega namena, nam do sedaj ni znano.
*	Framazonstvo. 'Znano je, da ima evropsko framazonstvo svoje najtrdnejše korenine v Franciji. Znano pa je tudi, da se je srbska mladina vzgojeva la največ v Franciji. Dejstvo je tudi, da obstoji v Bel-gračhi framazonska loža, ki ima svoje društvene prostore v isti hiši kot znano srbsko društvo „Narodna Obrana“, iz katerega izvira srbsko gibanje, ki stremi za tem, da razširi moč srbstva potom nezadovoljnosti med avstrijskimi Slovani* Načrt je bil: Hujskati avstrijske Slovane, zanesti med nje revolucionarnega duha in pripraviti tla do upora. Narodna društva, ustanovljena z namenom, podpirati narodnost, pod tem namenom pa framazonstvo, naj bi služila v
to. „Prosveta“ je bila le podružnica fr amazonske lože. Povzročitelj umora v Sarajevu, srbski major Tan-košič, in drugi njegovi kompanjoni, so člani frama-zonske lože v Belgradu, Tudi Princip je bil sprejet v to organizacijo. Neki francoski framazouski časopis je že 15. septembra 1910 napovedal umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Narodnost je bila samo plašč, ki naj bi zakrival framazonstvo. Srbski morilci so imeli pripravljen sirup, s katerim bi si po izvršenem napadu ali umoru vzeli življenje. Principu se to ni posrečilo, ker se mu je steklenica, v kateri je imel strup, razbila. Ali more biti človek, ki gre pri polni zavesti najprvo morit, potem se pa hoče zastrupiti, kaj drugega kot framazon, to je človek družbe, kateri vlada in jo vodi satan. Satan zanikavanja, satan razdora — gospodar teme in pregrehe.
Sorodstvo nemškega, angleškega in ruskega vladarja. Sedanji nemški cesar Viljem in angleški kralj Jurij sta pravd bratranca. Mati nemškega cesarja, cesarica Viktorija, je bila sestra' pokojnega angleškega kralja Edvarda, nju mati j'e bila znana angleška kraljica Viktorija, ki je vladala čez 60 let. Tudi angleški kralj Jurij in ruski car sta prava bratranca. Mati angleškega kralja in mati sedanjega ruskega caria sta bili sestri, obe doma iz Danskega. Sedanja ruska carica je doma iz Nemčije in ruski car in nemški cesar sta si Iv bližnjem sva-Štvu . . .
Prvi Slovenec odlikovan. Nadporočnik Alfonz Lavrič pl. Zaplaski je radi hrabrosti na bojnem polju bil prvi izmed Slovencev, ki je bil odlikovan z zaslužnim vojaškim križcem. Poročnik pl. Lavrič je sin umrlega generala Lavriča, ki je bil zaveden Slovenec.
Spremembe pri kapucinih. Celje: P. Ladislav HazemaJi, gvardjan v Škofjiloki. Krško: P. Ambra’ Majcen, gvardjan, P. Herman ostane v Krškem. Škofjaloka: P. Karl Kemperle, vikar v Loki; P.. Ef. Majcen in P. Kamil Požar v Lipnico. Gorica: P. Jeronim Streminger, vikar in vod. 3. reda v Celju, P. Linnobrah, gvardjan v Gorici, P. Vilibald Rupar, vod. 3. reda v Škbfjiloki, P. Dionizij Pristovnik v Sv. Križ, Lipnica: P. Albin v Hartberg, P. Gotfrid, vikar, P. Tadej v Wolfsberg, P. 'Janez Reberca v Gorico. Knittelfeld: P. Egid Golob gvardjan, P. Sigismund Wagner vikar v Muravi, P. Hubert, gvar-djan v Irdning. Irdning: P. Albert vikar, P. Kerubin in P. Angelus Sattler v Knittelfeld. Wolfsberg: P. Bonaventura Savec v Lipnico, P. Florin Schwanberg. Iz Schwanberga P. Leopold v Knittelfeld. Iz Messersdorfai P. Kalist v Celovec, tja P. Epifan iz Morave. — „Summa cum laude“ je bil doktorjem mo-droslovja promoviran v Rimu na Germaniku kapucin P. Odilo Mekinda in je sedaj začasno nastavljen v Gorici.
Komisije za spravljanje poljskih pridelkov.
