Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
"Authorized as second class mail, Post Office Department, Ottawa"
• •	▼ . . .		NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV		V. ..	
Let. 4. Št. 148.		Cena 5 c.	TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, FEBRUARY 6TH, 1946.	Price 5c.		Vol. 4. No. 148.
Zbornica Zedinjenih Narodov sprejela stališče Sovjetske Unije glede zadev v Perziji
SIRIJA IN LABANOV POSTAVITA ZAHTEVE ZA UMAKN [-TEV FRANCOSKEGA IN BRIT-SKEGA VOJAŠTVA. TEROR IN NASILJE V GRČIJI.
Zbornica Zedinjenih Narodov je sprejela sklep, da se obtožba Perzije proti Sovjetski Uniji glede v-mešavanja v Azerbdčanu prepusti direktnemu pogajanju med sovjetsko in iransko vlado.
Kakor britska delegacija na čelu z vnanjim ministrom Bevinom, tako tudi ameriška na čelu z državnim tajnikom Stettinius-om, sta odločno podpirali zahteve iranske reakcije glede tega vprašanja v zahtevi, da Komisija Mednarodne Varnosti preišče "sporno" zadevo in dožene v sklad rešitev.
Ta poteza katera je imela po-služiti po starem načinu "line up'; tako Varnostni Svet kakor vso ostalo reakcijo proti Sovjetski Uniji, se seveda ni obnesla. Andrej Vishinski, načelnik Sovjetske delegacije, je to drzno namero ne samo odkril pred svobodoljubnim svetom, ampak obenem opravičil stališče Sovjetske Unije v tem pogledu, da to vprašanje ne spada na dnevni red Varnostnega Sveta, kakor spadajo vladajoče razmere v Grčiji in Indoneziji. Poglavitno za to, ker ne tvori prav nobene podlage, ki bi ogrožala svetovni mir, kakor ga tvori teror in nasiltvo z strani tuje-zemskih sil poleg domače profa-šistične reakcije v Grčiji. Ker sovjetske čete se nahajajo v severnem Iranu po odloku sporazu ma do 2 marca 1946 leta.
Tako zvani "spor" v Iranu je pač v dejstvu ne izmed akcije sovjetskega vojaštva in tamošnjega ljudstva, ampak izmed tamošnjega ljudstva in reakcije v Teheranu, katera pod vplivom britske imperialistične politike skuša posluževati kot podlaga za obtožbe in provokacije zoper Sovjetsko Unijo. Največje bojazen objemlje reakcijo v Teheranu in Vel. Britaniji, popularno demokratično ljudsko gibanje, katero se skuša rešiti dominacije in izkoriščanja po magnatih velikih oljnatih vrelcev. Angleško-Iranske oljnate kompa -nije gledajo v tem vprašanju ključ impirialističnega položaja v Srednjem vzhodu.
Med tem na dnevnem redu je vprašanje razmer v Grčiji, kjer grška fašistična in profašistična reakcija izvaja teror in nasilje
nad progresivnim ljudskim gibanjem in posebno Macedonci slovanskega porekla pod zaščito tujih bajonetov.
Vnanji minister Bevin, kateri je skušal odgovoriti na to vpraša, nje, se je poslužil sicer znanih metod, ki so podobne metodam bivšega nemškega giljotinca Go-ebelsa, češ. da največjo nevarnost za mednarodni mir predstavlja propaganda Komunistične Partije Sovjetske Zveze". Ta odgovor bri-tskega vnanjega ministra je vsekakor zelo čuden, tembolj ko se vrši v Nurembergu proces proti nemških fašističnih zločincev, kateri so se istotako služili od samega začetka svojega kriminalnega pohoda v Evropi, kot borbe "proti rdečemu strašilu", med tem ko je javnosti in kako krvavo znano, da je v tej metodi tičala krilatica pohlepnosti za svetovno nadvlado fašističnega nemškega impirializma.
Osvobodilno gibanje v Grčiji je naslovilo močan protest proti terorju in nasilju grške fašistične reakcije. Protest je bil enako dostavljen načelniku sovjetske delegacije Andreju Vinshinskemu, kot memorandum kateri sestavlja zelo močne dokaze, da prisotnost britanskega vojaštva služi kot opora reakcije, za tako razmerje v Grčiji.
Kakor vprašanje razmer v Grčiji in Indoneziji, pride na dnevni red enako drzna obtožba vnanjega ministra Bevina o tako zvani nevarnosti propagande Komunistične Partije Sovjetske Unije.
Po zatrdilu dnevnih vesti, Sirija in Lebanon postavita zahteve pred zbornico Zedinjenih Narodov glede umaknitve francoskega in britskega vojaštva. Kako se bode rasprava v tem oziru vodila in prišla do zaključka, pokaže bodočnost, kdo zagovarja resnico trajen in pravičen mir v svetu.
Maršal Tito predsednik in minister narodne obrambe
Major Jones o Jugoslaviji
Kaišek morda poda ostavko
Chungking — Po zatrdilu tu-kajšnih vesti, Chiang Kaišek je menda pripravljen podati ostavko. Kakor hitro bo vstanovljena nova vlada, katera prevzame popolno odgovornost, sem pripravljen umakniti se iz dosedanjega položaja, je izjavil Kaišek.
Kot znano med nacionalistično vlado v Chungkingu in Komunistično vlado v Yenan-u, je prišlo do sporazuma za sestav nove vlade, katera vključuje predstavništvo vseh političnih strank v Kitajski. Z tem je menda res enkrat odstranjena medsebojna borba na znotraj Kitanske, katera se je po zaslugi kitajske militarne in reakcionarne klike vodila skozi zadnja leta.
Halifax, 2 feb. — Major William Jones, stanujoč v Torontu, se je ravnokar povrnil iz Anglije, kjer se je nahajal potem, ko je odšel iz Jugoslavije, kamor se je s parobranom spustil neke zelo temne noči v maju mesecu 1943 leta ter prebil med partizanskimi oddelki kot britski častnik dve leti in pol.
Major Jones je bil enako eden prvih zavezniških častnikov, kateri je sporočal višji komandi o 225.000 dobro organizirane partizanske vojske, katera je že tedaj osvobodila skoraj polovico okupirane Jugoslavije. Med drugim je urgiral, da zavezniške oblasti pošljejo takoj 50.000 vojaških oblek, ter druge vojaške potrebščine posebno detonatorje.
Že zgodaj v avgustu mesecu 1941 leta, je odločil stopiti v armado. Vojaške oblasti so prvotno njegovo prošnjo odklonile radi njegovih let. Pozneje je kljub temu uspel, da se je ukrcal na parnik v službo kakor navadni mornar. Njegova želja je bila stopiti v vrste letalcev.
V aprilu mesecu 1943 leta je prispel v Cairo, kjer je bil dodeljen skupiti tujezemskih častnikov. "Ali ste pripravni skočiti iz letala?" so ga uprašali. Seveda da sem, je odvrnil Major Jones. Tako sem že po 2 meseca vežbi dne 19 maja 1943 leta, se spustil s pado-
branom v bližini Otočac na Hrvaškem, pravi Major Jones.
Ne daleč tega mesta je bilo zelo živo središte splošne partizanske aktivnosti, za katero sovražnik r.i nikoli izvedel.
Major Jones se je nahajal dalj časa v Sloveniji in se udeležil prvega zasedanja slovenskega parlamenta v Kočevju. Bil je v Reli-krajini, stanoval pri Štefanu Žagar, na Brezniku ne daleč Draga-tuše. Na zasedanju slovenskega parlamenta se je srečal z Edvardom Kardeljem, kateri mu je pozneje podelil, najvišje odlikovanje z Redom Zasluge. Deset dni je prebil tudi z maršalom Titom, njegovem glavnem stanu v Drvarju v Bosni. Pravi da bi prav rad videl, da se pošlje kakih 500 študentov v Kanado na študije, ter tako jim omogoči študije ter dobre odnošaje med obema državama.
MARŠAL JOSIP BROZ — TITO
London, 3 feb — Potem ko je Nairodna Skupščina sprejela novo Ustavo Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, maršal Tito je odal formalno ostavko dotedanje vlade. Narodna Skupščina je sprejela ostavko dotedanje vlade ter podala mandat maršalu Titu za sestav nove vlade.
Na včerajšnem zasedanju Narodne skupščine maršal Tito je predložil listo ministrov nove vlade, katero je Skupščina enoglasno potrdila.
Člani nove vlade so kakor sledi:
Predsednik vlade in minister za narodno obrambo, maršal Josip Broz — Tito.
