PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina piacaoa v Kotovim f i_____o P* !• Abb postal« i gruppo ■ L.ena o5 lir Leto XVIII. • Št. 56 (5140) Nadaljuje^ se razprava o programski izjavi nove vlade Nenni: «PSI bo podprl brez pridržkov dosledno izvajanje vladnega programa TRST, sreda 7. marca 1962 Socialisti se bodo vzdržali pri glasovanju o zaupnici, ker niso «organsko» povezani z vladno večino in vlado; glasovali pa bodo proti morebitnim resolucijam o nezaupnici ali popravkom zakonskih osnutkov desnice ali KPI (Od našega dopisnika) . ^IM' 6- — Po Leccisiju (MSI), ki se je zadržal na vprašanjih zunanje in vojaške politike nove vlade ki po njegovem mnenju nrikriva «bistveno Dopuščanje* v smeri «aktivnega nevtralizma* PSI; Schirattiju (KDi ki je ovrgel misovske argumente proti uveljavljenju avtonomne dežele Furlani j e-Julijske krajine; Caveri-Jf, Podpri program nove vlade, in Cremisinija (PDIUM), ki je izrazil na- ------------- sprotovanje temu programu, je na popoldanskem zasedanju poslanske zbornice posegel v diskusijo o programski izjavi nove vlade voditelj PSI Nenni. Preden se je dotaknil programa, se je Nenni zadržal na ((srečanju med socialisti, katoliškimi in laičnimi demokrati na temelju programa in nove Usmeritve, ki jo je treba dati italijanski politiki«. To srečanje ima dolgo zgodovino, ki ni brez protislovij, vendar je Po neapeljskem kongresu KD Privedlo do nove linije, spričo katere je moč reči, da ((socialisti imajo končno sobesednika, s katerim se je moč spopasti ali srečati, toda s kate- rim je vsekakor odprt demokratični dialog. To dejstvo Presega parlamentarno slučajnost in se povzpne na raven splošne politike. Vlada, ki je pred nami, more biti zato vazen moment tega zgodovin- skega procesa. 2elimo ji, da bi uspela, in pomagali ji bomo k uspehu, kajti če ne bi Uspela, bi se ponovno pojavila nevarnost, pred kakršno smo se znašli v juliju 1980. leta«. V nadaljevanju svojega govora je Nenni podčrtal, da teren srečanja med PSI in KD ne zadeva splošnih ideoloških načel in vere, ampak »splošno utrditev demokratične vloge države in krajevnih uprav na vseh področjih in v vseh smereh; napad na socialne krivičnosti in konkreten začetek reformiranja gospodarskih in socialnih struktur«. Nato se je Nenni dotaknil nekaterih nejasnosti vladnega programa: glede avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je zahteval, da se takoj predloži in razpravlja o njenem posebnem staitutu, glede ostalih dežel pa je zahteval, da se razpišejo volitve v deželne svete še pred koncem sedanje legislature, tu. di če bi se te volitve morale vršiti po splošnih volitvah spomladi leta 1963; pozitivno je ocenil šolski program, izrazil pa je pridržke glede neposrednih ali posrednih oblik finansiranja zasebnih šol, kakor se to kaže na področju nedržavnih otroških vrtcev in štipendij, ker ustava izrecno prepo- veduje finansiranje zasebnih | o enotnosti razumeti, kakor šol iz javnih sredstev; kar za-1 to razumejo komunisti deva električno energijo, PSI poziv na vrnitev k akciii PJiiakuJeJ.da bodo v roku notnosti in" političnemu3 treh mesecev odločili za nacionalizacijo proizvodnje in distribucije električne energije; na področju kmetijstva so sred. stva za odpravo spolovinar-stva in drugih zastarelih oblik sicer ustrezna, a po njegovem mnenju nezadostna; minimalne pokojnine je treba povišati do 15.000 lir; kar zadeva zakon o monopolih, bi bila najboljša rešitev, če bi ta zakon odobrili hkrati z reformo delniških družb; kar zade-ya zaščito sindikalne svobode in pravic na vseh delovnih mestih, mora to dobiti svoje mesto v »statutu pravic delovnega človeka«; takoj bi to mogli uveljaviti v podjetjih z državno uideležbo, ki morajo sluziti za zgled. Kar zadeva notranjo politi- vezništvu med obema stran-kama. s čimer bi se odpove, dah razliki, ki smo jo že od leta 1957 vnesli z znatnimi u-spehi v delavsko gibanje. Ponavljamo odkrito, da za to ne obstajajo več politični pogo. Ji in to ne le zaradi nesoglasij, ki so nastala glede vprašani izgradnje socializma, nmrvob- luJ: — l_i _ > ampak tudi glede vseh ocen in stališč o kočljivih vpraša. njih, vštevši ona mednarodne politike. Kar nas varuje v obeh primerih — je zaključil Nenni — je odločitev, da ne bomo barantali socializma z reformami, ampak da bomo iz reform napravili uvod v socializem, in težnja, da bi omogočili zgodovinski skok človeštva iz stanja nujnosti v stanje svobode, da bi se krep. keje zagotovili demokratično življenje narodne skupnosti.« Nenniju so čestitali mnogi poslanci, med njimi tudi Sa-ragat, La Malfa in Bo. Sara-gat je pri tem dejal; »Po toliko letih ti morem stisniti r°Ko z vsem soglasjem. Govor je bil zelo dober, kot ga more imeti socialist in demokrat.« ,.Na ,koncu je govoril še Pe-dm* W se je zadržal pretežno na vprašanjih zunanje politike. Diskusija se bo nadaljevala jutri A. P. Danes y Evianu začetek pogajanj za dokončen sporazum o Alžiriji Alžirska delegacija pod vodstvom Krima Belkasema je prispela že včeraj v Ženevo Med napadom fašistov na oranski zapor je bilo ubitih 40 Alžircev, ranjenih pa okoli 200 - Divjanje fašistov v alžirskih mestih se nadaljuje ŽENEVA, 6. — Alžirska delegacija, ki se bo pogar jala s francosko delegacijo, je prišla danes popoldne v Ženevo. Z letališča Cointrin so se člani alžirske delegacije pripeljali s helikopterji v Rolle. Zvedelo se je, da bo alžirska delegacija med po- gajanji bivala v »Signal de Bougy», šest kilometrov od kraja Rolle v višini 700 metrov na poti, ki vodi v Lau-sane. V ta namen so nalašč uredili tamkajšnji hotel, ki je pozimi običajno zaprt. Okoli hotela so travniki, tako da bodo tam lahko pristajali švicarski vojaški 'helikopterji. sedaj prišla v zaključno fazo. Prišli smo z voljo, da pride do rešitve. Upam, da bosta obe strani, ki ju navdaja ista volja, našli trajno zadovoljivo in srečno rešitev. Po razglasitvi neodvisnosti Alžirije se bo začelo novo razdobje sodelovanja med Francijo in Alžirijo. Delegacijo vodi podpredsednik alžirske vlade Krim Bel-kasem. Ob prihodu v Ženevo je Belkasem med drugim izjavil: «Predvsem se v imenu alžirske vlade zahvaljujem švicarskim oblastem za gostoljubje in za njihov prispevek k stvari miru. Pogajanja so Pred odhodom iz Tunisa je Belkasem izjavil, da ima delegacija mandat, nadaljevati in zaključiti sedanja pogajanja s Francijo. «Zavedam0 se obveznosti, ki jih imamo do našega ljudstva, do naših borcev in vseh naših pristašev, kakor se zavedamo naše odgovornosti do tistih, ki hočejo mir v neodvisni in suvereni Alžiriji. Odločeni smo pogajati se in omogočiti zaključek ........."""“""""'""""‘■"'»'(■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii.....um...................................................... ko, je Nenni izključil, da bi bilo količkaj resnice v polemiki desnice o možnosti ponovne vzpostavitve ljudske fronte «Ce bo vlada nadaljevala po Poti, ki si jo je začrtala, do videla, kje so nevarnosti, kje napadi na demokracijo. V osta. lem je naravno, da si demokratična država pridržuje pravico braniti se, toda braniti se na svojem lastnem terenu, ki ni teren ideološke vojne, ampak obrambe ustave. To po- meni, da država nima pred seboj socialistov ali liberalcev, komunistov ali demokristjanov, republikancev ali monarhistov: pred seboj ima državljane, katerih mnenja mora spoštovati in od katerih mora zahtevati le, da spoštujejo zakonitost«. Kar zadeva zunanjo politiko je Nenni dejal, da v Fanfa-nijevem govoru »manjka čut za novo«; »Za poslansko zbornico pa vprašanje ni v re-trospektivmi primerjavi med vključitvijo v NATO in nev-tralizmom. Naveličali smo se ponavljati že sedem ali osem IVe,A^?tevamo Vstopa Italije iz NATO, ampak postavljamo vprašanje italijanske po. bude v NATO, v OZN, v skup-nem tržišču, v evropski skupščini, v odnosih z nevtralnimi al-i nevezanimi državami«; priznal pa je, da je Fanfani nakazal nekatere pozitivne stva. ri, in v tem jie novost, ki uteg-.»novo mednarodno politiko nase dežele, skladno težnS«. k°riMimi “ našiml PIETRO NENNI <|MHl|||iiiiiiiiiiiiii||||l|||||||||l||||||,|,|,|imi||u||||||||||||||m|||||||||||||||||||||||||||||m||||||||n DANES Tudi Sovjetska zveza bo to-začela z atomskimi eksplozijami, če se Kennedy ne bo Premislil. Tako je zapisano v odgovoru, ki ga je Hruščev poslal angleški in ameriški vl#di. To je namreč isti od-Jovor, v katerem je rečeno, “a sovjetska vlada privoli v **nevski sestanek na favni Zunanjih ministrov, kot so predlagali iz Washingtona in Londona. Prihodnjo nedeljo — Jv* dni pred uradnim začet *°m ene najvažnejših mednarodnih konferenc — se bodo hlje zunanji ministri sestali ®rvič in spričo takih priprav J® pač ne more trditi, da bo ozračje za uspešen zaključek najugodnejše, zlasti če se na , "i strani zavedamo Kennedy-jeve ultimativne napovedi, na ?.rugi strani pa odgovora Hru-*T*va, da utegne prav ta napoved povzročiti neuspeh konference same. Da pa vrag ni ‘■•to črn, kot ga rišejo, nam * tretje strani dokazuje vče-‘■Išnji peti dveurni razgovor Ped Thompsonom in Grorai-{Jfro o Nemčiji in Berlinu. Pkrati Je Thompson že izro-Gromiku Kennedyjev od-jovor na pismo, s katerim je gruščev sprejet omenjemi an-■•o-ameriški predlog za seslar 2**^ zunanjih ministrov, na k**erem bodo govorili — kot fien Je izvedelo — tudi o Ber- . Nikakor ni brez zveze z vprašanjem mednarodne raz-rožitve in z ženevsko konfe-‘Unco tudi dokončna ameriška “jadna ugotovitev, po zasliša-Ju pilota Povversa, da so ga 2nn«z sestrelili v višini nad ... metrov. Po tej ugotovit- ma okrepila. V Evianu pa se začnejo danes druga pogajanja, katerih uspeha si še bolj želi ves miroljubni svet, in za katera Je mnogo bolj realno trditi, da ne bodo brez haska. Toda tu- di pred njihovim začetkom je prišlo ‘ ---- ' do male polemike med uradno francosko izjavo in Ben Hedo, ki je označil vprašanja reda in varnosti, krajevne sile in amnestije za najvažnejša; s francoske strani pa se poudarja kot bolj važna «priprava prihodnosti na trdni podlagi)). Sicer pa upoštevajmo rajši izjavo alžirskega zunanjega ministra, ki Je dejal: »Optimizem je moja druga narava.« Mo Pač ni težko predvidevati, -■ se bo v ZDA tudi v iz- hrL. . J ^ y (Ulil v l z- "upoln.levanju orožja za ia^e »irelitve, obcroževa'na tek- —oritev, ropanje, atentati in drugi strašni zločini, ki so Jih tudi včeraj nadaljevali fašisti v Alžiriji in v Parizu, ne bo. do mogli preprečiti ustavitve sovražnosti in dokončne proglasitve neodvisne Alžirije. Na žalost se je napadom fašistov pridružil tudi napad francoske policije, ki se je včeraj spopadla z Alžirci v Oranu, kjer je OAS povzročila požar v zaporu, kar pomeni, da je v zgodovino zapisala zločin ,ki se je tudi v srednjem veku redko dogajal. V rimski poslanski zbornici je bil med razpravo o vladnem programu levega centra na vrsti Pietro Nenni, ki se Je ponovno obvezal podpreti izvajanje vladnega programa, čeprav se bodo socialisti pri glasovanju vzdržali, za kar Je voditelj PSI razločno in odločno povedal ludi tehtne razloge ter zlasti poudaril, da ne gre zgolj za taktiko, temveč za načrtno politiko izvajanja programa, ki pomeni izvajanj zahiev vsega delavskega razreda. Poudaril, da «ttamlSee 1?SI do nove vlade «stališče obveze brez pridržkov kar zadeva uveljavlienip programa in s tem popo"nl d/ bi v,adi ««otovl h0^?5, P°trebno stabil. "°slln P°Ltično moč za ures. ničenje programa. Ce bi to prisililo vlado, kakor je verjet110; da bo glede posameznih točk programa postavila vprašanje zaupnice, bomo dali pozitiven glas. Zavrnili bo-mo resolucije o nezaupnici in popravke desnice ali one ki ,b‘/h. Predložili komunisti’, pa tudi če bi jih postavili z namenom, da bi izboljšali posamezne zakone, ker smo odlo- čeni. .doseči še v tem letu u-resmčenje programa, ki pred. stavlja v svojih mejah vendarle značilen prelom s preteklostjo. Naš pozitiven glas je torej vezan na program in na njegovo uresničenje in s tem na sam obstoj vlade. Te obveze nas more oprostiti le vlada, če ne bi držala svojih obvez kar zadeva vsebino in termine. Širina naše obveze ki jo prevzemamo, pa ne od’ pravlja dejstva, da bi varali sami sebe in deželo, če bi dejali, da obstajajo že sedaj pogoji za politično zavezništvo med socialisti in demokristjani in za organsko sodelovanje socialistov v novi večini ali v vladi. Od tod sklep, da se vzdržimo pri glasovanju o zaupnici; glasovanje, ki predpostavlja popoln sporazum, ki ga še ni.» Peti sestanek Thompsona z Gromikom Kennedyjev odgovorna pismo Hruščeva pogajanj, kolikor bodo alžirskemu ljudstvu dana potrebna jamstva, in prav tako tudi za uresničenje njegove neodvisnosti na podlagi lojalnega in iskrenega izvajanja samoodločbe. Mnogo se je že napredovalo, toda rešiti ie treba še nekatera vprašanja. Upamo, da bomo premagali zadnje težave. Francosko in alžirsko ljudstvo vroče želita mir v Alžiriji in začetek novega razdobja sodelovanja med obema deželama. Toda, na žalost, so še vedno fanatiki kolonializma, ki upajo da bodo ovirali naraven potek zgodovine. Sprožili so svoje histerične strasti, ker mislijo, da bodo z moritvijo in z zločini ustvarili tako stanje, ki lahko kompromitira prihodnost Evropejcev v Alžiriji, toda prepričani smo, da gre sedaj za zadnje krče sveta, ki umira. V kratkem se bo zače. lo novo razdobje za Alžirijo, kar gre zasluga našemu Trije zunanji ministri bodo v Ženevi govorili tudi o Berlinu in Nemčiji ■ Hruščev opozarja da bo SZ obnovila jedrske poizkuse, če bodo ZDA začele nove poizkuse, kakor napovedano MOSKVA, 6 — Ameriški poslanik v Moskvi Thompson se je sestal danes s sovjetskim zunanjim mini- Razgovor je trajal skoraj dve uri. Thompson je časnikarjem izjavil, da ne predvideva novega sestanka z Gromikom pred prihodnjim sestankom zunanjih ministrov v Ženevi. Dodal je, da bodo na tem sestanku govorili tudi o Berlinu. Točen datum sestanka ni bil še določen. V poučenih krogih menijo, da bo Gromiko v Ženevi 12. marca. Konferenca o razorožitvi se bo začela, kakor je znano, 14. marca. Ameriški poslanik ni hotel povedati, ali spada berlinsko vprašanje sedaj v pristojnost zunanjih ministrov, in ali po- meni njegov današnji sestanek z Gromikom konec «sondira-Pripomnil pa ie, da današnji razgovor spada v okvir neposrednih priprav za ženevski sestanek. Zvedelo se je, da je Thompson izročil Gx>iniku Kennedy-jev odgovor na pismo, s katerim je Hruščev sprejel an-gleško-ameriški predlog za sestanek zunanjih ministrov v Ženevi. V svojem odgovoru Hruščevu izreka Kennedy zadovoljstvo, ker je Hruščev privolil, naj se ženevski sestanek začne ob navzočnosti zunanjih ministrov. Se posebno zadovoljstvo izreka, ker Hruščev napoveduje, da se bo Gromiko sestal z Deanom Ru- •kom in s Homeom še pred I ministrov 7.DA gž in Velik« začetkom konference. Pri tem Britanije pred začetkom že-izreka upanje, da se bodo raz- ■ nev.kp irnnfaran^a tj...,iz- govori lahko začeli 12. marca. «Smoter predstavnikov ZDA. nadaljuje Kennedy, bo, storiti vse mogoče, da se odpre pot Ir razorožitvi. Naš smoter mora biti sedaj, dejansko napredovati na poti razorožitve in ne začeti brezplodno izmenjavo propagande. V tem duhu ne bom skušal komentirati številnih idej v vašem pismu, glede katerih — prepričan sem, da vam je to znano —■ se ameriška vlada ne more strinjati. Nasprotno, združimo «e, da skupno podpremo naše osebne direktive za delo naših predstavnikov, in združimo *e da olajšamo njih uspeh.