V nekaterih krajih - se pojavlja pomanjkanje delavce v, ki so potrebni za spravi j agi j e poljskih prfdelkipv in za setev. Za celo državo je pa velevažno, da se kmetijski in sicer v prvi vrsti poljski pridelki pravočasno pospravijo, posebno pa., da se polja pravočasno in v obilni meri zopet posejejo. Z ministrsko naredbo z dne 5. avgusta 1914, drž. zak. br. 200, se je zatorej odredilo, da se mora sestaviti v vsaki občini posebna komisija za zasiguranja žetve in setve. G. c. kr. vinarski nadzornik Franc 'Matiajšič, ki je od c. kr. namestništva v Gradcu imenovan kot nadzorovalni organ za omenjena dela,, poziva torej v smislu navedene ministrske naredbe in vsled naloga namestništva gg, občinske predstojnike v različne kraje na sestanke, kjer bo podajal nlajančnejša pojasnila o sestavi in delovanju omenjene komisije. Z ozirom na veliko važnost cele zadeve je pričakovati, da se vsi gospodje občinski predstojniki teh sestankov točno udeleže.
Živinski prekupci na delu. Sliši se, da izrabljajo živinski prekjupci sem in tja sedanji položaj in da kupujejo živino in praseta po prav nizki ceni.. Niso nam znani posamezni slučaji, opozarjamo pa naše gospodarje in gospodinje na to, da se ne dajo po brezvestnih ljudeh zapeljati in preslepiti. Do sedaj ni prav nobenega vzroka, da bi se živina pol ceno dajala.
Žito In moka z Ogrskega. Interesenti se opozarjajo na to, da po možnosti ne naročajo žita in moke -z Ogrskega v komitatih Zala in Gomagy, Ker stoje sedaj izvozu v teh komitatih velikle težkoče nasproti.
Spremembe določb glede neüeljsüega počitka in izplačila zaslužka v rudnikih za časa. vojske. — Dunajska oWiener Zeitung“ priobčuje» cesarsko naredbo z dne 9. avgusta 1914, s katero stopijo v naših avstrijskih rudnikih \za časa. vojske v veljavo nove določbe glede nedeljskega, počitka, in izplačila zaslužka. Postava z dne 21. junija 1884 določa, da mora imeti vsak rudar v nedjeljo ' vsaj 24 ur popolnega počitka.. Dne 17. maja 1912 izdana postava pa določuje, 'da se mora zaslužek izplačevati rudarjem vsakih 14 dni. Ker je radi vojske bilo mnogo radarjev poklicanih pod orožje, se jej število delavcev zelo skrčilo. Ker pa se v vojskinem času rabi mnogo premoga:, posebno za bojne ladije, določuje gorej omenjena cesarska naredbi da sme minister zaj javna dela izdati za čas vojske posebna podrobna določila, kako se skrajša ali omeji nedeljski počitek ter se tudi še ženske in mladoletni lahko pritegnejo k nočnemu delu. Ministru za> javna dela je podeljeno s to cesarsko odredbo tudi pooblastilo, 'po katerem se za Časa
vojske radi pomanjkanja uradnikov prekine 14dnev-no izplačevanje zaslužka v rudokopih. Ministrstvo za javna dela namerava določiti štiritedenski izplačilni rok. Rudarji, ki pa bodo poprej rabili denar za svoje življenjske potrebe, pa lahko dobijo izredne pred-ujeme. — Te določbe vèliajo samo za čas vojske.
Za Slovensko Stražo je nabrat g. Jože! Florjančič veliko število obrabljenih poštnih znamk; lepa hvala!	:V ’;Ì,
Medveda je ustrelil. Gospod Miha* Cerne, hotelir na Bledu, še je vračal te dni zvečer z nekega lova, kar je naenkrat zagledal v Jelovci velikega kosmatinca pred seboj,. S prvim strelom je bil veliki medved tako izborno zadet od g. Černeta, 'da ste je takoj stegnil mrtev po'tleh. Mrcina je tehtala blizu 80 kilogramov.
*
* *
* V .Mariboru so dne 19. avgusta t. 1. ob 6, uri zjutraj prepeljali iz centralnega pokopališča na tukajšnje mestno pokopališče Mimiko Alekšič, ki je u-mrla na Škrlatici dne 30. junija t. I.— Naj počiva v miru!
Središče. Solskja mladina za naše vojake. — Ljudska šola v Središču priredi v nedeljo, dne 30. avgusta, v svojih prostorih v korist „„Rudečemu križu“ šolsko slavnost, pri kateri se vprizori posebej v ta namen prirejeiia spevoigra JZ a dom med bojni grom!“, povodom bojnega viharja v Avstriji 1.1911, sestavil Anton Kosi, nadučitelj v Središču. ZačeteK ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži 80 v, stojišča 49 vin. Domoljubi! Hrabrost in neustrašenost dičitanašega vojaka, dobrotljivost in usmiljenost pa naj dičita naša srca. Udeležite se mnogobrojno! Kdor pa ne more prisostvovati slavnosti, Raj pošlje vsaj vstopnino!