Podpredsednik in predsednik kontrolne komisije, Edvard Kardelj ;
Drugi podpredsednik, Jaša Prodanovič;
Minister za vnanje zadeve, Stanoje Simič;
Minister za graditev, Vlado Začevič;
Minister za zunanjo trgovino, Nikola Petrovič;
Minister za pošto, brzojave in telefon, Drago Maru-
šič;
Minister za notranja dela, general Aleksander Rankovič;
Minister financ, Sreten žujevič;
Minister prometa, Todor Vujasinovič;
Minister pravde, Frane Krol;
Minister industrije, Andrija Hebrang;
Minister rudarstva, Andrejev;
Minister za trgovino in javno oskrbo, Zajim Sarac;
Minister informacij, Sava Kosanovič;
Minister za gozde in poljedelstvo, Vaso čubrilovič;
Minister za delo, Vicko Krstulovič;
Ministri brez portfelja, Milovan Džilaz, Kirilo Savič in Dmitar Nestorov.
PEPPER OPOZICIJA PRED ANTI-SOVJETSKO PROPAGANDO
PREMIER PERZIJE ODPOTUJE
V MOSKVO
Teheran, 5 feb. — Premier Qavam Sultaneh je izrazil pripravnost da odpotuje na pregovore radi zadev v severni Perziji, v Moskvo.
Novo imenovani premier perzijske vlade v Teheranu, je prija-
New York — Senator Pepper v svojem govoru je opozoril javno mnenje pred nevarno anti-sovjet-sko propagando, katera se vrši z Združenih državah in poglavitno v nasprotju zunanje politike predsednika Roosevelta. Glavno orožje izolacionistov in reakcije v tem oziru je anti-sovjetska propaganda. Med tem enako nevarna propaganda se vrši zoper Vel. Britanijo. V tem pogledu je treba večja odločnost za sprečiti nevarno propagando za sigurnost miru — pravi senator Pepper, stvo.
Odbor.
teljsko naklonjen napram Sovjetski Uniji in se pričakuje, da se bo zadeva v tem oziru povoljno reššila med obema vladama.
Umaknitev kontrole cenam
Ottawa — Odbor za kontrolo zmerne cene posameznim potrebščinam za časa vojne, naznanja da s 1 februarjem se umakne kontrolo cene nad 300 raznovrstnih predmetov.
Lista, ki jo je izdel ta odbor vsebuje opis raznih predmetov med katere spada večji del navadnih potrebščin kot knjige, ko-smične potrebščine, razni predmeti za igre ter med tem tudi gotove konzervirane stvari.
NAGRADA ZA PODGANE
Mestni župan mesta Toronto, je naznanil tekmo za pobijanje podgan. Kdor pobije več podgan bo dobil primerno nagrado v denarju.
Važno Naznanilo
FOND ZA MLADINSKO BOLNICO
V soboto 26. januarja se je vršila v Chicagu redna seja ekseku-tive Slovenskega ameriškega narodnega sveta ali SANS-a, na kateri je bil navzoč tudi dr. Robert Neubauer, načelnik zdravniškega oddelka Rdečega križa Jugoslavije.
Med važnimi zadevami na dnevnem redu je bila tudi razprava o vprašanju relifne akcije. Ekse-kutiva se je zavedala, da bo zlasti med Amerikanci nejužnoslo-vanskega in neslovanskega porekla zanimanje za jugoslovanski relif čedalje bolj ponehavalo ter da smemo za bodoče pričakovati kake pomoči za Jugoslavijo le od Amerikancev slovenskega, hrvatskega, srbskega in macedonskega
V času borbe v Belikrajini
"TEŽKO SI JE ZAMISLITI KRUTOST SOVRAŽNIKA OKUPATORJA. TEMBOLJ TEŽKO PA DOMAČIH IZDAJALCEV."
Odkrit grob 190.000 trupel
London, 5 feb. — Moskovski radio je sinoči naznanil odkritje novega groba v Landsdorf v bližini Oppelin-a, v Poljski, kjer je zakopanih 190.000 trupel ruskih, francoskih, poljskih in britskih vojnih ujetnikov.
Zdravniška komisija je našla dokaz, da so Nemci zaprli več kot 200.000 vojnih ujetnikov v Land-sdorf-u, med tem ko se je komaj 800 od teh rešilo strašne smrti. Podatki o tem zločinu bodejo podani na sodišču u Nuremburgu, katero se vrši proti nemških fašističnih kriminalnih zločincev.
Piše: Štefan Z. Hrast
Belokrajina, 3-1-46.
Dragi tovariši in tovarišice! Mislim da bo zanimalo slovenske rojake iz Belekrajine in drugod iz Slovenije, kateri se nahajajo v Ameriki in Kanadi, da jim opišem nekoliko o našem trpljenju in naporih za časa osvobodilne borbe, tu v Belokrajini.
Koliki gorja, muk trpljenja in povrhu tega kakšno škodo je prizadejal fašistični okupator, je težko za opisati. Bili smo v nepre-nehni nevarnosti, da nas pobijejo prvotno Nemci, zatem Italijani in belogardisti, da uničijo naše domove ali nas odpeljejo v smrt — internacijo. Kot najboljša opora za ovadbo in drugače okupatorji, so bili domači izdajalci, kateri so izdajali ljudi, pripadnike in aktiviste O.F., za par "Judeževih" grošev. Naš narod, če je kdaj koli mogel spoznati pomen besede "Judež", ga je spoznal v osebah domačih izrodkov slovenskega naroda, katerih se ni manjkalo spočetka v Belokrajini.
Mnogih imena se spominjamo, kateri so odpeljani v internacijo, a se niso vrnili. Nikdar ne bode-mo pozabili prizorov, ki so se dogajali tu za časa okupacije, posebno pa prizorov, ki smo jih preživeli, ko smo gledali smrti v
oči, ko so pokali rafali in jemali življenja talcev — naših slavnih borcev.
Vse te važne dogodke bom skušal opisati kolikor so mi še v spominu. Ker od začetka 1941 leta sem si pisal dnevnik, oz. važne datume dogodki v za časa vojne. Toda žal temu, da ga nimam več. Prišli so tudi po mene en krat belogardisti, ker me pa niso zasačili doma, so zaplenili poleg j drugih reči tudi dnevnik. Zato bo moj opis vseboval izključno, še tako živeče spomine kakor sem navedel.
ZAČETEK FAŠISTIČNIH STRAHOT
Ko sta 6 aprila 1941 leta Nemčija in ItaMja napadli Jugoslavijo, so prišli Nemci in zasedli Belokra-jino. Po nekoliko dneh so se umaknili do medseboj določene črte Št. Jernej-a. Tako je pripadla dolenjska železnica Italiji. Par dni po umiku Nemcev, so pridrveli Italijani s svojo motorizirano divizijo skozi Rakek, Ljubljano, Novo Mesto v Črnomelj. Postavili so svoje vojaške postojanke po vsej Belokrajini, n. pr. Metliki, Gradacu, Gribljah, Črnomlju, Vinici, Sinjenvrhu in Starem trgu. Pozneje tudi v Dragatušu.
Spočetka nismo mislili in nismo imeli upanja, da bomo Slovenci še
kedaj osvobojeni. V resnici izgledalo je jako črno za nas Slovence in Jugoslavijo.
Kmalu po tej zasedbi, so tisti, kateri so bili bolj goreči za Hitlerja, začeli pobirati podpise za Nemce, da naj bi se prepustila Belokrajina Nemcem, da bi nam bilo boljše pod Hitlerjem kakor pod Musolinijem. Kljub njihovi peticiji, mi smo hočeš nočeš ostali pod italijansko okupacijo.
V začetku Italijani navidezno niso kazali mržnje do nas. Hodili so okrog po voseh in kupavali hrano. Pozneje, ko so se "udomačili", jim ni bila več tuja lastnina sveta Kokoši, putke, zajci in vso kar je prišlo roko, je seveda dobro došlo.