« Moskovski radio je dane* popoldne oddajal besedilo pi-srna Hruščeva, s katerim je ts sporočil Kennedyju, da sprejema sestanek zunanjih ...................................................................................m.,,,,............................ »PSI, čuti, da _ se mora paziti na desnici in na levici. Na desnici je nevarnost, da postanemo žrtev pojmovanja, da demokratični socializem ni nič drugega kot država blagostanja ali 'državni kapitalizem’; nevarnost na levici pa je v tem, da se more govor Ugotovitev CIA po zasliševanju Powersa Letalo «U-2» sestreljeno v višini nad 20.000 metrov nevske konference. Hruščev ponavlja svoj predlog za konferenco na vrhu, o kateri pra-vi, da je nujno potrebna v prvem razdobju razgovorov o razorožitvi, in dodaja, da ne vidi nobene nevšečnosti za sestanek Gromika z Deanom Ruskom in Homeom. Dalje pravi Hruščev, da, če bodo ZDA vztrajale pri obnovitvi jedrskih poizkusov v zraku, bo SZ prisiljena storili isto, »da preizkuša neke vrste orožja, ki je potrebno za njeno o-brambo». Hruščev govori zatem na dolgo o nadzorstvu in ponavlja sovjetsko stališče glede tega. Moskovski radio je objavil tudi pismo Hruščeva Mac Millanu, ki je enako kakor pismo Rennedyju, razen kar se oče ameriških jedrskih poizkusov Kitajska atomska bomba Uradno poročilo pravi, da Powers ni mogel uničiti letala zaradi eksplozije rakete, ki je letalo poškodovala WASHINGTON, 6. — Vče- raj sta odbora predstavniške zbornice in senata za oborožene sile poslušala tajno poročilo, ki ga je podal načelnik CIA John MacCone v zvezi s primerom Povversa. Poročilo temelji na preiskavi, ki jo je izvedla CIA in na zasliševanju Povversa, ko se je vrnil iz Moskve. Poročilo pravi, da je bil Po-vvers pooblaščen, prav tako kakor drugi piloti letal «U-2», da se preda in da je dobil navodila, da je «popolnoma svoboden, da pove vso resnico glede svojega poslanstva, izvzemši nekatere podrobnosti, ki se tičejo letala«. Poročilo dodaja, da bi se morala za- lllllllllllllll|||||||||||||||||||m„|,||||||„|m||||| Grozilno pismo OAS turinski «Stampi» TURIN, 6. — Turinska dnevnika »Stampa« in »Gazzetta del Popolo« sta dobila danes po pošti pismo OAS, s katerim OAS zahteva od teh dveh časopisov plačilo določenega zneska kot «globo» zaradi pisanja teh časopisov. Pismo grozi z represalijami, če ta dva časopisa ne bosta izpolnila zahteve. Podobna pisma so dobili tudi nekateri privatniki. Policija je uvedla preiskavo. strupljena igla, ki so jo našli prj Powersu in ki so jo omenjali na moskovskem procesu. «predvsem uporabiti v primeru, da bi bil pilot podvržen mučenju, ali v drugih okoliščinah, v katerih bi on na lastno pobudo sklenil storiti samomor«. Dalje je rečeno, da Powersu niso dali navodil, naj bi napravil samomor, in da ni bil niti primoran vzeti s seboj zastrupljeno iglo. Dalje pravi poročilo, da je Powers izjavil, med dolgim zasliševanjem, kateremu je bil podvržen ob povratku iz Mo- skve, da bi lahko pritisnil na gumb, da bi povzročil uničenje svojega letala. «Vendar pa je ugotovil, da bi eksplozivni naboj eksplodiral v sedemdesetih sekundah, in ni vedel, ali bi lahko zapustil letalo. Povvers je izjavil, da je skušal premakniti sedež nazaj, da vidi, ali bi lahko povzročil delovanje sistema za odskok s tem sedežem, toda težnost mu ni dovolila, da postavi sedež v prvotni položaj, tako da ni mogel doseči zadevnega Pismi nosita poštni pečat iz Suše, podpisan pa je ((poveljnik sektorja N.W. polk. j. Du. theil«. mogel doseči zadevnega gumba. Kar se tiče padca letala «U-2», je Povvers izjavil, da je v času, ko je bil oddaljen približno dvajset do petdeset kilometrov od Sverdlovska, začutil pritisk oziroma pospešitev hitrosti letala, čemur je sledilo zamolklo bobnanje. Povvers je izjavil, da je videl okoli sebe svit oranžaste ali rdeče barve. Ugotovil je, da ta po. jav ni bil v zvezi z letalom, toda da ni tega gotov. Cez nekaj trenutkov je začelo letalo «U-2» padati z nosom naprej, in Povvers je uvidel, da so se vsi kabli za obvladovanje letala pretrgali. Predsednik odbora za oborožene sile v predstavniškem domu Carol Winson je izja. vil, da so izvedenci CIA mnenja, da je bilo Povversovo letalo sestreljeno z raketo v višini 20.725 metrov. Winson je dodal, da raketa ni neposred. no zadela letala, toda eksplodirala je v bližini letala in ga hudo poškodovala. Iz poročila izhaja, da niso našli dokazov, ki bi potrdili trditve, da je treba neuspeh Povversovega poslanstva pripisati sovjetski vohunski dejavnosti. Prav tako ni dokazov, da bi šlo za sabotažo. Kar se tiče Powersovega procesa v Sovjetski zvezi, pravi dokument, da «ni nobenega dokaza, da so Powersu dajali »serum resnice« ali druga mamila«. Povvers je med dolgim nepretrganim zasliševanjem pred člani CIA, ki ga zaslišujejo, odkar se je vrnil iz Moskve, povedal, da je bil približno tri mesece izoliran in da so ga stalno zasliševali, včasih 10 ali 12 ur zaporedoma. Poročilo pravi dalje, da je Povvers izjavil zasliševal, oem samo to, kar se mu je zdelo, da vedo, ali pa da bi lahko odkrili, Ni pa hotel povedati imen drugih pilotov letal »U-2«, in se je izgovarjal, da noče, «da bi zgubili svoje delo«. Med procesom so sovjetski advokati, ki so Povversa branili, svetovali, naj prizna krivdo, kajti če ne bi tega storil in če ne bi pokazal obžalova. n j a, «bi se stvari obrnile na slabo in bi lahko bil obsojen tudi na smrt«. Dokument pravi zatem, da so Povversa ob njegovem povratku v ZDA zaslišali strokovnjaki, ki so soglasno izre. kli mnenje, da je Povvers točno poročal o poteku dogodkov. Končno pravi poročilo, da se je Povvers grostovoljno podvrgel poizkusu »s strojem, ki odkriva resnico«. Popovič se je vrnil iz Kaira v Beograd Ameriška NEW YORK. 6. revija »Times« piše, da bodo na Kitajskem v šestih ali o-semnajstih mesecih preizkušali svojo prvo atomsko bombo. Revija trdi, da je v zadev-nem načrtu sodeloval tudi i-tahjanski znanstvenik Bruno ,0IJJa£0^V0- Po mnenju an. gleskih in ameriških znanstvenikov se je treba čuditi, da Kitajska ni še izdelala svoje atomske bombe. BEOGRAD, 6. — Po uspelih razgovorih z zunanjim ministrom Združene arabske republike Mahmudom Favzijem se je danes popoldne vrnil z letalom v Beograd državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič z o-stalimi člani jugoslovanske delegacije in jugoslovanskim veleposlanikom v Kairu dr, Jožetom Brilejem. Po prihodu na beograjsko letališče jo Popovič izjavil novinarjem, da so bili razgovori v Kairu u-spešni in da je zelo zadovoljen z doseženimi rezultati. Popovič in Favzi sta v večdnevnih razgovorih skupno s svojimi sodelavci proučila vrsto aktualnih mednarodnih vprašanj, o katerih sta se nedavno razgovarjala predsednika Tito in Naser. V tej izmenjavi misli je bila posvečena posebna pozornost vprašanju razorožitve v zvezi bližnjo konferenco v Ženevi in pa vprašanju krepitve in nadaljnjega razvoja gospodar skega sodelovanja med neve- zanimi državami. V razgovo- ki so potekali v ozračju prisrčnosti in medsebojnega razumevanja, ie bilo doseženo jopoino soglasje o vseh vpra-panjih, ki so bila predmet proučevanja. ■o— Avstrijski parlamentarci obiščejo Jugoslavijo BEOGRAD, 6. — Po vesteh iz zvezne skupščine bo ver-.etno konec maja na vabilo jugoslovanskega parlamenta obiskala Jugoslavijo desetčlan-ska delegacija avstrijskega parlamenta. Predvideva se, d?, bo <1° prvega povojnega obiska avstrijske parlamen- Gromikc tarne delegacije prišlo med Berlinu. 2«. majem in 4. junijem. I Minist VIENTIAN, 6. - V pouče-nih krogih izjavljajo, da so voditelji nevtralistične struje in voditelji struje Sufanuvon-ga dosegli sporazum 0 predlogu, ki ga bo Suvana Fuma predložil desničarskim voditeljem. ki jih vodi Bun Um. Predlog se tiče sestave koalicijske vlade. Baje so se sporazumeli . o imenih in ministrskih listnicah sedemnajstih od devetnajstih ministrov v vladi. ljudstvu, našim hrabrim borcem, ki jih pozdravljam v imenu alžirske vlade.« Skupno z Belkasemom sta prišla v Ženevo državni minister Ben Tobal in minister za informacije Mohamed Jazid. V delegaciji, ki šteje skupno dvanajst člamov, so tudi predstavnik alžirske vlade Malek, načelnik Ben Hedovega kabineta Ben Jahia, in polkovnik narodnoosvobodilne vojske Ben Auda Ben Mostefa. Delegaciji se bo pridružil tudi zunanji minister Dahlab. Na letališču Fiumicino v Rimu je minister za informacije Jazid izjavil v zvezi z italijanskimi časnikarji: »Mi Alžir. ci nismo nikoli nadlegovali nobenega časnikarja, niti tistih, ki so pokazali sovraštvo in ma. lo objektivnosti pri presojanju našega stališča. Spoštovati je treba vsako stališče, s katerega se presoja, in zadovoljni bomo, ko bo Alžirija neodvisna ,če bo med nami mnogo predstavnikov italijanskega in tujega tiska, ki nas bodo tako lahko spoznali od blizu. Prepričani smo, da, ko bodo zapustili našo deželo, se bodo želeli vrniti čimprej.« Zunanji minister Dahlab je glede pogajanj izjavil: »Optimizem je moja druga narava.« V Parizu je general de Gaul-le sprejel danes voditelja fran. coske delegacije Joxeja in ostala dva člana delegacije .Jutri bodo trije ministri odpotovali v Evian, kjer se bodo začela pogajanja. V zvezi s pogajanji so v Pa- rizu objavili danes izjavo, ki se glasi: «Pred obnovitvijo razgovorov, ki morajo pripeljati do ustavitve sovražnosti, se ugotavlja množica informacij iz Tunisa. Ne da bi dajali veliko važnost zatrjevanemu intervjuju Ben Hede nekemu e-giptovskemu časopisu — ki ga je FLN sicer zanikal — se ugotavljajo trditve, da so važna vprašanja, ki so na dnev nem redu v Evianu, povezana z vzdržavanjem reda, s krajev, no silo in z amnestijo. Naravno je, da bo treba govoriti o tem, ker gre za to, da preneha stanje nasilja. Vendar se ne sme zgubiti z vidika, da je rešitev alžirskega vprašanja celota in da gre hkrati za to. da se doseže mir in pripravi prihodnost na trdni podlagi. Zato je povsem naravno, da vsi zaključki, ki so bili formulirani pri zadnjih razgovorih v kraju Rousses, sestavljajo celoto, glede katere se ne mo-re več obnoviti diskusija.« . Pripadniki OAS so danes izvršili v Parizu nov drzen napad. V sredini mesta so dohiteli z avtomobilom vojaški avtomobil, v katerem sta bila dva častnika francoske vojske, ter streljali nanju z brzostrelko in ju ranili. Poli-cija jih ni izsledila. Častnika sta bila laže ranjena. Razen tega je poltona našla v nekem stanovanju v predmestju Bois Colombes veliko zalogo streliva in orotja. V bližini tega stanovanja je sinoči nastala eksplozij« v kamionu, ki je bil poln orožja V Oranu je danes prišlo do spopadov med Alžirci in policijo. Alžirci so demonstrirali zaradi včerajšnjega napada na tamkajšnjo bolnišnico, policija pa je nanje streljala. Uradno trdijo, da ni bilo ne mrtvih ne ranjenih, vendar pa se govori, da je bilo preoej žrtev. V zvezi z včerajšnjim napadom na zapor, kjer so fašisti zanetili požar in streljali na zapornike, trdijo francoske oblasti v uradnih izjavah, da sta bila ubita samo dva Al-žirca. ranjenih pa trideset. Toda predstavnik alžirske vlade je izjavil, da so fašisti pri tem napadu ubili 40 Alžircev. 200 pa jih ranili. Pripomnil je da sredstva, ki so jih upo. rabili napadalci, dokazujejo namen teh zločincev in njihovih sokrivcev, da bi pobili 1800 alžirskih zapornikov, med katerimi 200 žensk, ki so zapr-ti v tem zaporu. Napad na zapor je izvedlo okoli petdeset pripadnikov OAS. Del poslopja se je zrušil zaradi požara in pokopal pod seboj več zaprtih Alžircev. Akcija fašistov je trajala okoli petnajst minut, po štirih urah pa so se v zaporu še videli plame-ni. Fašisti so se naglo oddaljili in odpeljali s seboj tudi paznike iz zapora, ki so jih potem izročili na nekem policijskem komisariatu, kjer si ni nihče upal ali ’ni hotel vprašati za pojasnila. Danes so štirje oboroženi fa. šisti v zgodnjih jutranjih u-rah odnesli iz občinskega u-rada 11.500 novih frankov. t^Z-iJ6 v Alžiru manjkal električni tok zaradi stavke nameščencev v elektrarni. Ze v jutranjih urah so fašisti iz. vršili v Alžiru osem atentatov do prvih popoldanskih ur je število naraslo na 14, pri čemer ie bilo ubitih pet ljudi, osem pa ranjenih. O atentatih in ropih poročajo tudi iz drugih alžirskih mest. V Alžiru se je danes razši. rila govorica, da je bila izvršena sabotaža nad naftovo. dom, ki dovaja petrolej iz Sahare, toda to so uradno zanikali in sporočili, da se je naf. tovod pokvaril zaradi »tehničnega incidenta«. Pbpoldne so fašisti povzročili eksplozijo treh bomb celo v prostorih prefekture v Ora. nu. Ranjeni sta bili dve osebi, škoda pa je ogromna. V arhivu je nastal požar. Do polnoči je zgubilo življenje zaradi atentatov 24 ljudi, ranjenih pa je bilo 32. Še 1,5 milijarde din za ponesrečene v Dalmaciji ..................................................■■■■■■■■■■.........nu............. BEOGRAD, 6. — Zvezni izvršni svet Jugoslavije je na današnji seji pod predsedstvom Edvarda Kardelja sprejel več zakonskih spremmje-valnih predlogov za zakone s stanovanjskega področja. Te spremembe bodo omogočile nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov, svobodnejše formiranje in boljše izkoriščanje dela najemnine za vzdrževu. nje stanovanjskih objektov Zvezni izvršni svet je do-delil poleg že prei dodeljene milijarde dinarjev za pomoč prizadetim krajem po potresu še eno in pol milijarde d>-narjev. Ta sredstva in sredstva ljudskih republik bodo skupno z ostalo pomočjo u-porabljena za obnovo in izgradnjo uničenih oziroma poškodovanih javnih objektov. ..........»mmiM.ii.im,iiiiunmiui,min............ Adenauer in Lucius Clay sta govorila o načrtu ZDA Dean Rusk se bo sestal z zunanjim ministrom Schroederjem - Kroll prispel v Bonn BONN, 6. Kancler Ade- nauer je sprejel danes Kenne-'dyjevega predstavnika v Berlinu generala Luciusa Clayja, ki je prišel * letalom iz Berlina v Bonn. Pobudo za sestanek je dal Adenauer. Zatrjuje se, da sta Adenauer in Clay govorila o zadnjem ameriškem načrtu glede Berlina o katerem pravijo, da ga je davi Thompson sporočil Gromiku. Predstavnik bomnske vlade je izjavil, da je bil namen današnjega sestanka med Ulay-jem in Adenauerjem »temeljito proučiti razne plati berlinskega vprašanja«. O razgovoru niso objavili uradnega poročila. V bonnskih krogih pa pravijo, da je sestanek velike važnosti / zvezi z bližnjo konferenco zunanjih ministrov v Ženevi Zatrjuje se, da bi hotela bonnska vlada biti aktivno udeležena pri pripravljal-ni fazi konference, ker bosta ameriški državni tajnik Dean Rusk in angleški zunanji minister lord Home govorila z Adenauer vztraja, naj na ]ron- faranni -m J«1.. 1 _ i_< ferenci sodeluje bonnski zunanji minister Schroeder. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je nocoj zanikal trditve tiska, da se bo Dean Rusk ustavil v Bonnu med svojo potjo v Ženevo. Izjavil ;e tudi, da so »zgrešene« novice, da je Adenauer zahteval od Ruska, naj se u-stavi v Bonnu. Gromikom tudi o Nemčiji in niču j Berlinu. junijem. I Minister Krone je izjavil, da Zahodnonemško zunanje ministrstvo pa je nocoj potrdilo, da se bo zunanji minister Schroeder sestal z Deanom Ruskom v nekem švicarskem kraju in na dan, o katerem se morajo še sporazumeti. Sestanek pa ne bo mogoč pred začetkom ženevske konference. Pomočnik vzhodnonemškega zunanjega ministra Winzer je danes zavrnil ameriške predlo, ge za mednarodno nadzorstvo nad potmi, ki vodijo v zahodni Berlin. Pripomnil je, da ima to nadzorstvo vse značilnosti kolonialne ustanove. Dodal je, da je Vzhodna Nemčija pripravljena pogajati se o spora-zumu za uporabljanje poti, ki vodijo v zahodni Berlin, toda samo s pogojem, da se prej normalizira politični položaj v zahodnem Berlinu, s tem da se predvsem razpustijo napadalne organizacije v tem sektorju. Nocoj je prišel v Bonn za-hodnonemški poslanik v Moskvi Hans Kroll, ki ga je bil Adenauer poklical »na posvetovanje In na izmenjavo pogle dov«. Jutri zjutraj se bo Kroll sestal z zunanjim ministrom Schroederjem. Pozneje pa ga bo sprejel Adenauer. Agencija Tass pravi, da premiki ameriških čet iz Berlina in v Berlin pomenijo izzivalno vojaško demonstracijo. Ti premiki okoli tri tisoč vojakov j pet sto vozili so se začeli včeraj in se bodo nadaljevali jutri po avtomobilski cesti, ki pelje iz Zahodne Nemčije v zahodni Berlin. A-gencija dodaja, da so se premiki začeli v trenutku, ko je Vzhodna Nemčija zavrnila a-meriške predloge za internacionalizacijo poti, ki vodijo v Berlin. r PRIMORSKI DNEVNIK 2 7. marca 1962 Vreme včeraj: najvisja temperatura 13.4, najnižja 6.2, ob 19. u-rl 6.4; zračni tlak 1005.6 narašča, veter severovzhodnik 30 km s sunki do 50 km, vlage 61 odst., padavin 10.7 mm, nebo oblačno, morje razburkano s temp. 8.5 st. I Tržaški dnevnik Danes, SR&DA, 7. marca Pepelnica Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 17.59. Dolžina dneva 11.24. Luna vzide ob 7.22 in zatone ob 19 25 Jutri, ČETRTEK, I. marca Janez Po posredovanju vladnega generalnega komisarja Danes pričetek pogajanj o sporu pristaniščnikov Jutri vsedržavna stavka delavcev ladjedelniške industrije - V Rim bo odpotovala tržaška delegacija * Jutri zborovanje na Trgu Garibaldi Poveljnik pristanišča polk Ascoli je včeraj ob 11.30 »poročil sindikalnim predstavnikom pristaniških delavcev SILP-CGIL in predstavnikom pristaniških družb, da se bodo danes nadaljevala pogajanja glede spora pristaniških delavcev. To stališče je rezultat razgovorov, ki so bili dopoldne na vladnem generalnem komisariatu med dr. Mazzo, predsednikom in generalnim tajnikom trgovinske zbornice dr. Caidassijem in dr. Addobbatijem, predsednikom in generalnim ravnateljem Javnih skladišč odv. Tanascom in dr. Bernardi-jem in poveljnikom pristanišča polk. Ascolijem. S tem posegom vladnega ladjedelniške industrije. Pri tem pa je še posebej prizadet Trst, saj je prav tržaška ladjedelnica Sv. Marka v veliki nevarnosti. Kulturna izmenjava med Trstom in Brazilijo generalnega komisarja se je spor pristaniških delavcev premaknil v drugo razdobje, saj se bodo danes pričela pogajanja po dolgotrajni in ostri sindikalni borbi. Vendar pa še zdaleč ni rečeno, da je spor s tem rešen, saj uradno ni znano »tališče koristnikov pristani.; šča, « katerem so včeraj ob- Kulturne izmenjave med na. iirno razpravljali na sestan- jim mestom in Brazilijo posrta-ku na vladnem generalnem komisariatu. Dejstvo, da je vladni komisar odločil, da do pogajanj pride, vzbuja sicer upanje, da so vso zadevo temeljito proučili in da gre za predloge koristnikov, ki ne bodo za delavce nesprejemlji-vi. Po drugi plati pa je treba tudi upoštevati govorice, da koristniki vrste delavskih zahtev načelno niso sprejeli in da so delavci že postavili zadnje ultimativne predloge, ko so bistveno znižali svoje zahteve. To pa seveda pome. ni, da se lahko pogajanja razbijejo in da lahko pride do nadaljnje zaostritve no'o*aja. Sindikat pristaniških delavcev včeraj ni hotel sklicanja pogajanj na not^n način komentirati, temveč samo poudarja svoja znana stališča in predvsem zahtevo, da se sprejmejo bistveni predlogi prista. niških delavcev, ter da so v obratnem primeru pripravljeni stavkovno gibanje še zaostriti. Seveda pa je odvisno končno stališče izključno od predlogov koristnikov pristanišča. Včeraj se je stavka pristaniških delavcev nadaljevala in so delavci zapustili delo ob 16. uri ter bodo pričeli z delom danes ob 8. uri. To je v skladu s sklepom in sindi. kalno prakso,-- de- se stavka prekine šele. ko se stvarno prično pogajanj*. L »< Jutri bodo stavkali delavci ladjedelniške industrije. Stavko je v vsedržavnem okviru proglasila FlOM-CGlL. ki bo jutri tudi v Kirnu priredila veliko zborovanje posvečeno pomorskim vprašanjem Iz Trsta bo danes zvečer odpotovala v Rim delegacija ladjedelcev, ki jo bo sestavljalo 62 tržaških predstavnikov te panoge. Tržaška FIOM-CGIL pa bo v četrtek dopoldne ob 11. uri priredila na Trgu Garibaldi javno zborovanje, na katerem bo tajnik Nove delavske zbornice OGIL lArturo Calabria govoril o pomenu borbe delavcev ladje, delniške industrije za celotno pomorstvo in zlasti za tržaško gospodarstvo. Znano je namreč ,da ta ostra sindikalna borba ni usmerjena samo za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev prizadetih delavcev, temveč zlasti da se jajo vedno bolj pogoste. Dokaz za to je tudi prva razstava brazilskega slikarja Ivana Freitasa v Evropi, ki Jo bodo pod okriljem generalnega brazilskega konzula gospe Marga-ride Guedes Nogueira odprli jutri ob 18.30 v umetniški galeriji «La Cavanas. Slikarja bo predstavil občinstvu znani umetniški kritik Giuseppe Marchiori. ki meni, da pomeni njegovo delo važen prispevek sodobni umetnosti. Možno je tudi, da se bo otvoritve razstave udeležil brazilski kritik Jayne Mauricio, u-rednik lista «Correio da Man-ha iz Ria de Janeira. Ta mesec bo tudi tržaški u-metnik Lojze Spacal razstavljal v Sekstinski galeriji v Sao Paulu. Končno se je še zvedelo, da pride te dni v Trst ravnatelj te galerije dr. Arturo Profili, ki bo navezal stike s tržaškimi umetniki. Prihod britanskega veleposlanika Včeraj ob 7.55 se je pripeljal 'z brzcem v Trst britanski veleposlanik Sir Ashley Clarke, ki je nato ob 9.30 odpotoval v Videm. Ob 11. uri je obiskal britansko vojaško pokopališče v Tricesimu, nato pa videmske oblasti. Popoldne ob 15.15 je odpotoval v Gorico, kjer je tudi obiskal predstavnike višjih oblasti. Ob 18.45 se je vrnil v Trst. Danes bo opravil vljudnostne obiske pri tržaških oblasteh, ob 18.45 bo predaval v Kulturno-umetniškem krožku, ki mu bo ob 20.30 priredil sprejem v hotelu »De la Ville«. ----«»--- Veleposlanik ZSSR je obiskal Oglej Predvčerajšnjim dopoldne je sovjetski veleposlanik Kozirev v spremstvu tajnika poslaništva in trgovinskega atašeja obiskal Oglej ter si ogledal tamkajšnjo baziliko In muzej. -------------«»--- * Za političnega tajnika mla. dinske federacije PSDI v Tr-stu je bil ponovno izvoljen Bruno Zugna Za podtajnika je bil izvoljen Nino Sterle, za u-pravnega tajnika pa Antonio Romani. Po potrditvi te namere v tržaškem občinskem svetu Vest o premestitvi uradov RAS naletela na globok odmev v mestu Ta premestitev bo še bolj poslabšala že tako resni gospodarski položaj Trsta - Stališče tržaške federacije KPI Gif Vest o premestitvi nadaljnjih uradov zavarovalnega zavoda RAS iz Trsta, v Milan je naletela v mestu na globok odmev. Zavod ima svoj zakoniti sedež že dolgo vrsto let v Milanu in je že dolgo premeščal osebje nekako po kapljah v Milan, a z otvoritvijo no ve palače v gospodarski metropoli Italije, kamor nameravajo premestiti kar tri urade, je postalo to vprašanje bolj pereče. V odgovoru na vprašanju SV0j0 svetovalca Stopperja v ob- činskem svetu je sicer župan obljubil, da bo ponovno posredoval, da se prepreči nova gospodarska škoda Trstu, vendar je hkrati pripomnil, da stvar ne bo lahka, ker gre za zasebrjo družbo. Seveda pa se lihko tudi s pritiskom mnogo doseže, saj so v upravnem svetu zavoda ljudje kot predsednik Združenja industrijcev Doria, kap. Cosulich, baron Parisi in drugi, ki so vedno trdili, da so jim predvsem pri srcu interesi Trsta. Sedaj bodo torej lahko v praksi pokazali to predanost ..................................................nunnu Pustni torek pod dežniki... Nezadovoljstvo v Miljah zaradi prepovedi kvesture za nedeljski sprevod Otroški karneval po tržaških ulicah ■ Na Opčinah so izstrelili «kozmonavta» Plesne zabave po društvih ■ Danes v Skednju in Boljuncu tradicionalni pogreb Vreme letos ni prizaneslo pustu in prirediteljem pustnih zabav. Tako v nedeljo, kakor tudi včeraj je namreč deževalo in je pihal mrzel veter. V takem vremenu res ni prijetna zabava po ulicah, marsikdo p« raje ostane doma, kot da bi šel na plesno prireditev. Morda pa tudi drži ugotovitev, da pust izumira, ker imajo ljudje druge skrbi in ni dovolj denarja za zabavo, maske, kostume itd. Skraja je kazalo, da bodo sploh odpadle važne pustne povorke. Najbolj so bili prizadeti Miljčani, ki so se tudi najbolj pripravljali, da bi mtljski karneval lepo uspel. Osrednja prireditev miIjskega karnevala je sprevod alegoričnih vozov in mask. kL. J>rivafci številne domačine in goste iz Trsta ter sosednih 4crsjev. Kakor* smo že poročali, je šptevod 'odpadel v nedeljo zaradi slabega vremena. Prireditelji, ki so predvidevali, da bo tudi na pustni torek slabo vreme, so sklenili, naj bi bil ta sprevod prihodnjo nedeljo, toda tria-ška kvestura je njihovo prošnjo odbila. Na ta način je odpadla gldvna pustna prireditev ne samo v Miljah, ampak na vsem našem področju. Skoda. ki so jo zaradi tega utrpeli prireditelji miljskega karnevala in razne skupine, ki so se tako vneto pripravljale za sprevod in imele tudi precejšnje stroške, je velika. Nerazumljiv in neutemeljen pa je sklep kvesture, ki je brez tehtnih vzrokov odbila prošnjo, da bi sprevod alegoričnih vozov priredili prihodnjo nedeljo, saj bi vendar morali upoštevati napore in gmotne žrtve prirediteljev. Proti sklepu kvesture so protestirali tu- Skraja je kazalo, da bodo sploh odpadli pustni sprevodi, ki so bili napovedani za pustni torek, vendar je popoldne za nekaj ur prenehalo deževati, tako da se je lahko razvil sprevod otroškega karnevala, pri katerem je sodelovalo devet vozov. Vozovi in skupine mask so se zbrali na trgu pred sodiščem, sprevod pa je šel izpred sodišča po Ul. Carducci, Korzu in ob morju v Ul. Teatro Romano, kjer so dodelili nagrade najlepšim vozovom in skupinam. Sprevod je privabil precejšnje število meščanov, ki so stali na pločnikih in trgih ter opazovali vozove in maske. Na čelu sprevoda je bila godba na pihala, ki je igrala poskočne koračnice, nato pa so se vrstili vozovi. Prvo nagrado je dobil voz "Z maketo' mi romarskega gradu pod imenom »Luči in zvoki*. V notranjosti «gradus je igrala godba mladoletnikov. Drugo nagrado je dobil voz »Pek lenski twist», tretjo pa voz «Ribarnica», ki je bil poln pingvinov in med njimi tudi živi Marko iz akvarija, Nagrado za posamezne skupine je dobila skupina iz Skednja «Filmarji v Trs tu«. Z malo zamudo je prispel tudi voz iz Vidma, ki se je priključil sprevodu v Ul. Carducci in je tudi dobil nagrado. V Miljah ni bilo sprevoda, ker so skraja upali, da bodo dobili dovoljenje za prihodnjo nedeljo, ko pa je prišlo obvestilo, da je kvestura zavrnila prošnjo, je bilo prepozno. Miljsfci pustni sprevod ni namreč tako enostavna zadeva, saj pr.i njem sodeluje večje število ljudi, mask in vozil. Kljub temu je bilo pc miljskih ulicah precej živahno, za kar so poskrbele posamezne skupine mask in vesela godba. Ulice in gostilne so I I uOlroški karnevalu po tržaških ulicah bile polne pustnih veseljakov, Tako je pač in Openci se to-mnogi pa so se veselili ob K1Jy„v ______ ___ __ __ di miljski župan in predstav- ohrani proizvodna sposobnost ni ki raznih skupin, .......................»»<■....................................I.»umili Nekaj zanimivih statističnih ugotovitev za naše področje Občutno znižanje zaposlenih v ključnih industrijskih panogah Zabeleženo povečanje števila zaposlenih v industriji gre predvsem na račun podjetij lahke industrije v Žavljah - Zmanjšanje zaposlenosti v mornarici Na tržaškem področju predstavlja brezposelnost še vedno resen pojav, vendar pa se je stanje v zadnjem razdobju bistveno izboljšalo, tako da lahko predvidevamo, da bo že čez nekaj let docela odstranjena vsaj v najbolj grobi obliki. Slevilo brezposelnih se je po uradnih podatkih gibalo od 1949. leta pa do 1956. leta okoli dvajset tisoč, saj je bilo decembra 1940. leta 19.663 brezposelnih in decembra 1956. leta 19.907. V osmih letih se torej stanje ni izpremenilo in se ni niti za las izboljšalo. Do bistvenega napredka pa je prišlo 1057. leta, ko so uradno zabeležili 17.062 brezposelnih. Položaj se je nato od leta v leto izboljševal in so zabeležili: 1958. leta 16.508 brezposelnih, 1959. leta 14.867, 1980. leta 13.858 in 1961. leta 11.128. Povprečno se je torej zadnja leta zniževalo število brezposelnih za približno 2.000 oseb. kar približno odgovarja naraščanju zaposlenosti v trgovini in v industriji. Ti podatki so nedvomno Ugodni, vendar pa je treba upoštevati, da gre za uradno ugotovljene podatke, ki temelje na prijavah brezposelnih na uradu za delo. Mnoge osebe, ki so dejansko brezposelne, pa nimajo nobenega interesa, da se na ta urad prijavijo in jih torej ne vodijo v nobenem seznamu brezposelnih Po drugi plati pa tudi obstajajo na uradu za delo «uradno zapisani brezposelni)), ki pa so v resnici zaposleni, pa čeprav tega niso nikjer prijavili. Dejanski vpliv na znižanje uradno ugotovljenega števila brezposelnih je tudi Imel ostrejši način urejanja ■piskov, iz katerih sedaj strikt- neje črtajo. Kljub temu da uradni podatki niso povsem zanesljivi, pa vendar nedvoumno govore o določenem izboljšanju, ki ga po drugi plati tudi ugotovimo pri uradnih podatkih o številu zaposlenih. Tudi pri številu zaposlenih je bil zabeležen prelom nekako 1957. leta, saj so zabeležili 1956. leta 87.947 zaposlenih, medtem ko so 1959. leta že 89.478, 1960. leta 91.473 in 1961. leta 93.978. V petih letih se je skupno število zaposlenih zvišalo za okoli 6 tisoč oseb. Prav tako pa je tudi pomembna zboljšana struktura zaposlitve, saj se je znižalo število zaposlenih v javnih ustanovah in povečalo v proizvodnih panogah. Tako je bilo decembra 1953. leta v javnih ustanovah (prefektura, občine, pokrajina, civilna policija, Selad itd.) zaposlenih 31 tisoč 4.59 oseb, medtem ko jih je bilo lani zaposlenih 23.118 oseb. V industriji je bilo 1953, leta zaposlenih 31.966 oseb lani pa 40.895, v obrtništvu 1953. leta 4.199 lani 6.470, v trgovini 1953. leta 13.427 in lani 17.712, v bančnih in kreditnih ustanovah 2.364 odnosno 2.688, v mornarici 4.306 odnosno 2.970. Občutno se je torej povečalo število zaposlenih v industriji, obrti in trgovini, medtem ko se je število mornarjev občutno znižalo. Ta izboljšana struktura zaposlitve pa ni brez resnih temnih senc, saj je prav v istem razdobju prišlo do občutnega znižanja zaposlitve v ključnih tržaških industrijskih panogah (ladjedelnice. Tovarna strojev in ILVA), medtem ko se je število