Sv. Peter v Savinjski dolini. Kako navdušeno je prebivalstvo v Savinjski dolini za vojno proti zločinski Srbiji, nam kaže sledeči dogodek:, Dne 12. avgusta proti večeru prikorakata v sosesko Gor. Gru-šovlje dva sumljiva potnika,, ki sta gredoč po vasi vsako posamezno stavbo ostro premotrivala. Vrlim vaščanom se je vedenje obeh dozdevalo sumljivo, na kar zakriči nek tukajšnji posestnik: „Srbski špijoni so v vasi, halo po njih ! “ V naslednjem trenutku je že bila vas polna mož in žen, ki so enega izmed došlih tujcev takoj zgrabili, drugemu pa se je posrečilo ubežati. Nekaj mož je pripeljalo ujetnika k županu g. 'Terglavu, kateremu se je tujec legitimiral (izkazal, kdo da je). Med tem pa so fantje drugega uteklega tujca pri Novem kloštru ujeli ter so ga tudi pritirali nazaj v vas k županu, kjer se je tudi ta legitimiral. Župan g. Terglav je pojasnil zbranim vaščanom, da sta oba ujetnika, kakor je razvidno iz njunih delavskih knjižic, avstrijska državljana, ki sta bila v Kočevju na Kranjskem odslovljena iz rudokopa. Nekaterim pa nikakor ni hotelo v glavo, da bi tujca ne bila Srba. Župan je moral odločno nastopiti, da je ljudstvo konečno dozdevne srbske špi-jone izpustilo; oba sta jo urnih krač odkurila iž vasi.
Sv. Vid na Planini. Dve novi sv. maši smo obhajali tukaj. Pri prvi je bil pridigar č. g. Sesan Tomažič, pri drugi pa ne č. g. Andrej Fišer, ker je bil zadržan, ampak je njegovo nalogo blagohotno prevzel domači č. g. kaplan Fr. Strmšek.
Brežice. Dne 15. avgusta, po 6. uri zjutraj, je med nenadno nastalo grozno temo padlo tudi veliko toče, in sicer — kolikor tukaj vemo — v smeri od Libne pri Vidmu čez Cele, Mrzfak, Sromlje, kjer je
mestoma skoro vse pokončala, do pišečke meje.
*
* *
Legitimacije za duhovnike v vojnem času. —
Glasom danes izišle okrožnice ptfeč, kn.-šk. konzisto-rija dobijo čč, gg. duhovniki v tiskarni sv. Cirila v Mariboru tiskane legitimacije, ako vpošljejo prošnjo na k'n.-Šk. konzistorij in pridenejo znamko 20 vin.
Rudeči križ.
* Maribor. I. Izkaz darov, nabranih od gos* pe Gizele Weiss pl. S chi e u S s en b n r g v Mariboru za revne obitelji v vojake pdklicanih v političnem okraju okolica Maribor; Namestniški
svetnik Adam Weiss pl. Schleussenburg 100 K, baron Bihar-Basso-Gödel-Lannoy 100 K, baron Emil Gödel-Lannoy, poslanik, 100 K, posojilnica v Mariboru 500 K, ekscelenca knezoškof dr. Mihael Napotnik 200 K, lAlired vitez Bosmanit 200 K, dr. Ernst Mravlag 100 K, baron Pij Twickl 40 K,. Jijoleta grofica Auersperg 50 K, kanonik Franc Moravec 20 K,/ prelat Karol Hribovšek 10 K, kanonik Jožef Majcen 10 K, |kanonik Kavčič 20 K, kanonik Jernej Voh 5 K, dr. Anton Medved 10 K, dvorni kaplan dr. Tomažič 3 K, mestni vikar S. Simonič 10 K, stolni kaplan Anton Tkavc .4 K, dr. Jožef Somrek 5 K, pisarniško osobje c. kr. okrajnega glavarstva mariborskega 39.17 K, okrajni komisar Emil Schaifenrath 20 K, jnadinženir Alojzij pl. Friz 20 K, gozdarski svetnik Anton pl. Zhuber 10 K, namestniški koncipist dr. Feliks Lajnšič 10 K, inženir E. Jahnel 10 K, Albert Stiger 20 K, poročnik Erih pl. Andrioli 30 K, Emil groi Attems 5 K, neka matt 20 K, baronica Alice Hippsich 10 K, baronica Ida Seenuss 3 K, zakonska rrtmojster pl. Leuzendorf 12 K, baronica Antonija Pacb 10 K, učitelj Jakob Kovačič 20 K, baronica Beta Schönberger 21 K, L. V. 1 K, gospa Olga Schönauer 3 K, F. o. K. 8 K, B. R. in Sch. 2 K, G. D. 2 K, B. P. 2 K, A. N. 1 K, B. W. 2 K, neka kuharica 1 K, kancelist Franc Babič kot izkupiček za sablo 10 K, cesarski svetnik Karol Pfrimer 20 K, župan Franjo Thaler 10 K, nadučitelj Ivan Bobnik 10 K, župan Ivan Lorber 10 K, poštar Janez Baumgartner 10 K, župan Mat. Peklar 10 K, posestnik Krane Urbančič 20 K, posojilnica v Framu 100 K, župnik Ivan Medvešek 30 K, nadučitelj Jožef Vodo-šek nabral 72.30 K, šolsko vodstvo v Jarenini nabralo 34 K, županstvo Laporje 5 K, župni urad na Spodnji Polskavi nabral K
15.60, šolsko vodstvo v Slivnici pri Mariboru nabralo 100 K, župnik Anton Šebat 7 K, šalskovvdstvo v Pekrah 2 K, županstvo na Spodnji Ložnici 10 K, šolsko vodstvo V Dobrovcih nabralo K 11.50, šolsko vodstvo na Zgornji Polskavi nabralo 7 K, šolsko vodstvo v Hočah nabralo K 41.70, šolsko vodstvo v Račjem nabralo 285 K, Šola pri Sv. Benediktu 5 K, nadučitelj Karl Mayer 6 K, županstvo in šolsko vodstvo v Bušah nabrala 231.70 K, župni urad Šmarjeta na Pesnici; nabral 26 K, župnik; Štrakl M.