DELO PRVIH IZDAJALCEV
Ko je prišla I tal. kolona enkrat prenočevat v Dragatuš, so ponoči pokradli kmetom 2 prašiča, večje število domačih zajcev, kokoši, svinjsko meso in sploh kaj jim je prišlo pod prste. Večkrat so šli na patruljo, kjer so "čuvali" vinograde. V Tanči gori, ko so bili na patroli, so razbili in z silo odprli vrata vinskih zidanic, na-pili se vina do pijanosti in ga tudi s seboj odnesli. V nekih zidanicah so pustili pipe odprte tako, da je vino z sodov izteklo po tleh. Če jim ni uspelo razbiti vrata, so od zgoraj prebili strop v klet, pokradli orodje, posode itd. Italijani sami, nebi vedeli v katerih kletih je vino, če nebi bili
imeli domačega izdajalca. Eden od teh prvih izdajalcev je bil A. Turk (Hafec) iz Malega Nerajca, kateri je dobro govoril italijanski jezik. Bil je Primorec iz Bribira.
Italijani so spočetka nam nabavili vsega: moke, riža, masla sira, makarone in drugo hrano, ki smo jo lahko kupili na nakaznice. Mislili so, da nas bodejo s tem pridobili za Italijo. Toda vse zastonj. Ker Slovenci smo dobro poznali njihovo namero in jim nismo zaupali. Spoznali smo njihov trik.
Leta 1941-1942 so se začeli naši fanti, kateri so bili bolj zavedni umikat iz italijanskih postojank v skrivališča, v gore, ker v postojankah je bilo za njih nevarno. Povsod med civilnim prebivalstvom kakor tudi duhovščino, je bilo izdajalcev. Kdo je mislil po slovensko in bolj svobodno, ni bil varen svojega ~ življenja. Judežev je bilo povsod.
NARAŠČANJE VRST PARTIZANOV
Število naših fantov, kateri so odšli v gore in skrivališča, se je stalno večalo v večje in močnejše skupine, katere so napadale manjše italijanske posadke in pairóle. Italijani niso bili več varni. Situacija je začela dobivati obliko, izraz narodne zavesti v borbi za svobodo, se je z naglico širil po vseh vaseh. Proti koncu 1942 leta, je bilo že toliko število partizanov, da so začeli orga-
nizirati večje partizanske oddelke. Najtežji problem je bil, dobiti orožje. Naloga partizanov je bila težka. Morali so se boriti, od sovražnika odvzeti orožje in tako oboroževati prvotne skupine. Ako je kdo imel puško, tudi lovske puške so bile izredne vrednost za prve spopade. Vse je prav prišlo. Italijano so seveda takoj v začetku izdali ukaz, da se odda orožje, katero so potem naši fantje ponoči odnesli.
Naši partizani so z nekoliko puškami pobijali italijanske posadke in patrulje, da so dobili orožje od njih. Zanimiv slučaj se je dogodil v tem oziru, ko so se Italijani pri Kanižarici šli kopat in odložili svoje orožje. Naši so to opazili in nenadoma jim vzeli tri puške, eno strojnico in ujeli štiri ujetnike. Za navržek vzeli so tudi obleko, katero» so jako potrebovali in tako so poslali nage Italijane nazaj. Kadar koli so šli Italijani ven iz postojank, so jih naši pričakali v zasedi, jih napadli, pobili, odvzeli orožje in mu-nicijo, obleko in obutev. Med njimi je zavladal strah in trepet tako, da se niso upali več iz postojank v manjših skupinah. Da bi si olajšali položaj, so se posluži-li s izdajalci, kateri so za "Jude-ževe" groše izdajali svoje sosede ter druge vaščane. Pri tem poslu se je izkazal vneto že omenjeni izrodek, A. Turk. O njemu so vedeli tudi partizani. Zato
(Nadaljevanje na 4 st.)
pokoljenja. Stroški uprave relifne akcije, nakupovanja, pakiranja in odpošiljanja po poklicnih ljudeh, ki si s tem služijo svoj kruh, pa bi še sorazmerno ne skrčili. To bi pomenilo, da bi bilo v bodoče treba plačati za vzdrževanje urada, uprave in skladišča v glavnem z gotovino, ki bi jo prispevali za relif naši ljudje. Ker pa je večina od jugoslovanskih Amerikancev prispevane gotovi ne za pomožno akcijo nabrana ali podarjena na stroške SANS-a, njegovih podružnic ter drugih ustanov, ki v ta namen darujejo ali nabirajo, bi ne bilo pravilno, če bi se še kak nadaljni del tega denarja porabil za druge nego po-šiljalne stroške.
Eksekutiva se je obenem na priporočilo in apel drja. Neu-bauerja, naj bi se ameriški Slovenci še obširnejše organizirali in posvetili vse svoje sile in moči za ustanovitev fonda za kak večji stavbeni projekt v porušeni Sloveniji. Slovenija še mnogo, mnogo let ne bo mogla nuditi svojim ljudem, osobito svoji mladini, tiste bolniške in zdravniške oskrbe, ki jo danes od vojne prizadeti otroci zelo nujno potrebujejo. Primanjkuje sredstev za zgraditev poslopij za bolnice, sanatorije, otroške domove, klinike in podobne ustanove in če je le «mogoče, naj bi ameriški Slovenci pomagali zgraditi v Sloveniji eno tako poslopje ter bi si obenem postavili trajni spomenik za svoje člo-vekljubno delo pri obnovi in graditvi nove, svobodne zdrave Slovenije. Na podlagi vseh teh razlogov je eksekutiva SANSa soglasno zaključila, da se pod pokroviteljstvom in upravo SANS-a ustanovi fond za mladinsko bolnico v Sloveniji in se takoj povzame akcija za zbiranje denarnih prispevkov.
Na vse SANSove podružnice, podporne organizacije, društva, klube, narodne domove, zbore in druge kulturne, politične, gospodarske, verske in družabne ustanove apeliramo, da se čimprej organizirajo in pomagajo graditi ta fond. Ves v ta namen prispe-van denar bo izročen na pristojne oblasti federalne vlade Slovenije in bo porabljen izključno za zgraditev poslopja in opremljenje mladinske bolnice. SANS bo vodil kampanjo na svoje lastne stroške, ki bodo plačani iz upravnega (političnega) fonda. Imena vseh darovalcev po $5 ali več bodo objavljena v naših listih ter po-(Dalje na 4 str.)
5 J
EDINOST"
Registered in the Registry Office for the City sf Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Dopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-čenih člankov in dopisov se ne vrača.
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Nevarnost pred kratkovidnostjo
Posamezno dnevno časopisje* katero se kaj rado prišteva med poznavalce svetovnih problemov, še posebej v kakih spornih zadevah, kakor se sedaj na veliko piše in komentira "sporno" zadevo med Sovjetsko Unijo in Perzijo (Iranom).
V razlagi o tem dobimo sicer vsake vrste pojasnitev in zavijanja resnice. Skuša se podati utis, da je med Vel. Britanijo in Sovjetsko Unijo borba za velike posesti na račun posemaznih manjših in slabših narodov.
Anglija kot taka je po svojem državnem ustroju in posesti njenih sfer dobimo skoraj kirižem sveta od Rokav-skega zaliva, preko Giblartarja na Sredozemlju, Grčiji, Sueškem kanalu — pot v Indijo in Azijo. Obdržati politične in zlasti ekonomske sfere v posameznih delih sveta, pomeni obenem obdržati na oblasti pripravno domačo reakcijo, katera bo delala v smeri take politike.
Toda če primerjamo politiko Sovjetske Unije v zunanjih zadevah, se ta loči kakor noč in dan. Loči se prvič radi tega, ker je po svojem državnem ustroju Socialistična država, katere tako notranja kakor tudi politika v zunanjih zadevah ne sloni na zapostavljanju osnovnih narodnih pravic, tembolj veže in druži njene narode narodne enakopravnost in ekonomska svoboda. Medi tem ko njena politika v zunanjih zadevah je odločna in dosledna mednarodni zasnovi za zgraditev trajnega in pravičnega miru.
Vse kar je potrebno,, da se stvarno in temeljito zopet preuči je, sporazum velikih Ti;eh na konferenci v Jalti in pozneje v Potsdamu. Ta sporazum že poleg Atlan-skega čarterja jasno določa, kako je treba pristopiti k reševanju posameznih problemov, kako je treba upoštevati sporazum glede narodnih želja z oziirom na vstano-vitev vlad, kakor tudi nuditi ekonomsko pomoč, da bi se težke rane povzročene z strani nemških in italijanskih fašističnih kriminalcev vred z domačimi izdajalci, čimprej mogoče mogle ozdraviti.
Z ozirom na to, je prav enostaven odgovor, da politika Sovjetske Unije v mednarodnih zadevah sloni poleg zalaganja za kolektivno sigurnost, enako proti temu, da bi se na oblast postavljalo biVše kolaboracioniste z nemškim in italijanskim fašizmom in z tem v dogledni bodočnosti na račun fašističnega oživetja pod drugačno krinko zopet pripravljalo krvavo vojno.