zapoil«- nih povečalo predvsem na račun podjetij lahke industrije v žaveljskem industrijskem pristanišču. Poleg tega pa je letošnjega januarja prišlo do nepričakovanega povečanja števila brezposelnih, ki jih je bilo po uradnih podatkih 12.633 in torej 1.035 več kot decembra lanskega leta. zlati domači kapljici pri razstavi domačih vin. Skedenjci ne bi bili več Skedenjci, če se ne bi za pust pošteno zabavali in pri tem skrbeli tudi za zabavo drugih. Letos ni bilo v Skednji^ običajnega sprevoda kočij, pb ške-denjskih ulicah pa je bilo vse polno razncjiarvnih in različnih mask, ki jih je spremljala vesela godba. Danes popoldne bodo v Skednju posebne ceremonije za pogreb pusta, ki ga bodo verjetno sežgali. Prav tako bo pogreb pusta tudi v Boljuncu, kjer bo letošnji pust zapustil dediščino svojim oboževalcem. Na Opčinah so letos prvič organizirali pustni sprevod in zabavo, kar je privabilo veliko število domačinov, ki so se na ta račun prav od srca nasmejali in zabavali. Openski znanstveniki so namreč spustili v vesolje prvega Openca. Z vsemi častmi so peljali raketo in openskega kozmonavta po Opčinah, nato so na «Brdiniv blizu cerkve izstrelili raketo. Vse se je razvijalo po načrtu, toda izstrelitev ni popolnoma uspela. Nič hudega, saj se znanstveniki večkrat zmotijo, napravijo slabe račune, ali jim nagaja vreme. lažijo, ker niso sami. Smolo so imeli tudi Amerikanci. Raketa se je na »Brdini» dvignila in bi zletela v vesolje, če ne bi zadela ob električne žice in se vnela. No, Openci se niso zaradi tega prestrašili in so «kozmonavta», ki se je vrnil na Opčine po «neuspelem poletno, spet sprejeli kot se spodobi. Zdravniki in specialisti so ga podrobno pregledali in ugotovili njegovo zdrav-stveno stanje ter se prepričali, da ni prinesel iz vsemirja nevarne «koze». Ko so strokovnjaki ugotovili, da je vse v redu, so z godbo, ki je spremljala sprevod, odšli v gostilno in napili na polet prvega openskega astronavta v vse-mir je. Omeniti moramo še pustno rajanje otrok pri prosvetnem društvu «Ivan Cankar», ki je lepo uspelo, ples športnega društva BOR v dvorani stadiona «Prvi maj», ki je prav tako dobro uspel, in ples akademikov, ki je bil v Ul. Gep-pa. Lokali so bili odprti do 4. ure zjutraj. Marsikdo sploh ni šel spat, učenci in dijaki so imeli včeraj popoldne prosto, danes pa odpadeta prvi dve uri pouka. Tak je bil letošnji pust, v znaku dežja in mrzlega vetra. zatrjevano našemu mestu. Do nameravane premestitve uradov RAS v Milan je zavzela stališče tudi tržaška federacija KPI z izjavo, v kateri pravi, da je ta vest še bolj poslabšala že tako resni položaj našega gospodarstva. Spričo te nevarnosti mora vse prebivalstvo glasno obsoditi namere družbe, ki je nastala in se uveljavila na našem področju in ki premešča svoje urade drugam, ne meneč se za gospodarsko in moralno škodo, ki jo povzroča našemu mestu. Zato je treba zavrniti stališče Krščanske demokracije, ki hoče še enkrat ponoviti u-sodno dejanje, ki je svoj čas potisnilo uslužbence družbe Arrigoni v osamljenost, ki je imela za posledico njihov poraz. Trst in njegovo gospodarstvo lahko reši pred propadanjem le čimbolj enoten, iskren in demokratičen nastop, medtem ko bi vsaka diskriminacija, pristranost in špekulacija le škodovali njegovi življenjskosti in prestižu. Tržaška federacija KPI nalaga svojim izvoljenim predstavnikom v parlamentu ter v občinskih in pokrajinskem svetu dolžnost, da store pri vseh pristojnih krajevnih in osrednjih oblasteh potrebne korake, da se prepreči ponovna škoda Trstu. ----«»--- Sunek burje ga je vrgel z motorja Sinoči nekaj čez 20. uro so pripeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 47-letnega Guerrina Ceglarja iz Ul. Cattalani 4, ki se je pnr.e-srečil z motorjem v bližini Draščice. Zaradi nenadnega sunka burje je motorist izgubil oblast nad vozilom ter je padel na cestišče in se pri tem precej hudo pobil. V bolnišnico so ga pripeljali z avtom prometne policije. Pri pregledu so mu zdravilki ugotovili zlom leve Ključnice, ražne poškodbe na obeh čelnih kosteh ter krvavitev iz nosa. V bolnišnici ve bo moral zdraviti okoli 35 dni. ----«»--- Pismonoša pod motorjem Sinoči ob 21. uri so prepeljali na 2. kirurški oddelek splošne bolnišnice 48-letnega Francesca Zlaticha iz naselja S. Sergio 16. Zlaticha, ki je pismonoša pO poklicu, je nekoliko prej podrl pred njegovim stanovanjem neki motorist, ki je bil namenjen k Sv. Soboti. Slo je za 3'4-let nega .Ferruccia Fabrinija od Spodnje Magdalene 2006. Pri padcu se je Zlatich pobil po čelu ter se bo moral zdraviti približno 10 dni. ---«»---- lachič iz Ul. Molino a vento 3, ki je upravljal avto znamke »Fiat 1100». Prišlo je do neizogibnega trčenja in Antolli se je zrušil na tla. Pri trčenju se je motorist precej hudo poškodoval po levi roki. V bolnišnici se bo moral zdraviti okoli 10 dni. * Okrog 23. ure Je na Senenem trgu nevarno padla 46-letna uslužbenka na ladji Ada Luin iz Ul. Don Giovanni Bo-sco. Pri padcu si je zlomila jiščal desne noge. Z avtom Rdečega križa so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedskem oddelku. «»---- Illersbergerjeva skladba po tržaškem radiu Danes ob 14.30 bo tržaška radijska postaja v okviru ciklusa skladb posvečenih skladateljem iz naše dežele, oddajala skladbo Antonia Illers-bergerja «Partita in stile an-tico». To skladbo je Illersbtr-ger ustvaril že leta 1920, .oda doslej je niso še nikoli izvajali. Izvajal jo bo godalni orkester tržaškega radia pod taktirko Luigija Toffola v naslednjih stavkih: Preludij in Sicilijanka, menuet, gavota in gigja. ----«»--- Izžrebani sliki V občinski umetniški galeriji so v ponedeljek izžrebali dva listka, ki sta povezana s. dobitkom loterije, katerega predstavlja umetniška slika Najprej so izžrebali listen 07377, katerega imetnik dobi sliko slikarja Gualtiera Coi-nachina. Zatem so izžrebali listek 07204, za katerega se dobi slika slikarja Luigija Pi-lazzija. Imetniki listkov lahko gredo po nagrado v sobo St. 124 občinske palače v uradn’h u-rah. Ce se v mesecu dni nihče ne oglasi, bodo izročili sh- SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU bo priredilo v soboto 10. t.m. ob 20 30 v Avditoriju v Trstu dramo Jožka Lukeša (PRGIŠČE ZEMLJE» Ker je to zadnja predstava v Trstu, So cene izredno znižane. Vsem, ki dela še niso videli ga toplo priporočamo, saj obravnava problem naše zemlje in naših ljudi. Predstavo si bo ogledala tudi komisija Sterijinega pozorja lz Novega Sada, ki b0 odločila, ali bo delo Izbrano za tekmovanje odrskih del in odrskih stvaritev. Cene v parterju: 250 in 200 lir; galerija 100 lir. V nedeljo 11. t.m. ob 17. uri v Avditoriju v Trstu ponovitev detektivke Agathe Christie (MIŠNICA* Cene: parter 300 in 200 lir; galerija 100 lir. Prodaja vstopnic za obe predstavi od - petka dalje v Tržaški ' knjigarni. Ulica sv. Frančiška 20. ter eno uro pred pričetkom predstave v baru Moscolin (nasproti Avditorija). K I IM O VERDI V soboto ob 20.30 za red A v parterju In na balkonih ter za red B na galerijah in stojiščih prva predstava nove opere Giu-lia Viozzija «11 Sasso Pagano*. Opero bo dirigiral Glanfranco Bivoli, v glavnih vlogah pa bodo nastopali Giuseppe Taddei, Vittoria Palombinl, Marisa Sa-llmbeni, Rodolfo Moraro, Aldo Bettion, Leo Pudis. Osnutki in kostumi Nino Perizzi. Zborovodja Giorgio Kirschner, koreografija Carlo Faraboni, režija Remo Della Pergola. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 20.45 za red C ponovitev Squarzinove igre «Tri četrt lune« v režiji Fulvla Tolus-sa. Konec predstave ob 24. url. Prodaja vstopnic pri blagajni ki Občinski ’ podporni UTtano-1 gledališča (tel-24183) in v 2^" vi | ni prodajalni listkov (tel. 36372) Seja tržaškega občinskega odbora 150 milijonov lir za popravilo cest v okolici in predmestjih Nazionale 15.30 »Prelaz Koman-čov» (11 passo dei Comanches) Dana Clark. Fenice 15 00 «Salvatore Giulia-no». Prepovedano mladini. Excelsior 15.00 «Boccaccio 70« — Sophia Loren, Anita Ekberg. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «Nekaj peče« (Qua!cosa ohe Scotta). Technl-color. Troy Donahue. Connie Stevens, Arcobaleno 16.15 »Kitajska zgodovina« (Storia cinese). Barve Deluxe. VVllliam Holden, Clifton VVebb. Superclnema 16.00 «Plaz naa re‘ ko« (Valanga suj dume). Me-trocolor. Keith Larson. Buddy Ebsen. Alabarda 16 00 »Toplo nebeško oko« (L’occhio caldo del delo). Technlcolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Aurora 16.00 »Comanceros«. Cristallo 16.00 «Težko življenje« (Una vita difdclle). Alberto Sordi, Lea Massari. Garibaldi 16.30 ..Sestanek na I-schii« (Appuntamento ad I-schia) Technlcolor. Domenico Modugno, Antonella Lualdi. Capitol 16.00 ..Podivjani levi« (I looni scatenati). Claudta Car-dinale, Mlchele Morgan. Prepovedano mladini. Impero 16.00 ..Čudovita trojka« (1 magnldci tre). Italia 16 00 ..Steza ljubimcev« — dl sentiero degli amanti). John Gavln. Massimo 16.00 «Maščevanje železne krinke« (La vendetta della maschera di ferro). Technlcolor. VVandisa Guida. Moderno 16.00 «Sombrero». Technlcolor Vittorio Gasmann, An-na Maria Pierangeli. Astoria 16.00 ..Postelja pripoveduje« (II letto raccorita). Tech-nicolor. Rock Hudson. Astra 16.30 ..Obleganje Slracuse« (L’assedio di Siracusa). Vittorio Veneto 15.30 ..Zlodej ob štirih« (II diavolo alle 4). Ideale 16.00 ..Slecite se, doktor« (Si spogli dottore). Michael Craig. Prepovedano mladini. Marconi 16.00 »Običajni roparj v Milanu« (I soliti rapinatorl a Milano). Tiberio Murgia. Abbazia 16.00 ..Veter lz divjine« (Ventc di terre selvagg.e). Robert Mitchum. Odeon 16.00 »Bela trgovina« — (Traffico bianco). Francoise Arnoul [MCSišssšIIIL Dirkališče na Montebellu za 3 mesece ustanovi UNIRE v poskusno upravljanje Z motorjem v avto Nekaj čez 13. uro je prišlo v Ul. Teatro Romano do precej hude prometne nesreče, ki bi lahko imela hujše posledice. Po Ul. Teatro Romano se je tedaj peljal s svojim motorjem 22-letni Aldo Antolli iz Ul. Costalunga 7. Nenadoma je privozil iz ulice na desni strani cestišča, v bližini bara «Africa», 31-letni Enrico Mu- Snoči je bila redna seja tržaškega občinskega odbora. Na dnevnem redu je bilo o-krog 70 navadnih upravnih zadev. Med drugim so sklei-1-h da bodo predložili občinskemu svetu sklep o najetju 150 milijonov lir posojila za popravilo cest in trgov v predmestjih in v okolici. Nadalje so sklenili, da bodo izročili konjsko dirkališče m Montebellh za tri mesece v poskusno upravljanje ustanovi UNIRE, pri čemer pa si občina pridržuje pravico, da ji ustanova povrne škodo žara. di prekinitve dirk. Imenovali so tudi komisijo, ki bo razsojala o natečaju za imenovanje dveh inženirjev, načelnikov odseka. Na predlog odbornika za osebje dr. Venrii-ja bodo izrekli pohvalo vsern funkcionarjem, ki so se ukvarjali s popisom prebivalstva m gospodarske dejavnosti. Zupan je odbornikom sporočil, da odpotuje jutri v Rim na uuiuiniuniniiiniuiiiiuiiiniinuiiiii.uiinnuuuiuniin.innuni.un.n.innu.niiini.Miui.in Smrtna prometna nesreča v bližini Kopra 1 avtom do smrti povozil žensko na škotjanskem mostu Istočasno se je v avto zaletel tudi mo-torist, ki pa se je le malo poškodoval V Miljah Je bilo živahno, čeprav ne tako kot bi moralo biti..« KOPER, 6. — Ob pol desetih dopoldne se je_ pripetila na škocjanskem križišču pri Kopru huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 82-letne Marije Šav iz Pobegov. Starka je na škocjanskem mostu nenadoma prečkala cesto pred potniškim avtomobilom, ki ga je upravljal Lucijan Matkovič Iz Pirana. Čeprav je Matkovič storil vse, kar je bilo v njegovi moči. ni mogel nesreče preprečiti. Savova se je namreč nenadoma znašla pred njegovim vozilom. Zadel jo je s prednjim delom vozila tako močno, da je bila na mestu mrtva. V trenutku nesreče je privozil z nasprotne strani mo. torist Adolf Drnovšek iz Ankarana. Ker se je avtomobilist hotel umakniti zenski na ievo, se je motorist zaletel vani in padel. Na srečo je dobil le manjše poškodbe. Zaradi neprevidnosti se je pripetila prometna nesreča na glavni cesti pri Dekanih. S stranske poti pri Lama Dekani je zavozi] na glavno cesto avtobus KP 17-85. Ker se voznik Filip Obit ni prej prepričal, če je pot prosta, se je vanj zaletel osebni avtomobil, ki ga je upravljal Stanislav Makovec iz Kopra. Pri nesreči sta bila laže poškodovana otroka Zorka Makovec in Drago Klepač, ki sta se peljala v osebnem avtomobilu. * • • Dolgotrajno deževje je precej razmočilo zemljo, zato morajo biti vozniki pozorni tudi na kamenje, ki pada s hribov. Zlasti velja to za obalno cesto med Koprom in Piranom ter za nekatere predele ceste med Koprom in Postojno. Tako je voznik osebnega avtomo. bila CE 43-98 trčil v skalo, ki se je utrgala z useka nad Kastelcem. Ker je bila noč in mu nasproti prihajala druga vozila, je skalo opazil šele zadnji trenutek. Pri trčenju ni bilo telesnih poškodb, pač pa je nastala materialna škoda na vozilu. * * * Zaradi vinjenosti se je pripetila prometna nesreča na cesti JLA v Piranu. Zvečer so hodili po tej cesti drug poleg drugega trije pešci. Ko je privozil do njih mopedist Milan Kavec, je pešec Jože Hozjan iz Pirana, ki je bil na notranji strani ceste, padel pod moped. Mopedist in pešec sta bila laže poškodovana. Vsi trije pešci so bili v vinjenem stanju. • * * Zaradi neprevidnega voznika se je pripetila nesreča na planinskih serpentinah. Mopedist Mirko Likar iz Blekove vasi pri Logatcu je popravljal moped, ki ga je naslonil na ograjo na desni strani ceste. Za njim je privozil s smeri Postojne neznani osebni! avtomobil ln se zaletel vanj, ko je bil sključen nad vozilom. Poškodovanega Likarja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico .medtem ko je voznik po nezgodi pobegnil. Doslej ga še niso izsledili. neko zasedanje predstavnikov krajevnih ustanov. Poleg tega pa bo v Kirnu tudi interveniral, da se pospeši vprasd-nje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina, kot smo že včeraj piša. li. Podžupan prof. Cumbat pa bo odpotoval v Bonn, kamii so ga povabili, da si z neko skupino ogleda Zahodno Ner.-čijo. Tako bomo te dni torej brez župana in podžupana. , -------------«»—- Dva usodna padca S pridržano prognoza šo sinoči ob 19.30 sprejeli >ix ortopedski odelek splošno bolnišnice 86-letnega Giovannija Laurija iz Ul. Bonaparte 2. Ponesrečenec )e povedal, da je ob štirih zjutraj padci na tla v svoji spalnici. Zdravniki so ugotovili, da si je ziamil levo stegnemo.). * * * Ko je hotel vstati s postelje, se je 78-letnemu Merceliu Andrianiju iz Ul. Spiro Xidias spodrsnilo ter je padel na t;a. Priletni možakar pa je imel srečo, ker se je samo nekoliko pobil po čelu. * bolnišnico ga je spremila njegova 81-letna sestra Emmu, ki je pojasnila vzroke po^k idb. An-driani bo ozdravel v 4 ali 5 dneh. ----«»_— Poškodba na delu Včeraj popoldne ob 14,45 so prepeljali na otolaringojalrski oddelek splošne bolnišnice 21-letnega Otella Meneghinija iz Ul. Orlandini 35. Meneghini, ki je zaposlen pri podjetju Scardi v lesnem pristanišču, je po nesreči padel z višine 3 metrov, ko je zlagal deske na skladovnici. Pri padcu se je pobil po nosu ter se bo moral zdraviti 20 dni. Studijska knjižnica v lrslu' Ul. Geppa 9, bo priredila tečaj srbskohrvatskl Jezik, ki bo zanimal predvsem tiste, ki se pečajo s trgovsko korespondenco. Vsa pojasnila so na razpol*' go v Studijski knjižnici. 