10 K, šolsko vodsltvo Sv. Lenart v Slov. gor. nabralo 197 K, županstvo Korena 10 K, županstvo Sv. Križ 50 Kj, županstvo Sv, Križ nabralo 37 K, županstvo in šolsko vodstvo v Framu nabralo 125 K, mestna šparkasa v Mariboru 1000 K, dr. V. Tau-far 10 K, gospa Marjeta pl. Pacher 100 K, generalova soproga Lina pl. Weiss 20 K, bivši predsednik; okrožnega isodišča dvorni svetnik Bobert Greisdorfer 100 K, 'šolsko vodstvo Pobrežje naš bralo 15 K, županstvo Lembah nabralo K 82.85, šolsko vodstvo Leitersperg-Karčovina nabralo K 183.34, županstvo ia šolsko vodstvo pri Sv. Juriju na Pesnici 250 K, župnik Anton Lajnšič 20 K, županstvo Slivnica 50 K, župni urad Sv. Križ 10 K, nadučitelj Avgust Hauptman 10 K, župni urad pri Sv. Antonu 10 K, šola Laporje 3 K, župni urad Poljčane nabral K 105.42, krajni šolski svet Sv. Jakob v Slov. gòr. 30 K, županstvo Sv. Jakob v Slovenskih goricah 23 R, zbirka dr. Ernesta Mravlag v občini Leitersperg K 1298.60, mestna občina Slov. Bistrica 50 K, županstvo Pekre nabralo 95 K, tvrdka Franz in sinovi 1000 K, šolsko vodstvo Sv. Anton v Slov. gor. nabralo K 8.40, •: župni urad Sv. Jurij v Slov. gor. 13 K, županstvo Sv. Trojica v SI. gor. nabralo 100 K. — Celokupna svota I. izkaza daril znaša: 7942 K 58 v.
Sv. Peter pri Mariboru. Za avstrijski „JRudeči križ“ so gostje na primici ji č. g. Alojzija Slik nabrali 70 K, ki so se izročile preč. kn.-šk. konzistori-ju. Za isti namen se je nabralo rv cerkvi K 65.55.
*	Celje. ■ II. izkaz darov družbi „Budečega križa“ iz celjske okolice: Gospa Felicija Bammel, soproga c. kr. majorja, 50 K za „Budeči križ“ in 50 K za družine vpoklicanih; Anton Lednik, po domače Gašper, kmet v Lokrov-cu, 30 K; po 20 K: gostilničarka Ter. Jezernik, grajščak Avg. Sušnik; 12 K: J. Bani nadrev.; po 10 K: čč. gg. kapucini, ravnatelj Josip Smertnik, J. Stöger; po '6 K: kaplan Josip Pinter, obitelj prof. JoStova; po 5 K: Karol Petriček, c. kr. nad-oficijal Budoli Volovšek, župan Fazarine Anton, trgovec Milan Hočevar, posojilnični tajnik Fran Jerič, kmet Janez Nachberger, učitelji: Armin Gradišnik, Fr. Krajnc, J. Kraner, Mihael Levstik, Vera Levstik; po 4 K: Anton Malopron, gostilničarka M. Samec; 3.20 K: Mirnikova hiša na Babnem; po 3 K: soproga stavbenika Marija Kukovec, soproga nadoficijala Matilda Ste-pic, učitelj Tomaž Grah, gostilničar Janez Planinšek, kmet Josip Šah, Jakob Janič; 2.20 K: bednikova biga; po 2 K: Ana Legat, Gutwald, J. Wilhelm, T. Gl., Mar. Fais, J. Schenk, Weiss J., J. Bupnik, J. Eadej, pl. Sokoli, A. Turba, Mar. Krajnc, A. Podržaj, Mar. List, J. Kosi, J. Semlak, P. Bepenšek, Fr. Sel-lak, Franc Karlovšek, Baf. Krušič, prof dr. Maksimilijan Singer, Fran Žuža, Janez Železnikar, nadučitelj Fran Brence, Katarina Kovač, Ana Samec; Ü.40 K: Franc Resnik; 1.22 K: F. Šribar; po 1.20 K: Janez Samec, Fr. Trupej;- 1.14 K: družba pri Jezerniku; 1 po 4 K: Simon Wultt, Andrej Perc, M. Watzer, M. Zaverl, J. Lun, J. Vihar, O. Cajnkö, J. Badej, J. Jerič, J. Jurič, J. Badič, A. Ulrich, JI Kralj, J. Mastnak, vitez Steys-kal, Fran Porzer, J. Serak, J. Cimprič, Ivan Kolšek, Krajnc M.,