Sporazum v Potsdamu jasno naglaša potrebo odstraniti če tudi najmanjšo sled fašizma, bodisi v političnih ali ideoloških vprašanjh. Tukaj enako spada spraša-nje fašističnega režima generala Franka v Španiji, s katerim Vel. Britanija in Amerika nista prekinili diplomatič-nih odinošajev. V ta sporazum spada,, ne teror in nasilje zoper one kateri so se borili proti fašizmu, kakor: se to godi v Grčiji, Slovenski Koroški, Slovenskem Primorju in Istri, ampak spoznanje in priznanje pravice narodom, da si svoje države uredijo po svobodni volji. Posebno pa brez dajanja korajže profašističnim elementom, kateri zaslužijo ne samo prezir svobodoljubnega ljudstva, tembolj opravičeno kazen za svoje prehrehe in sokrivdo za storjene zločine.
Kako je potem sploh mogoče v tem oziru postavljati vprašanje glede tkzv. "spora" v Perziji (Iranu), enako bodisi vprašanju glede razmer v Grčiji in Indoniziji, ali pa v zunanji politiki Sovjetske Unije in Vel. Britanije, če je tukaj vprašanje dosledno izvajati doseženi sporazum v smeri očistiti svet od fašistične sneti in izgraditi trajen in pravičen mir?
Prisotnost sovjetskih čet v severni Perziji, seveda ne nudi korajže onim elementom, proti katerim se bori popularno ljudsko gibanje in se želi rešiti monopolističnega jarma zunanje in notranje reakcije. Med tem ko v Grčiji je baš nasprotno. Vladajoča reakcija si skuša sedaj v prisotnosti tujih bajonetov utrditi položaj. Tukaj je ta kompromis za katerega se poganja vnanji minister Be-vin„ ko pravi: "Mi ostanemo v Grčiji". Njega seveda ni-tu najmanj ne nadleguje zavest, da resnična delavska vlada nebi mogla kaj takega odobravati. Dosledno zastopa v tem oziru politiko britskih torijevcev, kateri so baš v njemu in njemu podobnih našli najboljšo zaščito angleške impirialistične politike.
In ta politika je kakor* noč in dan v razliki od poVi-tike Sovjetske Unije tako v mednarodnih kakor tudi narodnih zadevah.
Poročilo o aktivnosti kampanje Edinosti
Anica Starič, tajnica kampanje v Timminsu, poroča: "Prilagam pismu denarno nakaznico v znesku $100.00 na račun naše kvote. Naš tekmovalec Sudbury nas sicer skuša potisniti nazaj. Jože Nemanič, France Zaiz in drugi, že tako računajo. Toda nazadnje bodemo šteli ta prave rezultate. Do tega časa, pa kar na delo!"
Jože Piškur iz Kirklend Lake, tajnik odseka Zveze Kanadskih Slovencev pravi v svojem poročilu: "Tukaj vam pošiljam z ta prvem vlakom, ki navadno pride v Toronto ob 8 uri zjutraj, 16 ponovnih in dve novi naročnine. Skupaj v prilogi s denarno nakaznico $55.00.
Radi tiskovnega sklada smo sklenili prirediti veselico. Upam da bodemo uspeli. Delamo kolikor je v naši moči. žal temu, da nismo tako složni kakor v drugih naselbinah, kar bi bilo zelo koristno-za naš splošni napredek".
Jože šerjak, kateri se nahaja na agitacijski turneji med rojaki v Združenih državah poroča : "Prilagam imenik 12 novih naročnikov, katerim začnite pošiljati list čimprej mogoče. Te 'dmi odpotujem v Cleveland, kjer bi se rad srečal z našimi rojaki, kateri so vedno in v vsaki akciji pokazali voljo in požrtvovalnost. Poleg drugega njihovo 'delo za pomoč stari domovini in drugače za napredne stvari, res krasi Slovensko Metropolo!"
Jože Kozlevčar v Herrick, Pa., pravi naslednje: "Tudi jaz vam pošljem eno novo naročnino." Medtem L. Prijatelj iz Ely-a, Minn., pošilja dve novi in eno ponovno naročnino.
To so približno poročila, katera niso mogla priti v poštev pri sestavljanju druge tablice. Tretja tablica kampanje Edinosti izide dne 13 februarja. Z tem se naproša tajnike odborov kampanje in druge prijatelje* da pošljejo do tega časa svoje rezultate.
Upravništvo lista.
Šest mescev težav in upornega dela za našo svobodno republiko
Množice ljubljanskega prebivalstva in ljubljanske mladine ki so hitele v nedeljo na igrišče "Hermesa" poslušat govor pod-predsenika Zvezne vlade tov. Edvarda Kardelja, kandidata II. volivnega okraja mesta Ljubljane, so se jasno zavedale, da bo Kardeljev govor obračun z domačo in tujo reakcijo, ostra zavrnitev njenih klevet in kažipot v bodočnost, našega naroda. Z malokaterim imenom kakega moža je borba naroda, iz katerega je izšel tako tesno povezana, kakor je povezana borba slovenskega naroda za uresničitev ciljev delovnega ljudstva z imenov tovariša Kardelja. V času, ko so voditelji stare Jugoslavije slepili, varali in tlačili jugoslovanske narode je tov. Kardelj kot dosleden borec za pravice delovnih ljudi in za pravice slovenskega naroda moral živeti bodisi v emigraciji, ali pa mu je odkazala "demokratična" oblast predapril-ske Jugoslavije mesto, kamor je šlo tudi toliko njegovih borbenih tovarišev: kaznilnico in zapor. V času, ko so se pripravljali jugoslovanski "demokratični" politiki na izdajo naših narodov, ie tov. Kardelj napisal knjigo "Razvoj slovenskega narodnega vprašanja," ki je postala kažipot in vodnik naši mladini, katera je iskala trdnih temeljev, na katerih bi gradila svojo borbo za pravice našega naroda. Tov. Kardelj je najožji sodelavec maršala Tita. Mladina, ki jo je on vzgojil in jo ves čas osvobodilne borbe vodil in učil, je najboljši in najdosled-nejši borec. Ko je odšel tovariš Kardelj v London na mirovno konferenco kot vodja našega odposlanstva, je naš narod vedel, da zastopa interese naše države mož, ki je za to najbolj poklican. Nedeljski govor tovariša Kardelji je bil njegov prvi govor po vrnitvi iz Londona; viharno odobravanje zbranih množic ki so napeto sledile njegovim izvanjem, pa dovolj glasen dokaz razpoloženja naroda tudi za tiske, ki so drugače gluhi za njegov glas.
Ko je tovariš Kardelj risal zgodovino stare Jugoslavije, sem se spomnil na besede Ivana Cankarja: "Kolikor avstrijski študent pridobi na modrosti, si jo mora tako rekoč spotoma in na skrivaj pobrati na cesti; domača vzgoja mu jo da malo, šola pa nič. Trdim celo, da šole, s katerimi nas je bil avstrijski bog udaril, ovirajo duševni razvoj človeka, da nam, rekel bi zaplankajo razum, ker ga stiskajo ter po navadi sčasoma res potisnejo v eno samo tesno strugo. C. kr. šole so bile že prvotno ustanovljene, da vzgajajo cesarsko-kraljeve uradnike, ne vzgoje pa niti takih ne, temveč le cesarsko-kraljeve pisalne stroje. Mladenič napravi maturo, je do vrha nabasan z različnim "znanjem", bolj od lune in zvezd mu je tuj tisti svet, v katerem živi in na katerega je navezan z vsemi nitmi svojega bitja in nehanja."
Ta Cankarjev citat, ki ga je napisal 1. 1914., ni v stari Jugoslaviji prav nič izgubil na svojem pomenu. Protiljudska oblast stare Jugoslavije, ki se je ves čas trudila, da razdvoj delovne množice s strankarskimi prepiri, je ves čas stremela tudi za tem da mladini ostanejo skriti razni politični in gospodarski problemi, boječ se revolucionarnosti mladih ljudi, dostopnih vsemu lepemu in dobremu. Kakor je protiljudska oblast netila strankarske prepire med delovnimi množicami, tako je zavajala tudi mladino po starem načelu, ki se je toliko časa obneslo — "Deli in vladaj!" Strankarski prepiri so onemogočili enoten nastop delovnega ljudstva. Strankarski prepiri so ločili mladino, nevednost pa, v kateri jo je puščala šola glede vseh političnih vprašanj, je v veliki meri onemogočala, da bi se mladina priključila naprednim političnim gibanjem. Vedno smo slišali y šoli: "Pustite politiko, to je umazana stvar." Res je bila politika tedaj umazana stvar ker so jo vodili umazani ljudje. Pojem politike je imel v stari Jugoslaviji v resnici priokus nečesa nečistega, grdega, tako globoko je padel v očeh naroda ugled političnih "vo diteljev", katerim je bil najvišji ideal in cilj priti do korita, kakor je preprosto, toda točno označevalo ljudstvo njihovo politiko.