0bO©GO Planinsko.smuCarskj izlet SPD1, v Kranjsko goro SPDT priredi dvodnevni smd-čarsko-planinski izlet v Kranjsko goro, kot izhodišče za Vršič m Tamar, v nedeljo dne 18. in 1»-marca t.l, HOJSTV A. SMHTI IN FOKOKJS Dnt 6. marca 1962 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Pa je 17 oseb. UMRLI SO: 83-letnl Romano Logar, 69-letna Llbera Masso-pust, 79-letna Giovanna Žanu«1' ni vd. Rossi, 79-letna Amen* Zanelli, 87-letna Giusepplna ***" nuzzi vd. Comicl, 92-letna Livl» Mačehi vd Beltrami, Giovanni Biasloli, 51-letni LiriI Clari, 73-letni Antonio Gardin*. 69-letna Angela Furlanlch P0'-Grlsoni, 82-letna Natalia Ji-ra[l" chievtch vd. Santiriello, 33-leto Maria Slavez, 57-letna * » Bartall por Chiaulon, 88-Ietn Giovanna Zandegiacomo P® ’ DelTOste, 82-letna Francesca A‘ tonias por. Colombo, 82-letni A _ gelo Argentin, 72-letn.i Enr Feringa. ----«»----- NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda, Ul. delUIstrta ’ de Leltenburg, Trg S. Giovan 5; Al Due Mori, Trg Unltš • Prendim Trg Tlziano Vecelllo Ob priliki planinskega nega večera na pustni P°JJ® v ljek Je bilo nabrano 4100 l‘r prid Dijaške Matice. Rupel Zora, Trebče št. 92, ^ ile 1000 lir za Dijaško Mat kojne- ruje 1,000 lir za Dijaško V počastitev spomina P°l; ga Zdenka Colje daruje adria — Bole 3000 lir za ško Matico. 4 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umr' naš dragi mož, oče in nono RUDOLF KOŠUTA Pogreb bo v četrtek, 8. t. m. ob 16. uri lz rojstne hiše v Sv. Križu 44. ŽALUJOČA ZENA, OTROCI TER OSTALO SORODSTVO Sv. Križ, 7.3.1962. ZAHVALA. Najitopleje se zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili pogreba našega nepozabnega in tragično prem KARLA PERTOTA Posebna zahvala domačemu pevskemu zboru t? godbi, gospodom zdravnikom in bolničarkam II’ * rurškega oddelka glavne bolnišnice, darovalcem vpV cev in cvetja ter vsem onim. ki so na kakršen 110 način počastili njegov spomin. Žalujoči družini PERTOT in KOCMA‘ ter ostali sorodniki Kontovel, 7.3.1962. ^ PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 7. marca 1962 MALA KOSTARIKA V SVOJEM RAZVOJU Novi predsednik izseljenec Orlič Uspeh Narodnoosvobodilne stranke ■ Njena organizacijska trdnost zagotavlja izvedbo naprednega programa - Osnovna naloga-gospodarski napredek Pred kratkim so se v mali srednje-ameriški republiki Ko. stariki vršile predsedniške volitve. Med več kandidati je zmagal predstavnik Narodnoosvobodilne stranke Praci-sco Orlič, po rodu Jugoslovan sin izseljencev. Volilna bitka je bila dolgotrajna in po mnenju strokovnjakov ena najtežjih v zgodovini kostari-škega političnega življenja. Na njej so pogoreli kandidati, kot Rafael Calderon (republikanec), Enrique Valverde (Stranka narodne akcije), Ot-tilio Ulate (Stranka nacionalne unije — desnica) i. dr. Toda skrbi, ki čakajo novega predsednika, niso majhne. Res je, da Kostarika praktično nima vojske, da se tu za Šolstvo daje največ proračun. *kih sredstev, da je znana kot demokratična in miroljubna, urejena dežela, da so v njej socialna nasprotstva manjša kot v sosednih državah, vse to drži, vendar pri podrobni Proučitvi njenih okoliščin in Pogojev ne bo težko ugotoviti, da predsednika Orliča, po-tem ko je uspešno zaključil Volilt>o borbo, čaka dokaj naporno delo. V glavnem gre za neprijetno dediščino vrste yprašanj, za katera ne obstajajo lahke in nagle rešitve. Ključ zmage Narodnoosvobodilne stranke, ki ji, kot rečeno, pripada tudi Orlič, je vsekakor v njeni odlični organizaciji ter v njenem programu, ki se v njem izražajo interesi večine kostariških Prebivalcev. Organizacijsko 'noč in enotnost stranke, ki j' Pripada novi predsednik 2e od vsega začetka, t. j. od c'ne, ko jo je pred več kot desetimi leti Figueras ustanovil, poudarjajo danes tako njeni nasprotniki kot prija-talji. Svoji lastni organizacijami utrditvi je stranka posvetila največjo pozornost, še Prav posebno po grenki izkušnji na predsedniških volitvah Pred štirimi leti. Nekateri njeni člani so celo oboroženi ■®r organizirani v posebni mi-*c>, ki ji poveljuje senor "rarshal, zdaj imenovan za notranjega ministra v Orlovi-čevi vladi. Zmago je stranki omogočil njen program, v pr-vi vrsti njena orientacija k gospodarskemu načrtovanju in državnim investicijam, proti ozkim interesom nekaterih “Ogatejških družin. S tem, da )e v določenem smislu zavze- la anticastrovske pozicije, se je verjetno skušala ogniti obtožbi, da je preveč »rdeča«, hkrati pa se je ne glede na to postavila na stališče, da je treba deželo razviti in bolj pravično porazdeliti njena bogastva. Znano je, da se Kostarika nahaja v dokaj kočljivi gospo-darski situaciji, čeravno tega ni opaziti niti v zunanjem videzu San Joseja niti samih prebivalcev. Govori se celo, da je prav to — da namreč Kostaričani žive pravzaprav v takšnih življenjskih okoliščinah, v kakršnih bi, glede na realne možnosti, sploh ne smeli živeti — eden največjih problemov Kostarike, in vendar niti to ne predstavlja tiste mučne dediščine perečih vprašanj, ki se bo z njim; morala spopasti Orli-čeva vlada, marveč je največje težave iskati v malo zavidljivem položaju, ki se je v njem ta majhna dežela Srednje Amerike znašla v zadnjih letih, potem ko je nanjo pritisnilo vprašanje cen, diktiranih od mednarodnih monopolov. Kostarika namreč praktično živi od izvoza banan, kave in kakaa, pa jo je zaradi tega — kot tudi mnoge druge dežele v tem predelu sveta — treba prištevati med tako imenovane klasične monokulturne dežele. Devizni dohodki, s katerimi krije svoj uvoz — tembolj, ker je njena industrija še na zelo nizki stopnji razvoja — so potemtakem povsem odvisni od cen omenjenih treh poljedelskih pridelkov na mednarodnem tržišču, še posebno od cen v ZDA in Evropi, kamor se pretežno izvažajo njene banane in vreče kave. Razumljivo, da tega tržišča ne kontrolira Kostarika, marveč velike ameriške družbe. V zadnjih letih so cene bananam, kavi in kakau padle za skoraj tretjino, Kostarika pa je pri tem izgubila okrog 100 milijonov dolarjev. Za majhno in nerazvito deželo, kakršna je ona, pa še s tako občutljivo gospodarsko situacijo, ki se v njej nahaja, letna izguba 30 milijonov dolarjev samo na osnovi znižanja cen ne predstavlja le izredno občutljiv primanjkljaj v njeni plačilni bilanci, nparveč Vienavadno resno'vpliva tudi na celotno njeno gospodarsko stanje. Tako se je Kostarika, samo po sebi razumljivo, nujno morala znajti v velikih težavah. Prišlo je do gospodarske stagnacije in kriza še zmerom traja. Eden od zelo resnih in malo prijetnih znakov, ki so neposredna posledica takšnega položaja, je pojav brezposelnosti, ki ni bila, po splošnem mnenju, nikdar tako zaskrbljujoča kot danes. Gospodarsko se dežela, lahko rečemo, nahaja v nekakšni slepi ulici. In prav to so bili elementi tiste politične atmosfere, ki >e Orliču pomagala do zmage. Ljudstvo Kostarike pa zdaj prav od njega in njegove vlade pričakuje pomoči. S tem, da so kostariški volivci obrnili hrbet konservativnim silam, da so sprejeli program Narodnoosvobodilne stranke in njene koncepcije glede državne vloge v razvoju gospodarstva, kakor tudi njena načela o porazdelitvi narodnega dohodka, so se pravzaprav opredelili za doce. la novo politiko, ZDA so v okviru znanega Kennedyjevega programa pomoči zaostalim deželam obljubile Kostariki, da bo te pomoči deležna tudi ona. V Kostariki pa stoje na stališču, da bi ZDA s tem njihovi deželi povrnile samo del tiste škode, ki so jim jo povzroči.e z znižanjem cen kakaa, banan in kave. 2e samo iz tega je razvidno, da v bodoče ne bodo voljni prenašati podobnih monopolnih pritiskov. Vprašanje je, ali ne bodo samo zaradi tega že ožigosani za komunistične prekucuhe, kot je to bil zmerom primer, brž ko je nekdo od majhnih dvignil svoj glas v obrambo lastnih interesov. Takšne obtožbe pa po navadi povzroče najrazličnejše bolj ali manj prikrite intervencije (pr. Gvatemale), ki se običajno kon čajo z izgubo sleherne resnič ne neodvisnosti. Govorice, da se U*o Tognazzi in Margareti) Robshan razhajata, ne držijo. Nasprotno, sedaj sta si začela šele opremljati stanovanje. Sicer pa ima Tognazzi veliko dela tudi z dvema filmoma, ki Ju dieta, oz. pripravlja ........................................limiiiiiiiiinii............... ■■mn umu,..........................luni................ 1 NOV PRIMER CENZURNE DIKTATURE Film «La voglia matta» popolnoma prepovedan Po «Senilita» in «Non uccidere» že tretji film, ki ni všeč cenzuri - Izjave ministra Folchija - Odmev v kulturnih krogih Ni dolgo tega, ko so v Tr. stu prvič vrteli film »Senili-td» in je premieri celo prisostvovala nosilka glavne vloge, Claudia Cardinale. Znano je tudi da se film naenkrat prenehal vrteti, v kolikor so ga ustrezne oblasti nepričakovano podvrgle cenzuri, zahte-vajoč od režiserja Maura Bo. logninija, da iz ozvočenega t.ksta črta dve frazi, ki da nista v skladu z načeli javne morale. Tega, seveda Bologni-ni ni hotel storiti, nakar je prav te dni sam minister za turizem in javne prireditve, Folchi, obvestil producenta, da ni našel, potem ko si je film osebno ogledal, v njem nič takšnega, kar bi vplivalo na gledalce v pohujšljiven smislu, zaradi česar da se razveljavi sklep komisije prve instance, s katerim je bilo prepovedano njegovo predvajanje. S tem v zvezi je minister Folchi pred kratkim tudi iz- naperjena prav proti tistim ravil, da bo kmalu izšel novi , delom, kj predstavljajo res-cenzun, pri čemer I nično umetniško kvaliteto. Vsi, ki so st lahko privatno ogledali film »La voglia mat- I V PONEDELJEK SE V MESSINI ZAČNE ZANIMIV PROCES Na zatožni ki jim klopi štirje patri očitajo vrsto zločinov Kakšno obrambno pot bo ubral odv. Carnelutti? - Izsiljevali so tudi svojega predstojnika-provinciala - Zveze z «zunanjo tolpo» O tem smo dar se k tej že pisali, ven-temi vračamo, ker postaja spet aktualna in ker vsekakor zasluži, da ji posvetimo nekoliko več pozornosti. Prihodnji ponedeljek, 12. t. m., se bo pred porotnim sodiščem v Messini začel proces zaradi- »dogodkov v Mez-zarinu« in na katerem bodo rina Carmelo Lo Bordolo se je 2. julija 1959 v svoji celici obesil, Samo ob sebi se razume, da bodo sedanji obtoženci vso krivdo hoteli zvreči na Lo Bortola, ker je pač že mrtev, toda stvar sodišča je, da zadevo razčisti, pa čeprav bi se sodnim oblastem vendarle sodili 8 obtožencem: štirim j mogla očitati neka čudna po- patrom kapucinom in štirim časnost, kar pa je v demokrist-soknvcem — 'laikom, ki jih Janški Italiji razumljivo, saj dolžijo, da so od novembra ~'~x 1956 do februarja 1960. izvr šili vrsto zločinov. Na zatožni J30 et*en mahjkal, kajti samostanski vratar iz Mazza- $★**★★*★★★*★★*★*★★*★★★★**★**★★*★★★★* * ************ l Tržaške pustne slike * ^ 8QrnJi in spodnji sliki vidimo otroško rajanje na nedeljski pustni prireditvi na stadionu »Prvi maju, ki Jo Je priredilo Slovensko gledališče gre za hude zločine, ki se pripisujejo cerkvenim osebam. ’ Preden bomo spregovorili kaj več o kaznivih dejanjih, ki se obtožencem jirtljo, bomo navedli imena obtožencev. Med obtoženci so štirje patri-kapucini, in sicer Liborio Ma-rotta s cerkvenim imenom pa-ter Venanzio, nadalje Ugo Bonvissuto oziroma pater Vit-torio, nadalje Antonio Jaluna oz. pater Agrippino ter 80 let stari Luigi Galizia, ki si je kot pater nadel ime Carmelo. Poleg štirih duhovnikov so v »zadevo« vpleteni še Giuseppe in Girolamo Azzolina, Fi-lippo Nicoletti in Giuseppe Salemi, ter že omenjeni Lo Bortolo, ki pa je že mrtev. Ker gre za cerkvene osebe, ki so na zatožni klopi za do-kaj velike zločine, pri katerih naj bi bili sodelovali, je razumljivo, da je Cerkev poskrbela z vrsto najboljših branilcev, med katerimi je tudi znani penalist Carnelutti, ki se je proslavil že v vrsti velikih procesov. Manj razumljivo pa je to, kako so zapor-ne oblasti tem zapornikom dovoljevale, da so mogli sprejemati kogar koli, spovedovati in vršiti tudi verske obrede. O čem se bo na tem procesu razpravljalo? Obtožnica, govori o streljanju v samem samostanu, o grožnjah in izsiljevanjih, katerih žrtev je bil farmacevt Ernesto Colaian-ni, ki je »tolpi« moral pdšteti dva milijona lir. Nadalje govori obtožnica o poskusnem umoru posestnika Angela Can. nade, ki je bil ranjen in nato od tega tudi umrl. Nadalje o grožnjah in izsiljevanju vdove pok. Angela Cannade, ki je morala v dveh obrokih odšteti «tolpi« milijon lir. V obtožnici je nadalje govora še o grožnjah, izsiljevanjih in nasilju proti celi vrsti oseb. Nadalje še o kraji in pobijanju živine na paši, 0 nedovoljeni posesti orožja itd., itd. Kakšno vlogo so pri tem ............»IH....I III M,lili.).........mm, ■ r» ~ imeli patri iz samostana v Mazzarinu? Odgovor na to bo dala razprava. Verjetno se bodo »duhovne osebe« opravičevale z izgovorom, da so bile tudi one žrtev izsiljevanja članov «zunanje tolpe« in da so med tolpo in žrtvami posredovale proti svoji volji. Toda dogodki sami, pa tudi javno mnenje ve povedati, da jih v to ni bilo treba kdove kako siliti, pač pa da so to roboto — v kolikor niso bili sami pobudniki — opravljali z navdušenjem. Znano je, da je pater CarmeJo pokojnemu Angelu Cannadi rekel, naj pusti boga pri miru, ker da mu ta v tem primeru ne more pomagati. Da je med omenjenimi štirimi kapucini in »zurianjo tolpo« vladalo kaj dobro soglasje in da so samostanski možje kaj radi videli denar, je razvidno iz vrste drugih dogodkov. »Pobožni možje« so namreč izsiljevali tudi same svoje sobrate, druge samostane pa celo goljufali. Prva epizoda, ki to dokazuje, se je pripetila že v aprilu 1957. leta, ko je v samostan v Mazzarinu prišel pater Constantino (Gaetano Nivaiolo), da bi tu proslavil svojo zlato mašo. Pa. ter Agrippino je pri zasliševanju glede te «epizode» rekel: «Večer pred svečanostjo je prišel k meni vrtnar Lo Bortolo. V prisotnosti patra Ve* nanzia mi je rekel, da bi nekateri tolovaji hoteli patra Constantina umoriti, v kolikor bi ta bil pripravljen plačati odkupnino v znesku pol milijona lir. Pater Venanzio in jaz sva to sporočila patru Constantinu, toda šele potem, ko je bila svečanost že mimo. Pater Constan-tin je bil zelo zaskrbljen in je odgovoril, da tolikšne vsote nima. Rekel je, da bo odšel k provincialnemu predstojniku in mu povedal, kaj se je zgodilo... «Provincial», ki se je bal za življenje patra Constantina, je odštel pol milijona, ki sem jih izročil Lo Bor-tolu...