J.	Bom, N. Haser, učitelj Martin Stante, A. Arzenšek, E. Kupljen, J. Karnjevšek, A. Zemlak, M, Strenčan, Fr. Divjak, Ivan Spajzar, Marija Mirnik, Katarina Golob, Janez Oblak, D rev J., Anton Kočevar, Štefan Strašek, Fr. Klinar, Liza Nachberger, Terezija Lipovšek, Martin Kovač, (Fr. Brence, Anton Hribernik, Marija Zupanc, F. PodjavoršeU, Marija Jakše, Marija Bepič, J. Mirnik, J. Berk, Štefan Borhšek, M. Dolenc, Mar. Kodela, A. Skamel, Janez Šribar, Urša Kodela, Josip Majcen, Ana Veternik, Jakob Župane, Ana Samec; po 80 vinarjev: neimenovan, U. Soderžnik, Josip Pišek, Voh, J. Mastnak; po 60 vinarjev: J. Gradt, U, Šah, Anton Šah, J. Zaveršnik, Fr. Hartman, Franc Jeki, J. Zdovc, Fr. Veber, M. Kodela, J, Baloh, J. Resnik, T. Jezernik; po 50 vinarjev: > M. Srebočan, M. Bratnehmer, L. Glinšek, Ignacij Lednik, N. Presker, J. Turnšek; po 40 vinarjev: Jagodič, A. Pnevnja, K. Metejah, Kmecl, Morn, Pj Košec, M. Gaberšek, Z. Jeki, J. Mlinar, Fr. Mlinar, M. Mimik, F. Vrunč, M. Pinter, H. Pintér, P. Povh, H. Kodela, A. Marčič, M. Ditrih, M. Samec; po 30 vinarjev: T. Godec, F. Ratajc, A. Jezernik, Fr. Jezernik, K. Ograjenšek; po 20 vinarjev: M. Kovačič, E. Vrečer, J. Kompan, L. Planinc, J. Grobelnik, J. Wa-tič, N. Dolenc, M. Bojc, A. (Mulej, M. Zalokar, M. Mlinar, B. Bukovec, V. Kvas, J. Sotošek, J. Esih, Fr. Esih, M. Laznik, H. Laznik, F. Valant, A. Lapornik,-, J. Šmerc, J, Pangerl, gost. M. Pacholle; 13 vinarjev: M. Florjane; ipo 10 vinarjev: (Fr. Šeško, M. Laštnak, J. Laznik, J. Catar. 'Skupaj v tem izkazu 357 K 85 vin., s poprej izkazanim skupaj 2471 K 55 vin.
*	Selnica ob Dravi. Za (Rodeči križ“ so darovali: Župan Hernach 2 K, posestnik Schantl f K, posestnik Schanü Gregor 1 K, posestnik Gradischnik Mat. 1 K, posestnik Seiiried Jakob 1 K, gdč. Lamprecht Bozina 1 K, posestnik Serschen J. 1 K, Matschek F. 1 K, gospa Schunko 1 K, gdč. Kanzler L. 1.60 K, Kebrič Franc 1 K, gospa Pečar 1 K, gospa Doppler F. 4 K, gostilničar Lipar 3 K, posestnik Hölzl 3 K, gostilničar Krois 5
K,	posojilnica 10 K, posestnik‘Glaser Maks 1 K, c. kr. gendar-merija 3 K, Pečnik 4 K, trgovec Pinter 5 K, trgovec Jagrič 5 K, gospa Tovornik 1 K, Menar 2 K, Werdonig Anton 1 K, H. Feldbacher 2 K, F. pl. Mellin 1 K, učiteljica Juvančič 4 K, M. Doppler 2 K, Lettner L. 2 K, neimenovani 1 K, Wenger 1 K, J. Gollob 1 K, gdč. Namestnik M. 1 K, gdč. Hitter M. 1 K, Keb-ritsch K. 1 K, gdč. Kramer 1 K, Hirsch K. 1 K, nadučitelj Kotnik 3 K, gospa Vollmeier Emma 10 K, gostilna Gollob 3 K, g. Kunzer 1 K, Aučak Maks 1 K, Hiitter H. 1 K, Hitter Ana 1' K, Alojzija pl. Mellin 2 K, Jauk 1 K, gdč. Feldbacher 2 K, Mar-tschitsch 3 K, Martschitsch Marija 1 K, Lusum Ludvik 5 K, posestnik Hlade Jernej 3 K, Zinauer 4 K, Mesarič 5 K, Semetz 5 K, Neubauer J. 2 K, učiteljica Konečnik 5 K. Bazven tega jih je več darovalo od '10 do 80 vinarjev, tako da je svota parafila na 151 K 30 vinarjev.