Tudi v stari Jugoslaviji smo imeli volitve in kandidati so obljubljali svojim volivcem raj na zemlji, če jih bodo volili. Pred volitvami so prišli v okraj merilci, ki so zabili v zemljo količe in z njimi označili kraj, kjer bo stala bolnišnica, šola in podobno. Kandidat je zatrjeval, da se bo z gradnjo začelo takoj, ko bo iz
voljen, da je že izposloval kredi te — ko pa je bil izvoljen, so ljudje zaman čakali na bolnišnico in šolo in količki so strohneli zemlji. . .
Kaj je mladina vedela v stari Jugoslaviji o volitvah? Kaj jo .je tozadevno poučila oblast, kaj jo je poučila šola? Kdo ji je povedal, da ima pravico do šolanja vsa mladina ne glede na socialni položaj? Kdo je mladina delavcem povedal, da so upravičeni dobiti za enako delo enako plačilo? Kdo je kmečki mladini povedal, da je nekje dežela, kjer je tudi kmečki mladini omogočena izobrazba, kjer ima tudi kmečka mladina svoje knjižice, svoje mladinske odre? Vsakogar, ki je govoril o tem, je spravila oblast za zapahe. Šola nam ni povedala, da mora biti oblast v rokah ljudstva in ne v rokah peščice izkoriščevalcev in pijavk delovnega ljudstva. Oblast v stari Jugoslaviji nam ni povedala, da ni večna, da ne bo vedno vladala, s pomočjo žandarskih bajonetov. V šoli nismo nikoli slišali da je že leta 1920., komaj dve leti po prvi svetovni vojni, stopil v veljavo odlok, ki se je imenoval Obznana in s kateremi so bili razpuščeni delavski sindikati, Komunistična partija, razne druge demokratične stranke. V šoli nas niso učili zakaj so leta 1928. ubili v jugoslovanskem parlamentu Stepana Radiča in da je 6. januarja leta 1929. odpravil kralj Aleksander še ostanek demokracije in uvedel odkrito diktaturo.
Vsega tega nas je naučila osvobodilna borba. Kakšna mora biti oblast, ki je resnično ljudska, smo spoznali v času narodno osvobodilne botbe. To pa je seveda trnje v očeh naše domače opozicije. Ta opozicija z gospodom Grolom in njegovimi demokrati na čelu (ki so vsi skupaj glasovali leta 1920. za razpust Komunistične partije)
danes očita naši oblasti, da uvaja diktaturo in enostrankarstvo ter da naša oblast ni prav nič "fina" in sposobna. Ti gospodje so pozabili na to, da so naši narodi v osvobodilni borbi spoznali, da je bil glavni vzrok vsemu zlu naših narodov naša nekdanja nesloga. Na te limanice naše ljudstvo nič več ne gre. Nam niso potrebne stranke, nam je nujno potrebna samo enotnost in moč Osvobodilne fronte, ki združuje v sebi ljudstvo, ves narod. Prav nič nas ne moti, če naši narodni odbori ni3o posebno "fini"; ljubša nam je poštena, čeprav robata beseda preprostega človeka, kakor poma-ziljeno hinavčenje gospoda. Res je, da naši odbori niso še najsposobnejši za upravo oblasti. Toda to ni naša krivda, saj naše ljudstvo še nikoli ni imelo v rokah oblasti in se seveda mora šele sedaj učiti upravljati svoj dom. Napake, ki jih delajo naši odbori, pa bomo odpravili sami v svoji lastni hiši z zdravo kritiko, nikakor pa ne bomo dovolili, da bi se kdor koli — naščuvan od sovražnikov našega ljudstva — skušal vmešavati v naše notranje razmere. Naša opozicija se volitev v Ustavodajno skupščino ne bo udeležila, ker ve, da bi pri volitvah klavrno propadla. Nika-kega programa nima, ki bi nakazal njeno stališče in voljo do rešitve problemov, katere mora rešiti in jih tudi že rešuje naš narod, združen in enoten v Osvobodilni fronti. Njen program za-nikuje pridobitve naše borbe, ne priznava pravic mladine. Zdi se ji, da 18 letna mladina še ni zrela, da bi soodločala pri bodoči ureditvi države in s tem tudi o svoji usodi. Opozicija je najhujši sovražnik prav nas mladine, ker nas hoče pahniti v razmere stare Jugoslavije in nas oslepariti za uspehe naše borbe. V svoje umazane špekulacije hoče vklju-
čiti še cerkev. Toda mladina zna ločiti vero od cerkve in duhovnike, ki jim je vera in cerkev sveta, od duhovnikov, katerim je vera in cerkev samo sredstvo za protiljudsko delovanje. Mladina zna ločiti vero in cerkev od ljudi, ki so v času osvobodilne borbe prodali svoje pošteno ime in čast. Če bi vedeli, da bodo s svojim pastirskim pismom naleteli na odpor vernikov in posebno še mladine, bi gotovo ne storili tega dejanja.
Slovensko ljudstvo stoji za Osvobodilno fronto trdneje kot kdaj koli. Naš narod ve, da Osvobodilna fronta ne postavlja praznih obljub, da nam ne obeta mleko in med, temveč nas uči, da bo treba še mnogo žrtev in dela z i dosego naših ciljev. "Nobena stranka ne more napraviti ničesar za ljudstvo. Ljudstvo samo lahko vse naredi. Stvar je samo v tem, da se ljudstvu da možnost narediti to, kar smatra za potrebno, da si izboljša življenje, in to je volivni program Osvobodilne fronte! Zaradi tega prav nič ne dvomimo, da pomeni zmaga Osvobodilne fronte tudi premagovanje vseh težav, ki bodo prišle nad nas." Tako je dejal tovariš Kardelj v svojem govoru in nadaljeval: "V veliki francoski revoluciji konec 18. stoletja torej v najtežjih časih za mlado revoluci • onarno republiko, je tedanjo vodstvo revolucije vrglo med narod parolo., šest mesecev lakote za republiko: Mi bi danes lahko rekli:
,šest mesecev težav in upornega dela za našo mlado svobodno republiko Slovenijo in za našo zvezno republiko Jugoslavijo!'"
To je tudi geslo mladine, ki nas bo vodilo pri našem delu. Za našo svobodo smo dali v borbi težke žrtve in ne bo nam žal v prihodnjih mesecih dela in žrtev
Jugoslovani na svetovnem pozoriscu
Dasi se v reakcionarnih listih Amerike in Anglije še vedno vodi najbolj zahrbtna kampanja proti Jugoslaviji (in proti drugim slovanskim državam), dobivajo jugoslovanski predstavniki na konferenci Združenih narodov čedalje večji prestiž in prominenco. Dr. Stojan Gavrilovič, tajnik ministrstva za zunanje zadeve, je bil izvoljen za načelnika mednarodne komisije, ki je v Združenih državah iskala primerno mesto za bodočo prestolico in dom Združenih narodov. Jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Stanoje Simič je bil eden izmed treh glavnih kandidatov za najvažnejšo
pozicijo v organizaciji Združenih narodov — za tajništvo. Dasi ni bil izvoljen, je značaj njegove močne kandidature dokazal, da vidijo zastopniki Združenih narodov v Titovi vladi vse nekaj drugega kot bi pa reakcionarni lisjaki radi svetu predstavili novo Jugoslavijo. Jugoslavija je tudi dobila važno mesto v odboru za socialne in ekonomske zadeve ter na odboru za kontrolo atomske energije.
Na prvem zasedanju Združenih narodov je po dvorani zopet donel mogočni glas podpredsednika jugoslovanske zvezne vlade Edvarda Kardelja, ki je opozoril vse
Lenkina oporoka
Partizanska bolnica je bila globoko v hosti in dobro skrita pred sovražnikom. Nekoč pa smo dobili vest: švabi so v bližini. V bolnici so ležali sami težki bolniki. Prenašanje na nosilih bi jim pomenilo samo še smrt.