« Kot vidimo tu ni bilo kdo. ve kolikšnega odpora. Nasprotno, vse lepo sinkronizirano z Lo Bortolom, torej z »zunanjo tolpo«. Dva meseca zatem, v novembru 1957. leta, je prišlo do neverjetnega izsiljevanja. Objekt je bil sam provincial iz kapucinskega samostana v Siracusi, kateremu je bilo izročeno anonimno pismo, da se mora odkupiti. Ta ni čakal drugega pisma in je odkupnino v znesku 300.000 lir izročil patru Venanziu, ki je vsoto izročil patru Agrippinu slednji pa samostanskemu — vrtnarju. Tudi v tem primeru, pa čeprav je bil »provincfal« v Siracusi in ne v Mazzarinu. odpora ni bilo, denar pa je šel v samostan ’ v Mazzarinu. Ko so člani tolpe videli, kako patfi žadi doštevajo odkupnine v st0 tisočih, so se za to dejavnost še bolj Ogreli. In brž ko je pater Constan-tin ponovno prišel v Mazza-rino, je moral odšteti novih 100.000 lir, ki so prav tako preko samostankih mož prišle v roke samostanskemu vrtnarju, nepismenemu Lo Bortolu. Ce pa je bil Lo Bor-tolo nepismen, kako je mogel napisati toliko grozilnih in izsiljevalnih pisem? Policija in preiskovalni organi pa so na osnovi grozilnih pisem u-gotovili, da so bila vsa pisana na samostanskem pisalnem stroju. Navedli smo le nekaj primerov kaznivih dejanj, kar med samim že pokojnim La Bortolom -in samostanskimi ljudmi, torej med samimi «domačini». K tem bi morali dodati še umore in poskusne umore, ki so jih izvršili oni i člani «tolpe», ki niso živeli [ v samostanu. In teh zločinov je veliko in pri večini so sodelovali »pobožni možje« vsaj kot posredniki, celo preko spovednice. Ce odpora med samostanskimi možmi ni bilo, bo težko štirim patrom dokazati, da so tudi sami bili žrtve nasilja. Po govoricah, ki se v zvezi s procesom širijo, bo prof. Carnelutti ubral tezo, da patri niso za te zločine odgovorni. Težko bi bilo reči, koliko je odvetnik sam V -to prepričan. Morda pa bo bolj držalo to, kar je sloviti penalist Carnelutti še pred kratkim, ko je komentiral bistvo zločinca, rekel: «Zelo rad imam lopove, kajti med njimi in svetniki je kaj majhna razlika. Kdor se zaveda, da je lopov, bo postal svetnik.« Položaj «pobožnih mož« iz samostana v Mazzarinu zares ni prijeten in ljudje, ki so zadevi sledili od vsega začetka, bi želeli, da bj se stvar pošteno razčistila, hkrati pa so mnogi prepričani, da bo vsaka njihova morebitna krivda padla na rame članom «zunanje tolpe«, ti pa jo bodo nato preložili na rame že pokojnemu Carmelu Lo Bortolu, ki se je le nekaj dni po aretaciji v celici obesil. Mr-tvemu pač ni treba odgovarjati, niti se pred sodiščem ne more zagovarjati. zakon je obenem zagotovil, da pa se bo v tem času osebno pozanimal, da do podobnih primerov n I pride več. Ni pozabil pripomniti, da bo cenzura vendarle nastopila, toda samo v primerih, ko bo dejansko šlo za okrnitev veljavnih načel javne morale. Tu pa gre, kot znano, za zelo širok, ali pa zelo ozek pojem, pri čemer malone vedno prihaja do zlorabe kompetenc na osnovi izrecno samovolj, ni h tolmačenj, kar je očitno dokazal že sam primer s filmom »Senilitd«. Zaradi tega se večina kulturnih m strokovnih filmskih organizacij od nekdaj postavlja proti kakršnikoli obliki preventivne cenzure, s katero se samo okrnju-je svoboda umetniškega izražanja m s tem tudi kvaliteta samih stvaritev. Docela razumljivo konec konca takšno stališče, ie upoštevamo, da je film Autant Lare iNon ucct-dere» še danes na indeksu, pa čeravno je minister Folchi tudi zanj obljubil, da si ga bo že v nekaj dneh ogledal ter o njem izrazil svoje mnenje. Pričakovati je, potem ko m florentinsko sodišče našlo v tem filmu nič takšnega, zaradi česar moral biti prepovedan, da bo minister fidi zanj izdal ustrezno dovoljenje za savno predvajanje. Vtem pa je prišlo do novega primera. Cenzura, ki je imela izreči svoje mnenje o filmu Luciana Salce »Lo <>o» glia mattan, je to delo popolnoma zavrnila in s'cer še enkrat z utemeljitvijo, da se film pretežno opira na osebe, situacije in prizore, ki so žaljivi in neskladni z javno moralo. O tem se bo zdaj moralo izreči prizivno sodišče, ki so se nanj obrnili prizadeti. Neumestni in neutemeljeni cenzurni ukrep je zbudil v kulturnih in umetniških krogih mnogo komentarjev, iz katerih je očitno, da postaja pritisk cenzure naravnost nevzdržen, tembolj, ker je njena ost v večini primerov ta«, trde, da je delo povsem dostojno tn vredno, da si go občinstvo ogleda. Gre za filmsko komedijo, katere glavni junak je štiridesetletni moški, umirjen tn dobro stoječ, ki se povsem slučajno naenkrat znajde v skupini mladoletnih fantov m deklet, ki v njem zbijde zanimanje s svojo navidezno drznostjo v obnašanju — mišljenju. Pri tem se zaljubi v lepo dekle iz skupine, ki pa se z njim samo norčuje, dokler ga na koncu ne pusti na cedilu. On sam po se povrne k staremu načinu življenja, razmišljajoč o tem, kako težko je različnim oene. racijam najti neki skupni jezik. Nič takšnega ni potemtakem v filmu, kar bi žalili čut sramežljivosti in dobri vzg >je gledalcev, in kar bi cenzuri dajalo pratuco, da delo obsodi in ga dokončno pre-pove. Morda je v njem te tu in tam kaka preostra beseda, ki bi utegnila raniti pretenko uho, vendar ne v taki meri da bi zaradi tega občutil določeno moralno 'kodo, ki bi ga močneje prizadela. Reči je pa treba, da so vsi opisani primeri cenzurne samovolje, doslej izraženi tako v primeru filma iNon ucci-dere«, ki se je zanj postavila celo katoliško tako neoporečna oseba kot je florentinski župan La Pira, kot v primeru filmov «Senilitd« in »La voglia matta«, izredno značilni, v koftkor dokazujejo popolno nemoč ustreznih organov, da bi razumeli današnje potrebe razvoja umetnosti, in to iz čisto špekulativnih razlogov, ki z umetnostjo nimajo ničesar skupnega. In kot se zdi, ti razlogi naj bi obstajali še zdaj, ko se je v državi, s premikom od klasičnega političnega centra bolj proti levi, vendarle pričakovalo, da se bo tudi v tem p ogledu kaj spremenilo. ..............................................„................... Gianni Palminteri v «La Cavana» V galeriji iLa Cavanan razstavlja svoja velika in svojevrstno zanimiva informalna platna Gianni Palminteri. Doma je iz mesteca Feltre, živi m dela pa v Benetkah. Do slikarskega poklica je prišel šele v zrelih letih preko manj umetniških zaposlitev. Toda danes razstavlja že v vidnejših galerijah kot v beneški «Cavallino» in milanski »Gior. no«, ki izbirata razstavljavce med bolj opazno svojstvenimi slikarji. Da pa je Palminteri dokaj neobičajen po svoji teh- niki slikanja, temi nenavadn Tržaški visokošolci so »ekonomski čudežu v Trotu takole prikazan OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobra Intuicija. k| bo pritegnila pozornost tudi vaših predstojnikov. Ne sodite nikogar, preden ga niste dodobra spoznali. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne razmetavajte denarja, pač pa pazite na vsak vinar, kajti stanje ni najboljše. Verjetno boste morali na potovanje. DVOJČKA (od 31.5. d0 22.6.) Popolnoma se zaupajte sodelavcem, kajti bolje se na delo spoznajo kot vi. Preveč ste in-pulzlvnl, RAK (od 23.6. do 22.7.) Lepe perspektive za bližnje dni. Ne podcenjujte svojih tekmecev. Nepričakovano srečanje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ce hočete, da se bo vaše stanje izboljšalo, morate slediti svojim pogledom pa tudi nasvetom strokovnjakov. DEVICA (od 23.8. do 212.9.) Vaš« organizacijske sposobnosti so dobre, toda v tem Še ni vse. Zato se boste morali potruditi! TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Zaupajte sodelovancem, k| bodo delo bolje Izpeljali kot vi. Si-, cer pa bo šlo vse kar dobro. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22. 11.) Dobro opravljeno delo bi vas znalo potegniti iz težav. Drugič bodite previdni. STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Niste preveč gotovi v svojo sposobnost. Oustvenlm odnosom, ki niso preveč trdni, dajte konkretnejšo obliko. KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Z odličtjlm uspehom pri delu si boste zagotovili spoštovanje sodelavcev. VODNAR (od ai.l. do 19.2.) Predolgo zavlačujete z nekim delom, ki ne bo privedlo daleč. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ponujalo se vam bo več priložnosti, toda ni gotovo, če boste pravilno Izbrali. fmsfm Nredn. 7. muren li>«2 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7,30: Jutranja glasba; 11.30: Soipek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30- Za vsakogar nekaj; 13.30: Harmonija zvokov in »lasov; 17.00: Orkester Armando Sciascia; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Slovenščina za Slovence; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Italijanski operni pevci: »Mafaida Favero«; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kaleldoskop; 20.00: Šport; 20.30: «Mtadost Je prepovedana«. drama v treh dejanjih; nato Iz babičine glasbeno skrinjice; 22.30; Antonio Vivaldi: Stabat Mater, Bruno Bettinelli; Psalm št. 4; 22.55: Melodije v po'mraku. 12.25: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetja: 14.30: Illers- bergove skladbe; 14.45: G. Sa‘-fred ob marimbi; 14.55: Prvo dejanje VVagnerJeve opere »Tannheuser«. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RiL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 7.45: Tečaj italijanskega jezika; 8.00; Prenos RL; 12.00; Opoldanski koktajl; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Operne skladbe; 14.15; Kultura In u-metnost; 13.40: Zabavni zvoki; 14.00: Odmevi iz Jugoslavije; • 14.30: Za oddih tn razvedrilo; 15.30: Zbor PD Prosek-Konto-vel; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Pevci s Severa; 18.00: Prenos RL; 19.00: »The Troubardours«; 19.30: Prenos RL; 22.15- Sekstet Bl!lyja Ussletona; 22.35: Debus-syjev Kvartet za' godala; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.36: Vreme na ital. morjih-8.30: Omnibus; 10.30: Radijska Sola, nato nadaljevanje Omni- busa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Neapeljske popevke; 15.15: Poje N-unzio Gallo; 15.30: Tečaj nemškega jezika; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Mednarodna univerza Marconi; 17.20: Koncert; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Enotni razred; 19.15: Mi, državljani; 19.30: Upodabljajoča umetnost; 20.00: Glasbeni album: 21.05: Politična tribuna; 22.05: Godalni orkestri; 22.50: Tedenski pregled slovstva In umetnosti. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nevv York - Rim . Nevv York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00; Naši pevci- 15.00: Plošče; 15.15: Italijanske narodne pesmi; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Edoardo Anton: «Bersaljerjeva zaročenka«; .20.30: Francoska glasba; 21.45: Simfonični koncert; 22.30: Poje Milva. III. program 17.00: Simfonični koncert; 17.20: Stara zgodovina; 18.50: Na programu Campra in Tele-mann; 19.15: Ital. periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Ricardo Battelli: «Zora pred zadnjim večerom«; 23.30: Sch-umanove skladbe. Slovenija 5.00; Dobro Jutro; 8.05: Igra Kmečka godba; 8.20; BJellnski: Godalni kvartet; 8.47; violinist Blaise. Calame; 8.55; Pisani svet pravljic in zgodb; 9 25: Zvočna mavrica; 10.15: Od tod tn od ondod; 11.00: Bersa: Dramatična uvertura; 11.15: Človek m zdravje; 11.25: Radi Jih poslušate; 12.05: Narodne poje Darinka Režek; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25; Melodije; 13.15» Obvestila; 13.30: Vokalni kvin- tet »Lisinski«; 13.45: Zabavni orkester; 14.05: Radijska šola ta srednjo stopnjo; 14.35: Iz cikla Bedricha Smetane; 15.20: Pri skladatelju Blažu Arniču; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Šoferjem na pot; 17.50: Ham-mond orgle; 18.00: Aktualnosti doma tn v svetu; 18.10: Iz studiov RTV Beograd in Zagreb; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Rimski virtuozi; 20.00: Naš variete; 20.50: Strauss: 3. dejanje opere »Kavalir z rožo«; 22.15: Po svetu Jazza; 22.45: Orkester Alfred Scholz; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Z ansamblom Mojmira Sepeta; 23.20: S popevkami čez kontinente. Ital. televizija 8.30, 14.00 in 15.10: TV šola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45: Nikoli ni prepozno: 19.15: Evropski sprehodi; 19.35: Glasbeni kar-net; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Politična tribuna: 22.05: Ko film še ni govoril; 22.30: Knjiga za vsakogar; 23.00; Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Mali koncert; 21.50: Ml in avtomobil 22.30: Dnevnik; 22.50: Deset minut -z Alfredom Blanchlnljem. Jug. televizija Ljubljana 18.00: Pustna zgodba — TV slikanica za najmlajše; 18,10: Svet malega Iga — otroški film; 18.20: Nega las — svetuje dr. Lelja Novak-Rejec: 18.30: Po svetovnem prvenstvu v smučarskih disciplinah; 18.40: S kamero po Afriki — serijski film: 19.05; Temelji sodobne kirurgije. Zagreb 18.00: pionirski mozaik: 19.00: Jim Iz džungle — film. Ljubljana 19.30: TV obzornik. JRT 20.00: TV dnevnik Beograd 20.20: Kratek film. Zagreb 20.30: portreti in srečanja; 21.00: Srečanje v Zagrebu — revija orkestrov. JRT 22.00: TV dnevnik II. se zavemo pred , Jno barvito delu- jočimi podobami. Cerauno tu o barvah, praktično vzelo, m govora, ker z„ večino gledalcev pač belina in črnina nista nikaki barvi kot takt. Le-ti pa sta edini barvi Pal-minterijevih slik. Važnejše pa je dejstvo, da Palminteri ne ustvarja slike z nanašanjem barvila, temveč, nasprotno z odnašanjem istega s platna. In v tem je tudi izvirnost tega slikarja. Palminteri nam-reč najprej na gosto preslika platno s črnim pokostom tiste vrste, ki pri sušenju stvori hrapavo kožo, slično oni morskega psa. To zrnato kožo nato bolj ali manj rahlo pomaže z belilom, s Čimer doseže zelo mehke optične sivine različnih globin xn sre-brnikastih odsevov. S tem jt pripravil podlago, na katero šele nato ustvarja sliko tako, da trga s platna pobeljeno mehko kožo, pod katero sedaj kontrastno izstopa še sveži spodnji sloj črnega pokosta v izredno ostro začrtanih oblikah fantastično informalnega videza. Ako povemo Še, da s spretnem odrivanjem ranjene kože pričara nadvse sugestiv• ne ipre vzporednih gub, s kopičenjem odstranjenih kožic pa zelo plastične učinke, potem smo izdali vse o tej slikarski iznajdbi. Četudi zveni to tako enostavno p<| bi bilo treba, če hočemo posnemati Pahnmteri-ja, biti nekaj več kot pa samo slikar: morali bi imeti v prstih neki skoro mesarski čut za paranje kožnute površine. Ponekod pa Palmmterijeva iznajdljivost dosega Že meje golega naključja vri zasnovi slik. Tako je nastala ona slika pod steklom s tem. da je primerno zmečkil svetločutnr pavir, ga osvetlil, razvil in fiksiral ter ga uokviril. Toda kot pri vseh iznajdbah, tudi pri teh je merodajen le učinek v času. ki no-vzroča daljnosežne posledire ali pa le kratek preblisk u-trinka. Tega se gotovo zaveda tudi Palminteri sani in ruto so verjetno vsa nje.nova dosedanja dela izvedena le v črno-belem, da si tako priite-di zn v bodoče uporabo preostalih možnosti oestrejSega barvnega podajanja. Pes je, da se da z njegovim postopkom tako rekoč tpro-duciratin nešteto slikovitih posameznosti neopredeljenih oblik, ki do gotove meje spod-budno raznihajo občutljivo domišljijo gledalca, vendar pn tako slikanje. če ni domena močne osebnosti, lahko krije v sebi kal te neivirnosti, da sčasoma postane le značilen slikarjev podpis na okrnjenem odlomku njegove umetniške izpovedi MILKO BAMBIČ PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 7. marca 1962 G »riško-beneški dnevnik Zaradi izrednega deževja zadnjih dveh dni Na pokrajinski cesti v Števerjan se je pojavila 20 m dolga razpoka Promet na cesti so zaradi varnostnih razlogov do nadaljnjega zaprli Pomoč gasilcev prebivalcem, katerim je voda vdrla v stanovanja