*	Sv. Jurij v Slov. gor. Za uboge rodbine mobiliziranih
so nadalje darovali:	Franc Wella 5 K; Jozefina Keckstein in
Janez Botman po 2 K; Ana Bauman, neimenovani, Ferdinand Polič, Janez Lorber, Alojzij Kramaršič, Tomaž Dolajš, Kurnik Jula, Križan, Fran Breznik, Jozefina Pelci, Jakob Vogrin in Simon Holler po 1 K; Florijan Schumandl in Marko Mlinarič po 60 vinarjev; M. Čuček, Janez Brlznik in Franc Lorber po 40 vinarjev; dva neimenovana 34 vinarjev; A. Krajnc in Anton Beloglavec po 20 vinarjev.
Ormož. Za avstr. Rudeči križ je darovala okraj, posojilnica v Ormožu 200 K, nafdalje Ormoška posd-jilnica 100 K. V občini OsluŠovci in deloma* tudi v Cvetkovcih in Tr go Viču je n afer al g. Tomaž Korpar znesek K 101.88 in v občini Frankovci župan g. Fr-Pavlinič K 50.56. Domicijan Serajnik, učitelj in organist v Ormožu, je daroval v ta namen 10 K. Nabrani denar se je izročil na pristojno mesto.
* Sv. Rupert nad Laškim. Rudeči križ Dne 28. t. m. se je tukaj za obe občini Sv. Rupert in Svetina ustanovil pomožni odsek Rudečega križa podružnice Rodečega križa, kmečki okrai celjski. Nabralo se je dosedaj: Sv. Rupert nad 150 K. Svetina , nad 100 K, pri cerkvenem darovanju pa 50 K. torej skupaj čez
300 K, ki so se poslale na pristojna mesta, deloma za ranjene vojake, deloma za revne družine vpoklicanih rezervistov, Gotovo lep uspeh za našo hribovsko župnijo! Prisrčna hvala vsem darovalcem! Pa bomo še potrkali.
Slovenci ljubijo cesarja.
Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Sentlovrenški župljani žrtvujejo za domovino Avstrijo življenje in kri. Na prvi klic cesarja zapuščajo radostno svoje matere in očete čvrsti pohorski sinovi, svoje žene pogumni možje, svpje otroke skrbni očetje, vsi in vsikdar pripravljeni, braniti in ven-čaiti z novo slavo mogočno avstrijjsko očetnjavo. — Sentlovrenški župljani dobrotljivosti nikar ne požar bijo, ker takšni darovi đopađejo Bogu. Ob prvi zbirki za avstrijski „Rudeči križ“ so darovali v denarju K 906.58 in 12 zavitkov raznovrstnega domačega snažnega platna za prte, obrisače, obveze itd. Vsakdo rad, če tudi majhen dar položi domovini na oltar. Sentlovrenški župljapi v stanovitni molitvi za sijajno zmago avstrijske armade:	Od. 31. julija sem so
vsaki večer ob 7. uri slovesne večernice z dvema blagoslovoma. Pred izpostavljenim pr es vi R. T. se zbirajo mnogoštevilni odrasli in nedolžni otročiči ter z ginljivo gorečnostjo 'molijo sv. rožni venec, litanije’ in molitve1 ob vojski. O '.Gospod, vstani in pomagaj nam! Zlomi lok in poteri .orožje naših sovražnikov! Sentlovrenški župljani na -cesarjev rojstni dan! To ni bil delavnik, bil je praznik/! Ob 9. uri zjutraj so napolnili verniki vseh stanov in uradov prostorno župnijsko cerkev, da prisostvujejo asistirani slovesni cesarski sv. maši.