Kmalu za tem nam je kurir prinesel nova sporočila in med njimi Lenkin pozdrav: naj se ne vznemirjamo, naj ostanemo brez skrbi, kjer smo. Oni, naši tovariši, ne bodo pustili nikogar do bolnice.
"Če pravi to Lenka, potem me ne skrbi," je rekel bolničar. In res nič nas ni tako pomirilo kakor vest, da nas bo branila tudi Lenka. Bila je še prav mlada, včasih je privrela iz nje njena še ne izživeta otroškost. V Ljubljani je imela mamo. Nekoč smo Lenko zasačili, da je imela solzne oči,
"Zakaj jokaš?"
Ni hotela odgovoriti.
"Po mami ti je dolgčas."
Takrat je Lenka zahlipala. Zadeli smo v črno.
"Kakšen partizan je to, ki bi se mame za krilo držal?"
"Če bi se hotela res držati mame za krilo, ne bi bila zdaj tukaj." je rekla odločno in si obrisala oči.
Bilo nam je žal zaradi teh besed. Saj je bila vedno tako pogumna, predana in razsodna.
Tisto noč smo v bolnici naprtili vso skrb na šibka Lenkina ramena. Poslušali smo v temo, ko se je spodaj začela bitka in zdelo se nam je, da točno od bolnice v stran.
Po kratkem streljanju in grmenju nas je tišina znova zaskrbela. Nismo vedeli, čigavo zmago pomeni. Nismo vedeli, kaj je z našimi in kaj bo z nami. Nismo vedeli, zakaj nam ničesar ne sporo-če. Niti pomislili nismo, da je komaj nekaj minut prošlo od zadnjih strelov. Za nas je bilo tisto čakanje v neizprosni tišini večnost.
Potem so privedli dva lahka ra-
njenca. Pripovedovala sta, kako je bilo in da je Lenka hudo ranjena. Na poti je v bolnico. Z ročnimi granatami je šla naprej.
Prinesli so jo nezavestno, z razmesarjeno desnico in z rano v trebuhu. Njo, ki je bila naš otrok, naš pogumni in veseli otrok.
"Ozdravite je!" so prosili njeni tovariši.
"Rešite Lenko!" smo nemo prosili zdravnika in bolničarja.
Bila je operirana. Dva dni jeJ nihalo njeno šibko telesce brez desnice med življenjem in smrtjo. Bali smo se za njo. Lenka še ni spregovorila. Ležala je stisnjenih ust, s spuščenimi vekami. Pa vendar, koliko takih smo že gledali, in koliko se jih je spet postavilo na noge!
Zdravnik, je sedel k Lenki: "Lenka, me slišiš? Med nami si, med svojimi." Lenki so se takrat premaknile ustnice, z gornjim telesom se je hotela dvigniti, pa je omahnila. Njena usta pa so spregovorila:
"Ljubljana! Mama! Kako lepa je svobodna Ljubljana!" Njene besede so se izgubile v brezizraznem smrtnem grgranju.
"Konec-" smo v strahu vprašali.
Do takrat smo bili ravnodušni za smrt, prevečkrat smo jo že srečali Tokrat pa nismo ostali ravnodušni. Lenka je bila tako naša kakor otrok v družini.
Ljubljana postaja prav teh pred-volivnih dneh taka, kakršno je gledala Lenka v svoji predsmrtni minuti.
Ljubljana izpolnjuje Lenkino oporoko.
V črno oblečena žena z Lenki-nimi očmi pritrjuje zadnji venec iz smrečja na praznično okrašeni hiši. Lenkina mama je to, ki je zvedela za vse podrobnosti Len-kine zadnje ure.
A. ž.
zastopnike na pravične zahteve Jugoslavije glede ureditve bodočih mej med Jugoslavijo in Italijo. Kardelj je bil nekaj pred volitvami operiran v Ljubljani na vnetem žolčniku in se je v neverjetnem času "izlizal". Poleg Kardelja, Simiča in Gavriloviča zastopajo Jugoslavijo na konferenci ministor Kosanovič in londonski veleposlanik Leontič.
Zavezniški komisiji, ki sestavlja mirovno pogodbo za Italijo, je Jugoslavija predložila svoje zahteve glede novih meja. Jugoslavija zahteva vse ozemlje vzhodno od črte Pontabl — Terčent — Čedad — Krmin — Tržič in Grad. Vse zaledje (sedanja italijanska Koroška, Rezija, Beneška Slovenija, Goriška, Slovensko Primorje in Slovenska Istra) naj bi pripadalo slovenski republiki, ostala Istra pa hrvaški republiki. Tržaška luka naj bi postala mednarodno pristanišče z najboljšimi pogoji za prost prevoz blaga preko jugoslovanskega ozemlja, mesto Trst pa bi postalo samostojna federalna republika s svojim lastnim parlamentom in z sorazmernim zastopstvom v zvezni skupščini v Beogradu.
Jugoslavija je javno povedala, da pod drugačnimi pogoji ne sprejme italijanske mirovne pogodbe. Zavezniška komisija bo pričela ugotavljati etnično (narodnostno) mejo med Italijo in Jugoslavijo v začetku tega meseca. Komisija, sestoječa z dvajsetih članov, je odpotovala na lice mesta.
Glavna nasprotnica jugoslovanskim zahtevam je Anglija, katero do gotove meje podpira tudi Amerika, medtem ko ima Jugoslavija glavno oporo v Sovjetski zvezi. Stališče Kitajske, kateri je Rusija zadnje čase dala precej koncesij v Mandžuriji, kakor tudi stališče Francije pod novim predsedni-štvom, — ob času pisanja teh vrstic še ni poznano.
V glavnem pa je borba za Trst in jugoslovanske pokrajine pod Italijo borba med britanskim imperializmom in prodiranjem slo-vanstva proti zapadu,: njuno križišče je severni Jadran s Trstom na čelu. Slovenija je ponovno postala igralna figura v mednarodni šahovski igri, v kateri sta se spoprijela stari mojster Anglež mladi orjak Slovan za evropej-sko prvenstvo.
Dosedanja angleška zunanja politika je pokazala, da se britanski imperialisti, brez razlike na ideologično porazdeljenost bivše ali sedanje vlade, niso v zadnji svetovni vojni veliko naučili.
Mirko G. Kuhel, tajnik-.....
za našo republiko! Mislimo n» bratsko mladino ostalih federalnih edinic naše države, ki se mora boriti še z mnogo večjimi težavami, kot se moramo boriti mi! Bratsko smo se borili, bratsko bomo pomagali v premagovanju sedanjih in bodočih težav drug drugemu. Ohranili bomo naše častno prvo mesto pri obnovi poleg sovjetske mladine in dokazali vsemu svetu, kakšne uspehe lahko doseže narod in njegova mladina, ki ve, da ustvarja zase, da bo jutri živela življenje dostojno človeka.
Ko je šla naša delegacija v London, se je zavedala da gledajo na njeno delo milijoni Jugoslovanom z nestrpnim pričakovanjem. Zavedala se je svoje odgovornosti pred ljudstvom, pred zgodovino. Ničesar ni pozabila navesti, kar dokazuje popolno upravičenost zahteve Jugoslavije po Julijski Krajini in Trstu. Pri njenem delu jo je podprla bratska Sovjetska zveza tako, kakor smo želeli in še bolj, kakor smo pričakovali. Kljub temu, da ni londonska konferenca prinesla končne odločitve glede Trsta in Julijske Krajine, so vendar uspehi naše delegacije znatni. Ko bo šla Jugoslavija ponovno na mirovno konferenco, jo bodo v njenih zahtevah podprli mnogi zavezniki, katere je naša delegacija že prepričala o upravičenosti naših zahtev.
Vendar je od samega ljudstva Julijske Krajine v največji meri odvisna končna odločitev. Zato bodo Hrvatje, Slovenci in Italijani tako kot doslej složno nastopali pred vsem svetom z zahtevo po priključitvi k Jugoslaviji. Vse delovno prebivalstvo Julijske Krajine delovno prebivalstvo Julijske Krajine je v največji meri zainteresirano za priključitev k Jugoslaviji. Slovenska, hrvatska in italijanska mladina imajo iste interese, katere lahko uresniči samo Titova Jugoslavija, še bolj moramo utrditi bratstvo mladine vseh treh narodov Julijske Krajine. Slovani Julijske Krajine žele živeti v miru in razumevanju z italijanskim prebivalstvom demokratična federativna Jugoslavija pa s svojimi naprednimi zakoni zagotavlja tudi italijanskemu prebivalstvu v vseh ozirih svoboden razvoj.