Pokrajinska cesta Gorica, poplavila transformatorsko ka- v Gabrjah pa bližnje Pevma, Oslavje je od včeraj dalje zaprta za promet. Ukrep je sprejela pokrajinska uprava, ker se je na cesti na So-vencl, in sicer kakšnih 70 metrov pred novo ljudsko hišo, pojavila v dolžini okrog 20 metrov razpoka. Raizpoka je nastala zaradi delnega premika zemeljskih plasti, ki so se v zadnjem času močno razmočile. Ni izključeno, da se bo cestišče znižalo, če bi deževje ne pojenjalo. Ta primer v Brdih doslej ni osamljen. Na pokrajinski ce-»ti nekoliko pred Steverjanom te je pred tremi leti cesta u-drla v dolžini več desetin metrov, da so jo zaprli za več mesecev in promet na njej vzpostavili šele takrat, ko so dogradili močan betonski opor. ni. zid. Tudi na občinski cesti, ki pe_ lje skozi Grojno, je bilo nekaj zemeljskih usadov. Predlanskim se je cesta udrla nekaj desetin metrov nad Bukovjem in pa pred Križiščem. Takšni usadi se pojavljajo samo na strmih pobočjih, kjer zemeljske gmote polagoma drsijo proti dolinam in na takšen način spreminjajo^ obliko tal. Pokrajinska oblast je zaprla cesto v Steverjanu na spodnjem in zgornjem koncu. Promet bo prekinjen toliko časa dokler se zemlja ne bo izsušila in se zemeljske plasti spet strnile v homogeno tvorbo. Oblasti so odredile, da se promet med Steverjanom in mestom lahko odvija samo po občinski cesti skozi Grojno. Zaradi izrednih padavin (v ponedeljek so na goriškem letališču izmerili kar SO »mm dežja, včeraj pa 27 mm) so reke izredno narasle. Soča ne predstavlja nobene nevarnosti, pa tudi Vipava ne, čeprav se je njena gladina pri Rupl dvig. r.ila skoraj do mosta na državni cesti. V Rupi je Vipava •fiifiiiiiiiiiiiiiiiiiinminiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiii bi no njive. Deževje je v ponedeljek zvečer prisililo goriške gasilce, da so na številnih krajih črpali .vodo iz stanovanj in kleti. Ob 18.45 so odšli v Ul. Baia-monti štev. 1, kjer je deževnica z dvorišča pritekla v pritlično stanovanje, last Marije Persolja. V pol ure so odstranili vso vodo, ki je povzročila malenkostno škodo. Ob 20. uri pa so jih poklicali v Farro, kjer se je na asfaltni Ul. Gradiška nabralo toliko deževnice, da se je pričela odtekati v stanovanja. Vodo so morali črpati kar iz štirih stanovanj. Delali so skoraj tri ure. Deževnica je poškodovala parkete in drugo pohištvo. Sedijo, da znaša škoda okoli 400.000 lir. Oškodovanci so Atti-lio Salateo, Fiorinda Visintin, Comelio Marega in njegov so-sodnik z istim priimkom. Ob 1.45 so odšli v SAFOG, kjer je narasla Soča začela pritekati v strojnico. Gasilce so poklicali tz varnostnih razlogov. Nivo Soče ni bil tolikšen, tla bi predstavljal resno nevar. nost, vendar pa so gasilci vseeno bili vso noč v tovarni in črpali voido iz spodnjih prostorov, da ne bi prišla do strojev. Ob 7.30, ko j® Soča pričela upa. dati, so se vrnili v dom. ----«»---- Angleški veleposlanik včeraj v Gorici Včeraj nekaj po 15. uri se je v spremstvu angleškega konzula v Trstu in njegove tajnice pripeljal iz Vidma v Gorico na vljudnostni obisk angleški poslanik v Italiji Sir Ashley Clarke. Najprej ga je sprejel nadškof Ambrosi, potem pa prefekt s soprogo v zasebnem stanovanju. Od tam se je odpeljal na županstvo, kjer ga je sprejel dr. Poter-zio, in v pokrajinsko palačo, kjer ga je pričakal predsednik pokrajine dr. Chientaroli. Na goriškem vljudnostnem obisku so angleškega veleposlanika spremljali kvestor, vi-ceprefekt, major karabinjerjev in drugi predstavniki oblasti. Ob 17. uri je odpotoval v Trst. Danes bomo pokopali pusta Tudi na Goriškem so zadnjo noč plesali v številnih dvoranah Pustna povorka v Krminu preložena na prihodnjo nedeljo Otroški ples v Gorici Končno smo tudi letos dočakali konec pusta in danes ga bodo marsikje po starem običaju pokopali z vsemi zadevnimi obredi. Letos je imel pust izredno dolgo življenje, saj je pričakal kar 6. marec. Na Goriškem smo imeli v zadnjih dneh precej pustnih prireditev, katerih glavna značilnost je ples. Po uspelem novinarskem plesu Primorskega dnevnika preteklo soboto, je bil v ponedeljek v veliki dvorani Unione ginnastica na Telovadnem trgu ples direktnih obdelovalcev, ki se ga je poleg okoliških kmetov, med katerimi je bilo tudi mnogo mladine iz naših vasi, udeležilo tudi precej mladine in starejših iz mesta, saj je to ples, kjer ni potrebna nobena posebna etiketa in tudi glede plesnih oblek je bolj po domače. Enak ples so imeli v soboto direktni obdelovalci iz Ločnika v dvorani Corallo in tudi tam si lahko srečal mladino iz Standreža in Sovodenj. Predpustno zabavo so imeli tudi v novem Katoliškem domu v Gorici. Včeraj popoldne je bil v dvorani «Ginnastice» maška-radni ples otrok in že v zgodnjih popoldanskih urah si lahko srečal po mestnih ulicah ljubke male dame v baročnih oblekah in najrazličnejše vi- ............. ............IIIII...IH.............................. Obmejni promet v Beneški Sloveniji Močno znižano število prehodov zakadi slabega vremena v februarju Odprt obmejni prehod pri Klinacu • Poplave in zemeljski usadi povzročili znatno škodo V malem obmejnem prometu s propustnicami so v preteklem mesecu februarju zabeležili na petih mejnih prehodih v Beneški Sloveniji 7 tisoč 501 prehod italijanskih in jugoslovanskih državljanov. To je precej manj kot pa v istem mesecu lani in sploh je menda najnižje število mesečnih prehodov, odkar je v veljavi promet s propustnicami. Do manjšega prometa je prišlo predvsem zaradi slabega vremena, ki je bilo še najbolj občutno prav na tem področju. Od omenjenega števila je bilo 957 italijanskih in 6544 ju- (' KINO ') aiaiBiiiiiiiiiaiiiuiiMiM>iii>atiiMiai>iiiaiiiii«iii>iti*«i*ifMitit«aiiaiiiiii>«iaiiiiiifiMi»>>i>i>*i>i»>»»a» Lovil je ob Doberdobskem jezeru Divji lovec obsojen na 4 mesece zapora Žalil je tudi oba lovska čuvaja iz Doberdoba Pred okrajnim sodnikom v Tržiču se je moral zagovar- CORSO. 16.00: «Predsed:nik» j ^Urdoba' ^odTšču “sta"* ga z J. Gabinom. Italijansko-francoski film VERDI. 16.30: »Dekle tisočih mesecev*. Ugo Tognazzi in R. Vianello. Italijanski film. Mladini pod 16. letom prepovedan. V1TTORIA. 17.00: «Prijetnost njegove družbe*, D. Rey-nolds in T. Hunter. Ameriški barvni film. CENTRALE. 16.30: »Veliki vlom v Bostonu*. Crnobeli ameriški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. -----------«*--- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, te’. 22-68. ----«»--- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 14,6 stopinje ob 12. uri, najnižjo 7,8 stopinje ob 3.30. Povprečne dnevne v\age je bilo 85 odst., dežja je padlo od ponedeljka zvečer do 17. ure včeraj 27,6 mm. prijavila lovska čuvaja Marij Marušič in Alojz Frandolič. Bilo je proti koncu septembra 1960, ko sta omenjena lovska čuvaja presenetila Puriča ravno v trenutku, ko je blizu jezera snemal z zanke lepega fazana. Divji lovec je skušal pobegniti in ko sta mu to preprečila, ju je grdo ozmerjal. Zato se je moral Purič poleg nedovoljenega lova zagovarjati še za žalitev obeh čuvajev, ki sta bila takrat v službi. Sodnik je spoznal obtoženca za krivega in ga je obsodil na štiri mesece zapora, na plačilo odškodnine lovski zvezi in na plačilo sodnih stroškov. Kazni ne bodo vpisali v kazenski list. Obisk poljedelskega sejma v Veroni Pokrajinska federacija direktnih obdelovalcev organi- zira v ponedeljek 12. t. m. avtobusni izlet v Verono z obiskom tamkajšnjega kmetijskega sejma. Odhod iz Gorice v prvih jutranjih urah, povratek zvečer okrog 24. ure. Cena za vožnjo je določena po 700 lir za osebo. Vpisovanje samo še danes, v sredo do 18. ure na sedežu federacije v Ul. Boccacio 2-1. (blizu pokritega trga). ---«*---- Natečaj za službo bolničarke Pokrajinska uprava sporoča, da je zaradi preureditve dela v pokrajinski umobolnici na razpolago nekaj mest za pomožne bolničarke. Tiste, ki re-flektirajo na to službo, morajo izpolniti naslednje pogoje: 1. Italijansko državljanstvo; 2. starost od 18 do 32 let; 3. diploma strokovne šole ali enakovreden dokument. Prošnje je treba predložiti na tajništvo pokrajinske upra. ve v Gorici, Korzo Italija 55, najkasneje do 10. t. m. Tam dobijo prizadeti tudi vsa podrobna pojasnila. goslovanskih državljanov. Največ prehodov s propustnicami so zabeležili na bloku pri Stupici, in sicer 3414. S potnimi listi je šlo preko meje pri Stupici v obeh smereh 2560 potnikov, od tega 895 italijanskih in 2560 drugih državljanov, povečini Jugoslovanov. Z avtobusom na progi Ce-dad-Tolmin je v februarju potovalo 1724 potnikov, od tega 375 z avtobusom čedadskega prevoznika in 1324 z avtobusom iz Tolmina. Ker smo že pri maloobmejnem prometu, naj omenimo, da je bil ponovno odprt za maloobmejni promet tudi prehod pri mostu v Klinacu, za prehod s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji. Ta prehod ostane odprt do 30. novembra. , Močno deževje, ki je bilo značilno za prve dni tega meseca in se je komaj včeraj malo uneslo, je povzročilo poplave in zemeljske usade tudi v Beneški Sloveniji. Do takih zemeljskih usadov, od katerih so imeli nekateri po več sto kub. metrov materiala, ter so za več dni zavrli vsak promet med posameznimi naselji, je prišlo pri Jeroni-šču, Strmici in Cepletišču v sovodenjski občini, dalje na področju občine Grmek med Klodičem in Topolovim, proti Trušnjam in na cesti med Lieso in Grmekom. Precej je narasla Nadiža, vendar voda ni prestopila bregov, čeprav je prišla skoro do roba. Pač pa sta preplavili polja na nekaterih mestih rečici Kozica in Ozborna, nekaj sto metrov više od tam, kjer se daj opravljajo izboljševalna dela in bodo zgradili tudi nov most. Pri St. Lenartu, Skru tovem in Ažli je poplava po vzročila precejšnjo škodo na polju, ki je prišlo pod vodo. Tudi v Kanalski dolini, nad Kokovem, je odjuga sprožila sneženi plaz, ki je presenetil 10 alpincev ter jih povlekel s seboj v dolino. Pri tem je eden od vojakov našel smrt, trije pa so bili laže ranjeni. --------------«»---- ča. Povzročil jo je otrok, ki je nenadoma prečkal cesto. Vespist 54-letni Carlo Passini, po poklicu vratar, stanujoč v Ul. Pasubio št. 3,. se je iz mesta vračal domov. Pri klavnici pa je nenadoma, izza nekega avtomobila, pritekel pred nje govo vozilo 5-letni Gianni Za' gatto iz Kraške ulice 15. Passini je takoj pritisnil na za vore, vendar se ni mogel u-staviti. S sprednjim kolesom je dečka podrl, da se je udaril v glavo. Z zasebnim avtomobilom so ga pripeljali v sanatorij «Sv. Justa*, kjer so ga pridržali na zdravljenju Na kraj nesreče je prišla patrulja prometne policije, ki je izvršila zapisnik . teze, Indijance, roparje in druge miljence današnje- otročadi. Sinoči pa se je več ali manj plesalo povsod in večina mladine pa tudi precej starejših je v zgodnjih jutranjih urah priplesala v pepelnico, precej upehana, marsikdo z mačkom in s porazno praznino v žepu, da bi lahko vzkliknil s Prešernom: «Oj pust ti čas presneti da mi več ne prideš v drugo, ti med materine petice prinesel si požrešno kugo...y> Največji obisk je bil seveda po večjih plesnih dvoranah, kot n. pr. v Corallo v Ločni-ku, v Unione Ginnastica, pa tudi v Lanterni d’oro na Goriškem gradu, ki jo v zadnjem času zopet skušajo priklicati k življenju, so se vrteli daleč preko polnoči. Po vaseh, v kolikor nam je znano, ni bilo kakšnih posebnih plesnih prireditev. Nekateri so odšli v mesto, drugi so se zabavali po gostilnah, popoldne pa jih je precej, zlasti s Krasa, odšlo gledat pustni sprevod alegoričnih vozov v Tržič, na katerega je tudi Slovensko planinsko društvo odpeljalo za cel avtobus svojih članov. Tak pustni sprevod bi moral biti preteklo nedeljo tudi v Krminu, pa so ga morali zaradi hudega naliva prenesti na prihodnjo nedeljo. Morda bo to še bolje, ker takrat ne bo tako hude »konkurence*, ko bomo že izven prave »pustne sezone*. S tržaškimi smučarji v gornji Soški dolini Kljub neugodnemu vremenu nustop Tržačanov v Livku Številni padci in odstopi zaradi mokrega snega - Starc najboljši Deček v vespo Se imam pred očmi slike in vtise iz Soške doline in smučarskih tekem z Livka. In vendar je bil dan vse prej kot prijeten. Ni deževalo, lilo je ves dan kot za stavo. Oblaki so nizko pritiskali na kamenite kraške hrbte na o-beh straneh Dola od Sabliške-ga jezera in Doberdoba do roba Soške doline in Vipavske. Ob brnenju avtobusa je izginila za nami Vipavska dolina. Pa Soški dolini so se vlačile megle po pobočjih Sabotina in Skalnice. Sele proti Tolminu so se više gori v pobočjih pokazale bele lise snega. Krn je bil v megli ali v oblakih, kar je navsezadnje e- nem na pol pota med Tolminom in Kobaridom se na strmem gričku riše na sivem meglenem ozadju temen obris cerkvice, kot grad v mračni . £al <}a je ta preiepi smu-nordijski pokrajini, cerkvica jarsiji kraj žpo-tno - turistič-sv. Lovrenca, zadnji dom «go-1 no še zanemarjen. V nov: pariškega slavčka* Simona Gre- - -■ • * :J—” voženo.* Pa ne sneg, bolj nas je cesta skrbela, če bo zmogla naš, avtobus, oz, obratno, če bo avtobus cesto. Pa je le šlo gladko. Cesta je lepa, povprečno strma kakor na Vršič, le kak ovinek bo najbrž treba razširiti, da bi šlo bolj varno in hitreje. Zal da je ta prelepi smu- gorčiča. Tu je postala soška pokrajina že zimska. Na obeh straneh se strma pobočja dvigajo že v snegu. Posebno na levi, na severnem, osojnem pobočju Kolovrata - Matajurja sega sneg prav nizko v dolino. Informacije za beograjski velesejem Trgovinska zbornica iz Gorice obvešča, da bo od 22. maja do 5. junija v Beogradu mednarodni velesejem tehnike, ki bo nadaljeval tradicijo prejšnjih podobnih manifestacij, bodisi kar se tiče kakovosti proizvodov, kot izrazito trgovskega značaja velesejma. Razstavljeni bodo proizvodi mehanične, elektrotehnične in elektronske industrije, metalurgije in industrije za predelavo kovin, ter prevozna sredstva za kemično industrijo. Upoštevajoč značilnosti domačega trga in jugoslovansko gospodarsko konjunkturo, bodo prikazali tudi proizvode, ki zanimajo notranji trg, posebno glede na rudarsko in kovinsko industrijo, gradbeništvo, obrt, tehnične proizvode za široko potrošnjo in za šport. Vse podrobnejše informacije prizadetim daje trgovinska zbornica v Gorici, Ul. Crispi št. 10. Urnik brivcev danes — Razpis za službo lovskega čuvaja Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za lovskega in ribiškega čuvaja. Interesenti morajo biti stari od 21 do 32 let ter morajo imeti vsaj diplomo strokovne šole. Prošnjo je treba vložili do opoldne dne 29. t. m. na tajništvu pokrajinske uprave v Gorici, kjer so med uradnimi urami na vpogled tudi po-drnhni pogoji. no in isto, ker se zlivata v e-no samo heprodušno sivb gmoto Le niže, po pobočjih Mrzlega vrha ali Rdečega ro- Na Iderskem, 3 km pred Ko-ba se je izpod sive enolično- baridom, smo krenili na levo sti bliščal sneg. Soča je bila navkreber proti Livku »Brez sredi širokih belih prodov še skrbi vozite,* ie potrdil prija-sinje modra. Gori proti Kam- zen vaščan, «je ze skozi nre- ................................ Diletantsko nogometno prvenstvo Sangiorgina novi leader B skupine S. Giovanni in Ponziana na drugem in tretjem mestu Svetoivamčani, ki so do sedaj' vodili v lestvici B skupine diletantskega nogometnega prvenstva, so se kar čez noč znašli na drugem mestu. Ne morda zaradi poraza, katerega niso okusili niti v nedeljo, temveč iz enostavnega razloga, ker je pokrajinski odsek nogometne zveze preklical veljavnost tekme Sangiorgina . Pan zano in priznal prvim zmago. Sangiorgina je tako nepričakovano obogatela za dve točki, ki sta ji pripomogli, da je izpodrinila San Giovanni na na drugo mesto, Ponzlano pa celo na tretje, Trditi, da Sangiorgina ni vredna prvega mesta, je nemogoče. Se posebno ne po nedeljskem rezultatu, ki jasno priča v kakšni premoči,so bjji flpmačini do gostujočega Tur-riaca. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinHMiiiiimiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiir Za svetovno nogometno prvenstvo v Čilu Določeni kandidati za reprezentanco^ FLRJ Za priprave so Izbrali 40 kandidatov iz prvoligaških klubov BEOGRAD, 6. — Komisija za sestavo in pripravo, državne nogometne reprezentance Jugoslavije je določila 40 kandidatov, iz vrst katerih bodo kasneje izbrali 22 igralcev, ki bodo odpotovali na svetov. no nogometno prvenstvo v Ci le. Za priprave bodo prišli v poštev sledeči igralci: Vratarji: Soškič (Partizan), Krivokuča (Beograd), Stojano. vič (Crvena zvezda), Radovič za (i,inam0). (Železničar). Branilci: Durkovič (C. zvezda), Fojič (Budučnost), Tomič (C. zvezda), Jusufi (Partizan), Svinjarevič (Vojvodina), Vu-jevič (Sarajevo). Srednji krilci: Nikolič (Vojvodina). Markovič (Dinamo), Šijakovič (Beograd), Jovano- zvezda), Vratnjan (Novi Sad). Krila: Stipič (C. zvezda), Lu. karič (Rijeka), Cebinac (Par-tizan), Samardžič (Beograd), Takač (Vojvodina), Bego (Haj-1 duk). S.kobiar (Beograd !), Lam. Danes, 7. marca, na pepel-i vijl (Par‘lza")' t, a t t* nico, bodo imeli frizerji ves Stranski krilci: RadakoviC dan zaprto, brivnice pa bodo j Dacevski (Vardar). Radovič uao zapilo, e« »uu Dacevski (Vardar), Radovič Ob 12.50 se je pripetila v I odprte samo v popoldanskih (Partizan), Vasovič (Partizan), Kraški ulici prometna nesre- 1 urah. * Perušič (Dinamo), Popovič (C. Zveze: Sekularac (C. zvez- da) Kovačevič (Partizan), Ma-rovič (C. zvezda), Naumovič (Rijeka), Tcmljanovič (Borac), Ivoš (Sloboda), Galič (Parti-zain), Mujič (Velež), Sečejac (Proleter), Knez (Dinamo). Srednji napadalci: Jerkovič (Dinamo), Ankovič (Hajduk), Ferhatovič (Sarajevo), Dončev. ski (Vardar). Na istem sestanku je komisija določila tudi kandidate za olimpijsko reprezentanco za Tokio 1964. leta. Tudi Svetoivančani so prišli do zmage, pa čeprav je šlo teže kot so predvidevali. Sveto, ivančani so imeli v gosteh Gonars, ki životari prav na dnu lestvice. Kljub temu so morali Tržačani napeti vse sile, da so spravili borbene goste na kolena. Tudi Cremcaffč se je v nedeljo proti vsakemu pričakovanju takoj znašel v tekmi z nevarnim Cervignanom, kateremu je nasul tri gole. Tržačani, katerim je grozil neodločen izid, so napravili vse v drugem polčasu ko so prisilili goste v obrambo in jih kljub temu noslali poražene domov. Tudi Muggesana je izšla iz nedeljskega srečanja s_Panza-nom zmagovita iz igrišča. Domačini so dvakrat pretresli mrežo gostom, slednjim pa je uspelo priti do častnega goia s strelom iz enajstmetrovke. Od tržaških enajstoric je samo Libertas zabeležila poraz, ki pa je bil spričo dejstva, da so Tržačani igrali na igrišču Romane, že predvidevan. Najbolj plodni pa so bili v preteklem dvajsetem kolu tega zanimivega prvenstva napa. dalci Pierisa, ki so spravili v mrežo gostujočega moštva lz Ronk pol ducata Zog. Dež. ki je več alt mnaj motil vse tekme nedeljskega kola, je preprečil srečanje Gradese - Aqui. leia. Igrišče v Gradežu je bilo namreč popolnoma pod vodo, zaradi česar ni sodniku preostalo drugega kot odložiti tekmo. Skupina B IZIDI zanemarjen. V novi petletki je sicer že predvidena zgradba žičnice in tudi hote* la, a to je še zaenkrat godba morda celo negotove bodočnosti. Dve skromni v«šk go* stilni imata sicer v.o zelo skrbno in ceneno postrežbo, a z vso priza Javnostjo zmoreta le na pol zadostiti p tre-bam. Prijazni člani društva ?a telesno vzgojo so nam v nedeljo zt pripravili tekmovali? progo, jo označili in stolen sneg. kar ni bilo maji.no >0' lo, kci je mol - prei zapadlo a0 -m novega snega. Za 1?* zornost in delo jun je SPD dolžno vso zahvalo; toliko društvu kot tov. Rutarju. Vendar so nam i.aiači neprestanega dežja odsvetoval tekmovati, saj nisj prišli n,** v vas dom iči tekmovale: ,z bližnjih zaselkov pri Livku-Tu je treba priznat: naših* mladim tekmovalcem tako oa Bora, SPD-T ali tabornikov res izrednega športnega duha. Enodušno so zavrnili n*** sel, da ne bi tekmovali, kiju® temu, da je bilo jasno, da jih bo dež premočil do kože. Tekmovalna proga je bi]3 res prekrasna, le žal da jo 3e bilo treba skrajšati, da bi tekmovalci ne bili pr-več mokro Kakšen je seveda odstopil pred nastopom, a zelo redki, ve* pa jih je imelo smolo v mej krem snegu, da so si zlomi*1 smuči ali še več, da -.o jih* nri padcu odletel* smuči l*®-Zato seveda rezultati niso o'*' vsem realni, Dosfcbno ne P*1 tistih, ki kljub nezgodam niso odstopili: Izidi: 1. Starc IT’ 2. Morelj 1*12”9 3. Križman 1’43”6 4. Drasič 1’52"8 5. Veljak 2’07" 6. Verginella 2'52"1 7. Dekleva 2’58”6 itd. Kot že omenjeno, je hi” mnogo nezgod, ki so povzroči' le odstop med tekmo ali kakj šen tudi prej, kar je pri-r*) zmanjšalo število teKmoval' cev. Pri tekmi so sodelovali 'K ven konkurence tudi nekaret člani domačega drttš-va za lesno vzgojo, ki so pokat:*1 že tradicionalno visoko rnv* svojih smučarjev, tako star*1' ših (med njimi Melved k* naiboljši ter Dreščei takoi J. njim), kakor tudi oaiml.us* (n. pr. Hrast. Kutin). Opat**' ie. da ohranjalo svoja viši? kljub močnemu izseljevan) v industriiske kraie, teom'1 odhsiaio posebno mlajši, n’’' kreokeiši delovni ljudje z niimi seveda- tudi m-io«i -* vrstni smučarH, ki dane’ " j laio čast smučarstvu v Ni' Gorici in celo Idi lji . S. Giovanni*Gonars Romana-*Libertas •Muggesana-Panzano ♦Pieris-Ronchi eSangiorglna-TUrriaco *Cremcaffč-Cervignano 3:1 *Gradese-Aquileia — (odložena) ♦Ponziana-Castionese 2:0 2:0 2:0 2:1 6:0 4:1 SMUČANJE RUHPOLDING, 6. — mednarodnem skakalnem tes movanju ie Jugoslovan Ludv>» Zajc zasedel tretje mesto ’ skokoma 85 in 84 m. Prvi bil Italijan Dino De Z«™," (87.831, drugi oa PoUav ner (82 - 85). Poliak Wal» J, s skokom 91 m Dostavil rekPt skakalnice. toda pri drug*" skoku (92 m) je padel. NOGOMET MADRID. 6. — Jutri zvelf' bo Real Madrid odigral pr*.Jl teljsko srečanje z milansk*" Interjem. IWAWAV/A ANDRIČ Travniška kronika vvv, JU* avvvvvvvv^vvv.' KONZULSKI ČASI Tudi z denarjem Je novi konzul Imel skrbi in težave. Pošiljanje denarja je bilo .počasno in neredno, izguba pri pribitku nepredvidena in občutna. Odobreni krediti so prihajali pozno, tisti, ki jih je prosil za nove potrebe, so bili odbiti. Namesto tega so prihajale neumljive in ostre odredbe ravnateljstva računovodstva, nesmiselna cirkulama pisma, ki so se osamljenemu in zapuščenemu Davillu zdela pravo norčevanje. V nekem pismu je bilo strogo zabičano, da mora konzul omejiti shajanje s tujimi konzuli, k sprejemom tujih ambasadorjev in poslanikov pa lahko hodi samo takrat, kadar mu bo njegov ambasador ali poslanik to naročil. Drugo pismo je predpisovalo, kako se mora proslaviti Napoleonov rojstni dan 15. avgusta. »Stroške za orkester in dekoracijo plesa, ki ga ob tej priložnosti priredil, utrpi generalni konzul sam.» Daville je bral ta ukaz in se bridko nasmehnil. Zamislil si je travniške muzikante; trije razcapani cigani, dva bobnarja in tretji s piščalko, kako za ramazan in bajram parajo ušesa Evropejcu, ki je obsojen, da živi tu. Spomnil se je tudi prve proslave cesarjevega rojstnega dne, oziroma svojega klavrnega poskusa, da bi priredil proslavo. Brez uspeha se je že nekaj dni prej s pomočjo Davne trudil da bi prišel na proslavo kdor koli izmed uglednejših Turkov. Celo nekateri iz Konaka, ki so obljubili ,niso prišli. Fratri* in njihovi verniki so ljubeznivo, toda odločno odklonili. Jeromonah Pahomij ni ne sprejel ne zavrnil vabila, pa tudi * Fratr — izraz za bosenske frančiškane, kot pri nas patri. prišel ni. Odzvali so se samo Judje. Prišlo jih je štirinajst; nekateri so v nasprotju s travniškimi običaji pripeljali celo žene. Gospe Davillove takrat še ni bilo v Travniku. Paradno oblečeni konzul je z Davno in kavazoma igral vlogo ljubeznivega gostitelja, postregel je z zakusko in nekim penečim se vinom, ki ga je dobil iz Splita. Imel je tudi kratek govor v slavo svojemu vladarju. V govoru se je podobrikal Turkom in pohvalil Travnik kot pomembno mesto, ker je menil, da sta vsaj dva navzočih Judov v vezirjevi službi, pa mu bosta o vsem poročala, in da bodo vsi skupaj pripovedovali po Travniku, kaj je govoril konzul. Judinje so sedele na divanu s prekrižanimi rokami, mežikljale med govorom in nagibale glavo zdaj na desno, zdaj na levo ramo. Judje so gledali predse, kar naj bi pomenilo: tako je, drugače sploh biti ne more, ampak mi nismo nič rekli. Od kipečega vina so se po malem vsi razgreli. Davna, črteč travniške Jude, je nataknjen prevajal njihove izjave in komaj sproti ugodil, ker je zdaj vsak hotel nekaj povedati konzulu. Govorili so tudi špansko, pri čemer so se ženskam nenadoma razvezali jeziki. Daville se je potrudil, da bi se spomnil tistih nekaj sto španskih besed, ki se jih je nekoč naučil kot vojak v Španiji. Potem so začeli mladi tudi popevati. Bilo je mučno, ker nihče ni znal nobene francoske pesmi, turške pa niso hoteli peti. Nazadnje je Mazalta, Bencio-nova snaha, zapela neko špansko romanco, vsa zasopla od razburjenja in prezgodnje debelosti. Njena tašča, prisrčna, živahna ženska, se je tako razigrala, da je ploskala z dlanjo ob dlan, se pozibavala z gornjim životom in si popravljala z zlatom vezeno kapo, ki Ji je zaradi šampanjca venomer drsela postrani. Nedolžno veselje te dobrodušne in preproste druščine je bilo vse, kar se je v Travniku moglo najti za proslavo največjega vladarja sveta; konzula je to ganilo in užalostilo. Daville se tega najraje ni spominjal. In ko je po službeni dolžnosti poročal ministrstvu, kako je v Travniku potekel prvi cesarjev rojstni dan, je sramežljivo in nalašč nejasno zapisal, da je bil veliki dan praznovan tako «kot ustreza posebnim razmeram in običajem te dežele*. Zdaj pa, ko je bral zapozneli in neumestni dopis o plesu, orkestru in dekoracijah, ga je spet prevzela zadrega in žalost. Najraje bi se bil smejal in jokal. Ena o1 večnih težav je bila skrb za oficirje in vojake, ki so iz Dalmacije skozi Bosno potovali v Carigrad. Mea turško vlado in francoskim poslanikom v Carigradu je bil sklenjen sporazum, po katerem je morala francoska vojaška uprava odstopiti Turkom določeno število oficirjev, vaditeljev in strokovnjakov, topničarjev in pionirjev. Ko je angleško brodovje predrlo skozi Dardanele in zapretilo Carigradu, je začel sultan Selim s pomočjo francoskega veleposlanika generala Sebastianija in pičlega števila francoskih oficirjev pripravPati obrambo prestolnice. Pri francoski vladi so nujno zaprosili za določeno število oficirjev in vojakov. Iz Pariza je prišlo naročilo generalu Marmontu, naj Jih takoj v manjših krdelih pošlje preko Bosne. Daville Je sprejel ukaz, naj jim zavaruje prehod in Jim priskrbi konje in spremstvo. Zdaj je lahko videl, kakšen je v resnici sporazum, sklenjen s carigrajsko vlado. Dovoljenja, potrebna za prehod tujih oficirjev, niso prihajala o pravem času in oficirji so morali čakati v Travniku. Konzul je pritiskal z zadevo pri vezirju, vezir pa v Carigradu. Toda če je dovoljenje za prehod prišlo dovolj zgodaj, to še ni pomenilo, da je stvar urejena. Nenadoma so se pojavile nepričakovane težave in oficirji so morali pretrgati pot in zapravljati čas po bosenskih kasabah.* Bosenski Turki so nezaupljivo in sovražno opazovali navzočnost francoskega vojaštva v Dalmaciji. Avstrijski agenti so raztrosili mednje novico, da gradi general Marmont vzdolž cele Dalmacije široko cesto z namenom, da si osvoji tudi Bosno. Pojav francoskih oficirjev v Bosni je še bolj utrdil Trav-ničane v tej napačni veri. Tako so bili francoski oficirji, prihajajoč kot zavezniki na prošnjo turške vlade, že v Livnu sprejeti s psovkami svojati in so na vsakem nadaljnjem koraku poživljali hujši sprejem. Bili so dnevi, ko se je pri Davillu v Travniku nabralo ne- • Kasaba — mestece; trg kaj tucatov takih oficirjev in vojakov, ki niso mogli nepf® ne smeli nazaj. Zaman je vezir skliceval ajane in prvake, pretil in zaht? val, da se ne sme tako ravnati s prijatelji, ki prihajajo z ve® nostjo in željo visoke Porte. Navadno se je vse lepo uglad*1" in uredilo z besedami. Ajani so obljubili vezirju, 'vezir koflz'l lu, konzul oficirjem, da bo sovražno vedenje prebivalstva VZ nehalo Ko pa so oficirji naslednji dan šli na pot, so Ž« ! prvem mestecu doživeli tak sprejem, da so se razkačeni vrl" li v Travnik. Zaman je Daville poročal o resničnem razpoloženju dol"', čih Turkov in o vezirjevi nemoči, da bi Jih ukrotil in jim ^ koli zapovedal. Carigrad je naprej zahteval, Pariz ukazov*' Split pa izvrševal ukaze. Tudi v Travniku so se nenado!" pojavljali posamezni oficirji in tukaj razkačeni čakali nov' navodil. Vse je bilo zmedeno in narobe in vse je butalo 0 konzulovo glavo. .1, Francoski oblasti v Dalmaciji so zaman tiskale ske razglase turškemu prebivalstvu. Teh razglasov, ki so »L napisani v nekakšni skrotovičeni knjižni turščini, ni nlh, marai brati, če pa jih je že prebral, jih ni razumel. Nobe"(, stvar ni zalegla spričo prirojene nezaupljivosti vsega md*. manskega prebivalstva, ki ni hotelo ne brati ne slišati ne deti, temveč Je sledilo le svojemu globokemu nagonu saJ*\, obramb® in sovraštva proti tujcu in neverniku, ki se je P bližal mejam in začel vdirati v deželo. šele ko Je v Carigradu izbruhnil majski prevrat in Je stala sprememba na prestolu, so prenehale odločbe za P°8. ljanje oficirjev v Turčijo. Prenehale so nove odločbe, toda *\e re so še naprej izvrševali mehanično in na slepo. Tako ss > še dolgo časa dogajalo, da so zaradi izvrševanja take zastav le odločbe nenadoma prišli v Travnik dva, trije francoski °JI, cirji, čeprav je bila zdaj njihova pot povsem brez cilj® smisla. Carigrajski dogodki so konzula sicer rešili ene nadloge, grozili pa so mu z drugo, še hujšo. (Nadaljevanje sledi) ;%»N2«9tS8 me,eP£“ rr - Nede,j',k-.Tpo7.««n.-40- din. «0 Stritarjeva ulica 3-1. tele*. 21-928 teko* raiun pr. Narodni bank, v Ljubljani 600-14/5-375 ^NKO PODRUŽNICA GORICA- Ulic« S. Pellico l-II. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST ~ UL. SV. FRANČIŠKA *t. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: meaedna 6B0 Ur. - Vnaprej: « - vendska- uosamezna 40 din,'letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Zalotništvo tržaškega tiska 'lrst n-83™ z» FLRJ= U^b1’ ^Lavl. ^ OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v ilrini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 100 Ur. js Mali oglasi 30 Ur beseda. — V« oglaai se naročajo pri p Izdaj« in tlaka Zaloiniitvo tržaškega tiska, Trst _______ ________________________________________