Med sv. mašo je domači g. župnik) razložil pomen 85. rojstnega dneva in 1 najsrčnejše želje Njih Veličanstva presvitlega cesarja Franca Jožefa I., izraženi sedanji dunajski vojaški garniziji, da se nat obhajajo božje službe in enalke znotranje pobožnosti za zmago avstro-ogrske armade in njenih zaveznikov. In ko so bili opominjani vsi, 1 otroci in odrasli, da izkazujemo vselej in povsod svojo neomajano zvestobo, ljubezen, udanost in pokorščino do našega premilega deželnega očeta-vladarja, je pristopile, nad 400 župljanov, otrok in odraslih, k skupnemu sv. obhajilu, kojega so s solzami domoljubnega veselja darovali nebeškemu Očetu z^a dolgo življenje presvitlega cesarja Franca Jožefa I., za zmago naše mogočne avstrijske armade, za rešitev in okrepitev naše preslavne habsburške monarhije. 'Bog ohrani, Bog ob vari nam cesarja, Avstrijo! Branimo mu krono dedno zoper vse sovražnike . . ITI pa, premili vladar, živi do skrajnih mej človeškega življenja!
Hum pri Ormožu.
V dostojno proslavo cesarjevega rojstnega dne je bila tukajšnja šola na predvečer z mnogimi lampijani razsvetljena, Enako hiša načelnika tukajšnjega bojnega društva. Riaz poslopja so vihrale zastave. Med cerkvijo in šolo se je užgal lep kres tukajšnje mladine. Popevala se je cesarska pesem, V torek bila je ob 10, uri v župnijski cerkvi v Ormožu slavnostna sv. maša. Božji službi so prisostvovali meščani in župljani iz okolice v zeio obilnem Številu, Vojaštvo od železniške straže, bojna društva iz Huma, gasilna društva iz Ormoža, Hardeka in Loperšic z 2 godbama so bili tudi navzoči pri sv. opravilu. Na kolodvoru so z godbo hardeško in okolice pozdravljali vozeče se vojake, katerim ves čas pridno strežejo gospe in gospodične obeh narodnosti iz 'Ormoža z različnimi darovi,
Smartin v Rožni dolini.
Rojstni dan našega presvitlega cesarja se je pri nas obhajal, kakor Še nikdar nobeden. Naše dobro ljudstvo je pokazalo v dejanju, kaj čuti v srcu v; teh resnih časih in kakio razume ljubezen do cesarja in domovine. Na poziv,Č. g. župnika je prejelo sv. obhajilo dne 18. t. m. čez 250 vernikov ter isto darovalo za hudoizkušenega, sivolasega našega ljubljenega vladarja, po cerk(vi pa se je nabrala prav lepa svota za „Rudeči križ.“ Ginjenega srca smo ob koncu slovesnega sv. opravila vsi zapeli: Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, Avstrijo! . .. .
Brežice.
Na predvečer cesarjevega rojstnega dne s.o bile v Brežicah Iiiše, posebno slovenske, krasno razsvetljene, in 18. avgusta skoro vse v zastavah; tudi po o* količi je viselo veliko zastav. — Najostudnejši list pod solnoem, „Stajerc.“, še zdaj, ko pošteni listi ne poznajo pomanjkanja tvarine, ne ve pisati kaj važnejšega, nego, da zavedne Slovence dolži veleizdajstva in srbofilstva. Tudi z neko prijdigo našega č. g. kaplana zdaj ni zadovoljen ; škoda le, da je „Stajerčev“ dopisun preslišal ali pozabil še bolj ostre besede, nego so tiste, ki jih on navede; v isti pridigi bi si bil namreč lahko zapomnil tudi besede, da izhaja nek list, ki živi zgolj le od laži in obrekovanja in od neumnosti svojih bralcev. Pa štajerčijanec menda včasih „novoslovenščine“ ne razume! ?
Brežice. Na cesarjev) rojstni dan so bilel vse slovenske hiše v mestu krasno razsvetljene. — Zaprli so brivca Holyja. Nemški listi so že štiri dni prej, nego se je to zgodilo, poročali, da je bil odpeljan v Celje.
POZOR!
Radi opustitve naj starej še narodne manufakturne trgovi ne
Karola VANIÖÄ :: Celje :: Narodni dom
Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno oeno. uSi&llOVijeno 18
I
Za veselica na prostem
priporočam v največji izberi po najnižji ceni • Lampijone, konfeti, serpentine — Papirnati krožniki, papirnate servijete dopisnice za šaljivo pošto.
Zalepke za šaljivo pošto	Karte za tombolo
Največja slovanska trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jugu, na debelo in drobno
Goričar * Leskovšek Csa
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem ;
steklenice in aparati ml «LIUIV za vkuhavaitje ^-----------
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Strupi
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, šipami itd.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrni ne in optičnih stvari po vsaki ceni.
Tud! na obrok e ! Mustrov, ceniki zastonj. Gram ofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 3 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 24 Kuhinjska ura	K	10
Budilka, niklasta K 3 Poročni prstani K 2 Srebrne verižice K 2 Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Iheod. Fihrenbaclt
urar in Očalar
Maribor, gogpogfc« njioa 28
Kupujem zlatnino in srebro.
Vino
120 hi belega škavskega viDa lastnega pridelka iz leta 1911 po 80 vin, iz leta 1912 po 32 vin. in iz leta 1913 po 52 vin. takoj na prodaj. Peter Dobnik, veleposestnik v Konjicah.	785
Naznanilo.