Na koncu svojega govora se j.» tovariš Kardelj zahvalil volivcem za zaupanje in končal: "Slovenski narod je razumel čas, ki je prišel in si začel enodušno postavljati temelje svoje bodočnosti.
Volitve, v katere gremo, so krona našega prizadevanja in biti morajo dostojne dosedanjih žrtev in naporov, pa tudi dosedanjih uspehov. Zaradi tega bomo 11. novembra vsi kot en mož manifestirali svojo voljo za nadaljevanje naših dosedanjih naporov, za ohranitev in za nadaljnje razvijanje pridobitev naše težke štiriletne borbe in glasovali bomo za nove napore v bodočnosti, za Izgraditev velike, močne, srečne Jugoslavije, in v tej Jugoslaviji naše svobodne republike Slovenije."
Po govoru tovariša Kardelja s* mu je zahvalil pisatelj France Bevk, predsednik PNOO za slovensko Primorje za njegovo požrtvovalno in pogumno nastopanje na mirovni konferenci za pravice in zahteve primorskih /Slovencev in vseh Jugoslovanov. Prikazal je, kakšne žrtve je primorsko ljudstvo položilo za svobodo in za združitev z Jugoslavijo. V imenu primorskega ljudstva je obljubil, da bodo Primorci storili vse, da bo svet zvedel za njihovo neomajno zahtevo po združitvi z Jugoslavijo.
Vsak mladinec in mladinka sta dolžna skrbno preučiti nedeljska govora tovarišev Kardelja in Bevka. Govora sta v celoti ponatisnila "Slovenski poročevalec" in "Ljubljanska pravica" dne 9. t m Milan Pogačnik.
POŠTA PETRICE KEREMPUHA
Milanu Grolu, Beograd.
. . . "Globoko me je ganilo tvoje pismo v katerem mi sporočaš, da si zapadel melanholijo in da študiraš teorijo o atomih. To je precej teška stvar. Na vsak način ako bi ti uspela tvoje pristaše pretvoriti v — atome. To bi bil edini način da zopet prideš do svoje stranke. Toda potem je enako potrebno izpreminiti naslov svojega lista v "Anatomija". Komaj čakam pojava na tvojem prvem zborovanju katerega boš ot-voril najbrž z besedami: "Dragi brtaje — atomi. . ."
Tolažba no m je, daje pade! za svobodo
Cargary — Zasledujoč razna pisma iz starega kraja, o brez številnih žrtvah, ki so padle za svobodo, nisem slutil, da je tudi mene zadela težka izguba edinega sina, ki je padel v boju proti fašizmu in tako daroval svoje mlado življenje za svobodo.
Namreč pismo sem prejel od svoje hčerke Slavice, ki ga pošiljam v prepisu za priobčitev. Izvzel sem le nekaj stavkov domačih zadev. Pismo se glasi:
Sinjivrh, 27- XI-45.
Dragi ata! Že trikrat sem Vam pisala, kar upam, da ste dobili. Stari oče je dobil pismo od Vas,
meni kakor tisočim enako prizadetih je boljša bodočnost našega naroda.
Kakor sem od drugih zvedel je bil še eden kolovodja Rupnik-Rožmanove bande, po domače Miščev Jože (Mihelov) čigar krvavo delo je bilo; da je požgana vas Zapudje in ustreljenih 8 nedolžnih žrtev. Naši partizani so že obračunale z njim in je prejel plačilo za svoje izdajalsko delo.
Mrtvim junakom smo dolžni ohraniti neizbrisani spomin v naših srcih in se v zavesti zavedati njihovega doprinosa in z tem utrditi tekovine strašne in

FRANCE IN SLAVICA ŽALEC
a mojega še ni. če Vam je mogoče, bi Vas prosila, da bi mi poslati kaj obleke. Tukaj je še bolj pomalo kakega blaga. Po večini je vse uničeno. Okupator in domači izdajalci so nam uničili vse.
Mogoče ste že dobili pismo od mene, v katerem sem Vam spo-ročla, da našega Franceta ni več med živimi. Ko sem Vam pisala, nisem znala nič točnega. Vedela sem samo to, da je pogre šan. Zdaj, 20-XI- sem bila v Zagrebu, tam kjer je bil pogrešan. Našla sem grob in smo ga odko-pali. Poznala sem ga samo po obleki, drugače so bile same kosti. Saj ni bil v krsti. Bil je z enim drugim vržen v grob. Boli me strašno! Saj veste, da nimam nikogar več svojega. Tolažba mi je samo to, da se je boril za svobodo!
Bil je dve leti partizan. S svojim mitraljezom, se je junaška boril proti sovražniku in domačim izdajalcem. Bil je najboljši mitroljezec v svoji brigadi. Ime! je podificirski čin, starejšega Vodnika. Sedaj ga bom pripeljala domov in ga bomo pokopali v mamin grob.
Komaj sem se malo potolažila. Sedaj se mi je odprla nova rana. Zelo rada bi postavila namreč spomenik, saj si ga je zaslužil on in mama. Saj drugage jima ne bo treba več. Prav lepo bi Vas prosila, če bi mi mogli poslati nekoliko v pomoč. Ko bi bil spomenik gotov, ga bom dala slikat, da boste videli, zadnji spomin našim dragim.
Vsi naši fantje so bili partizani. Mnogo jih je padlo. Samo Tržankin, Pavleč najmlajši, Bre-škančev, eden Baričev in Kusica sin, so bili pri sovražniku. Za njih se zdaj nič neve. Najbrž da jih ni več živih. Naš France je padel za svobodo častno in nas ni sram povedat, a oni se sramujejo. Koliko naših najboljših je padlo za njih!
Za sedaj naj zadostuje, drugič več. Prav lepe pozdrave od vseh, posebno od hčerke,
Slavice.
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Dotično pismo sem prejel 4- 1-46, ki me je hudo potrlo. Edino kar me tolaži v teh teških časih je, da se je moj sin France junaško boril za svobodo ne samo svojega, ampak vseh svobodo ljub-nih narodov. Drugo mi je v tolažbo moja ljubljena hčerka, ki se «je trudila in prenesla vse, da je našla ostanke svojega brata, mojega sina, in omogočila da bo počival v domači zemlji, katero je v življenju tako ljubil, da je dal svoje mlado življenje. Tolažba
krvave borbe narodov Jugoslavije.
Slava vsem padlim borcem in borkam in nedolžnim žrtvam!
Smrt fašizmu — svoboda narodu!
Matt Žalec
Fašistično zaledje v Španiji
Večji del dnevnega časopisja skuša podati vtis v javnosti o gotovih razmerah v Španiji. Nekateri so izjavili da je fašistični general Franko "odločno zanikal, da bi Španija imela zvezo z nemškim in italijanskim fašizmom, najmanj pa da bi povzela fašistično ideologijo v notrajnih zadevah."
Kakor te izjave tako ostalo časopisje, katero skuša na zelo umeten način opravičiti sedanji fašistični režim, pozablja na dejstvo nemško italijanske fašistične intervencije, z pošiljanjem voj-štva in orožja, ter odkritega sodelovanja nemškega in italijanskega fašizma na strani fašističnega diktatorja generala Franka. Pozablja na dejstvo, da se nahaja v koncetracijskih taboriščih nad 300.000 političnih jetnikov, ter naposled, da so nemški industrijski baroni našli ravno v Španiji zavetje vred z tisoči gestapovcev in vojnih kriminalcev. •
To dejstvo kaže, da fašistični režim generala Franka spada v vrsto fašističnih režimov Hitlerja in Musolinija, ter kot tak na enako obsodbo.
ODLIKOVANJE SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV
New York — Visoki sovjetski znanstveniki fizike, so bili odlikovani z redom Stalina, za njih zasluge pri iznajdbi atomske energije, katero se lahko vporabi za produkcijo atomskih bomb v ob-liku navadne žoge, toda po učinkovitosti daleč močnejša kakor pa atomske bombe, ki so bile vržene na mesto Horišima v Japonski.
MIHAJLOVIČEVA ZAROTA
Zapisnik Redne Seje Gl. Odbora V.P.Z. Bled
Nuremberg, 5 feb. — Sovjetski tožilec na mednarodnem sodišču proti nazifašističnih zločincev, je podal dokaz o sodelovanju Mihaj-loviča z nazifašističnimi okupatorji, kateri je delal obenem tudi na tem, da se umori maršala Tita.