Dovoljujem si najuljudneje naznaniti začetek svoje prakse v porodništvu, v popolni posamezni in obrazni masaži.
Hedvika Lorber
MARIBOR, Gosposka ulica štev. 40


Stavbeni mojster
L. Mittoni/. Rog. Slatina
izvršuje nove stavbe, razna popravila, izdeluje razne načrte, pride na dom, če se ga obvesti po dopisnici, strokovni cenitelj za stranke pri požarih. Na razpolago mnogo pismenih priznanj.
Cene zmerne!
Delo solidno!
*3
o
04
O
M
§
o
S>
o
o
d
■rt
•d
H
I
o
«9
P
dežni
proti žeiui*_ kakor tudi proti zelo priporočljivo za vsakemu,, na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnem katarju mehurja, je naravna rudninska voda
„Marijin Vrelec“
Gor. Gabernik Poljčane.
B
»
ts
p
<
•a
o
09
i—■ © p.
Absolutno
zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan. V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Velika izber
pletenin
lastnega trpežnega izdelka. Vozički za otroke, potovalne korbice. vrtno pohištvo in pohištvo za verande, naslonjači i. t d. po najnižjih cenah, istotako Brenabor vozove. Popravila izvršujem točno in zelo poceni.
Izdelovatelj pletenin
A. PRAH
©S Q[ &;«
Maribor, Tegetthofstrasše '21.*
A. Wesiak, Maribor
„Pri železnici"
Glavni trg, vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
Ure! Ure!
V veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne nre damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhansen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
panj« Bureš Marib0f
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova cesta 39. Prvi urar od glav. kolodvora.
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izdeluje fOČnO in
solidno po najnifjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Mariboru
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalogo Izgotovljenih oblek.
S 1 B A Z A.“
28. angusta 1914.
Izletnikom iz Maribora nudi izborna gostilna »Jägerheim« pri Treh ribnikih v Kar-čovini štev. 70 izborna domača vina, vedno sveže pivo, dobro domačo kuhinjo, sečnati vrt. Postrežba točna in solidna!
Učenec za trgovino
od poštenih starišev in z dobro šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini Janeza Lešnika v Šmarju pri Jelšah.
Kuharica, ki je dobra
gospodinja, se takoj sprejme v župnišču v Šmartnu pri Celju.
Učenec
dobrih starše v se sprejme takoj v trgovini z mešanim blagom. Kje?, pove upravništvo tega lista.	106
Na prodal
je lep, močen, prenovljen, pokrit voz (koleselj po zelo nizki ceni pri Janeza Šere, posestniku v Bezeni pošta Bistrica pri Mariboru.
Sprejmem takoj zvesto in pridno služkinjo, ki zna dobro kuhati in voditi vse gospodinjstvo, je že opravljala enaki posel. Plača po dogovoru. Ponudbe na gospo Ireno Firm, učiteljica v Olimju pri Podčetrtku, z predpisi izpričeval. 766
Prva in največja delavnica za cerkvena dela na slovenskem ...."■;■■■■■ jugu =----
K. Tratnik
specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posode
Maribor Pf arrhofg<3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštrane, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in posrebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Revizijsko-reklamacijski in tarifno-poizve-dovalni biro S. WEINBERGER, Gradec,
Radetzkystrasse št. 10.
ostane za čas vojske odprt in prevzame tarifna dela vsake vrste po nizkih pogojih.
Dnkie4un razpošilja na vse strani
trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša razpošiljalnica za pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna kuhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz mecesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkib cenah. Bazni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Sloboden nakup.	Slobodna na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
ska posojilnica v Mariboru
lir	Hmtvilvin tri Arrn se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo : navadno po 4l/i0/o, proti trimesečni odpovedi po 4*/«7* Obresti se pripišeš k knMh kil dllllllv V lUy v 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov dotar, ne da bi se njih ohrsstevsnje kij preklan. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
	Drtcrkiil Sl eo Hsaisiio le a&n0m la sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po S7is/ot na vknjižbo sploh po S1/,0/« ** vknjižbo in pari M* o » * UoUJlla ov UdJtljU S*/.*/, in na osebni kredit po 6%. Nadanje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih «arodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošrge za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piada le keBce.
m H	so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se spiefMM U raune ure in izplačuje denar. Pni/lStlll?! eo 111 P10®”!* prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. are popoldne. ' * Mh Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. *V|
Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neom. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po 1 01 12 10
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
v lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9( l.nadstr.
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva—Trgovsho-obrtno kreditno zadruga v Celju
sprejema vloge ha knji« žice od vsakega in jih obrestuje po
O
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih*
1 i	".	'!■-
■tak Bekamt* n. Dirli* x UuUjaoh