Ta dokaz obenem potrjuje, ka-
1)	Otvoritev seje ob, 9|20. dopoldne v navzočnosti vseh Gl. odbornikov,
2)	Čitanje Zapisnikov, z dnem 14 okt. Zapisnik se uzame na znanje in sprejme eno glasno. Zapisnik z dne, 21 oktobra se isto sprejme z popravkom, da se točka, 2. glasi, da odgovarja zaključku seje Upravnega odbora, na pa odsekovega odbora. Zapisnik z dnem 2 decembra se sprejme eno glasno.
3)	Tajniško poročilo, se sprejme kakor sledi,
Zveza V.P.Z. Bled šteje ob koncu leta 1945, rednih članov in članic 503, Odstopli člani zadnje četrt letje so: Odsek št. 3. L. Po-nikvar, odsek št. P. Gehsich. črtani člani odsek št. 10 T. Božič.
Bančna bilanca dne 1. Okt. 45j $8.962.56.
Dohotki za oktober -.... $1.125.91. " za november $1.157.19. " za december $1.129.67. Skupaj $3.412.67. Izdatki za okt. Bolniška podpora $1.103.62.
Upravni stroški .............. $.. 69.29
Nov. Bol podpora, ___________ $. .674.25
Upravni stroški ................. $. .115.46,
Dec. Bol. podpora ____________ $..567.37
Upravni stroški .................. $..334.93
Skupaj $2.939.92.
Celo letno Blagajniško poročilo:
Dohodki leta 1945....... $14.101.04.
Bilanca 31. December $ 9.435.31.
v Bondih Naloženo ...... $ 6.000.00.
Skupno premoženje ...... $15.435.31.
Bilanca narasla v letu 1945
$ 2.385.22
Balanca Januar, 1.45, $7.050.09. Skupni Izdatki 1945
Bolniška podpora ......... $ 9.885.59.
Pogrebni stroški __________ $ .455.00
Plača Uradnikov ---------- $ .829.00
Vrhovni Zdravnik ........ $ 75.00
Poštnina in Telefon .... $ 48.11
Tiskovine ..................... $ .306.97
Državne oblasti ________ $ 30.50
Potovalni stroški ....... $ 15.00
Stroški v svrho Mladinske prireditve ............ $ 49.00
Najemnina za sejni
prostor ....................... $ 26.65
Skupaj ..................... $11.715.82
Odseki plačali članarine 1945. vstevši Mladina.
Odsek Št, 1. $1.934.71. " št 2. $1.042.53. » št 3. $2.406.12. " št 4. $0.989.72. " Št 5. $0.758.50. " Št 6. $0.408.00.
Št 7. $0.823.00. " Št 8. $0.230.50. " št 9. $0.677.50. " št 10. $0.517.50. " št 11. $1.004. 83. " št 12. $1.291.25. " št 13. $0.396.41. " št 14. $1.065.90. " Št 15. $0.376.50. Skupaj. $13.922.97. Odseki prejeli bol. podpore in posmrtnine.
Odsek št, 1. $1.279.74.
ff	št	2.	$0.761.00.
ff	št	3.	$1.967.37.
ff	št	4.	$0.981.00.
ff	št	5.	$0.932.00.
ff	št	6.	$0.452.48.
ff	št	7.	$0.446.00.
ff	št	8.	$0. 72.00.
ft	št	9.	$0.464.00.
ff	št	10.	$0.463.00.
ff	št	11.	$0.515.00.
ff	št	12.	$0.450.25.
ff	št	13.	$0.219.50.
ff	št	14.	$0.878.25.
ff	àt	15.	$0.454.00.
Skupaj. $10.335.59.
4) Poročilo Mladinskega Vodje: Stanje mladinskih odelkov in delovanje ter napredek ob zaključku leta 1945. Ml. odelek št. 1. Kirkland Lake, šteje 40 aktivnih članov, plačali članarine $47.45. za časa kampanje pristopilo 7. članov, izven kampanje pristopil
1	član, dva Ml. člana cert št. 32, A. Pečavar in cert št 34. E. Novak sta dopolnila starost 16 let, kot pet letna aktivna člana lahko prestopita v odrasli Odsek. Mladina pod vodstvom Ml. Vodje se je udeležila dveh Koncertov za pomoč stari domovini, en radio pragram ter priredila en piknik.
Val Dor, odelek št 2. šteje 23 aktivnih članov, poslali članarine na Gl Urad $31.92; za časa kampanje pristopilo 6 članov, črtana
2	člana glede aktivnosti nikakega poročila.
Timmins, št. 3., šteje 60. aktiv-
Poročilo o letni seji in drugo
St. Catharines — Letna seja tukaj šnega odseka Zveze Kanadskih Slovencev se je vršila dne 30 decembra, to je ob zaključku starega in nastopu novega leta. Na tej seji je kot navadno podano obenem letno poročilo o delu našega odseka za pretečeno leto. Skupni dohodki iz raznih prireditev, so znašali za preteklo leto $1,047.28., izdatki pa $1,044.25., za pomoč stari domovini in tudi druge dobre in koristne svrhe.
Med tem igra, katero je priredil odsek Zveze dne 12 januarja, je izvrstno uspela. Igralci so lepo nastopili in izvajali svoje vloge tako, da boljše se ni moglo pričakovati. Isto tako je nastopila naša mladina z deklamacijami, prav izbrane za današnji čas. Tudi obisk je bil zelo dober. Čistega prebitka je bilo $55.45. Naj bode izrečena najlepša hvala vsem, ki so igrali in dopustili svojim otrokom nastopiti s deklamacijami, kakor vsem ostalim vde-ležencem.
Ker je kampanja Edinosti v teku, je na svojem mestu spregovoriti nekoliko besed o vlogi tiska.
Kakor vsaka druga naselbina, tudi mi v St. Catharines smo dobili kvoto $300.00 za tiskovni sklad ozi. obstoj našega glasila. Denarna vsota navidezno je velika, toda če primerjamo s vlogo in vrednostjo tiska, tedaj je zelo skromna. Težko si je mogoče zamisliti kdo bi mogel razen lista govoriti našim izseljencem tako efektivno, skupno in edinstveno, kakor govori in kaže Edinost od svojega začetka.
Morda bo kdo rekel, za kaj denarno podpirati Edinost, naj se vzdržuje od naročnin. Zagotovo da bi tega nihče rajši videl in doživel, kakor vsi naročniki, napredni delavci in delavke. Toda je pač tako, da zaenkrat je to nemogoče. Prvič ni zadostnega števila naročnikov in drugič, da je ravno to največ odvisno aktivnega dela
Guverner Lausche za jug. pomoč
Guverner za državo Ohio, Frank J. Lausche, je v decembru mesecu 1945 leta, podpisal proklama-cijo enotedenske kampanje za jugoslovansko pomoč (rellief). Pro-klamacijo je podpisal na dan 24 decembra, kakor poroča v pismu, ki ga je naslovil Mr. Janko N. Rogelj-u, kateremu je priložil tudi kopijo proklamacije, kakor je priobčena v "Nova Doba", glasilo ABZ.
V proklamaciji je navedel gotove vzroke za pomoč narodom Jugoslavije, kateri so se tako junaško borili na strani zaveznikov, med temi tudi Amerike, za skupne stvari borbe proti fašizmu, ter jo naslovil kot prošnjo vsem državljanom države Ohio, da prispevajo obleko in zdravniške potrebščine.
ko je kralj Peter odobril načrt, kateri je predvideval uničiti partizane.
vsakega zavednega delavca in delavke-, da podpira svoj list. Kajti z podpiranjem svojega lista, dela dvojno korist. Sam je solastnik svojega lista, sam se obenem uči in vadi razumeti velike težkoče, ki so pred naprednim tiskom in naprednim narodnim gibanjem.
Kot najboljše merilo za to nam lahko posluži drzna, sovražna in lažnjiva reakcionarna propaganda. Z čem se ni reakcija poslužila v javnosti nasprotno resnici dogodkov stvari za časa junaške borbe narodov Jugoslavije, pa tudi sedaj, ko so za svojo svobodo plačali tako ogromne žrtve, si je res teško zamisliti naš položaj brez naprednega protifašističnega lista. Ugibali bi na vse načine kaj je in kaj ni resnica, poglavitno pa nebi mogli tako z uspehom doseči dosedanji uspeh tako s ozi-rom na naše organizacije in društva, kakor tudi v pomoči narodom Jugoslavije.
Edinost nam je prinašala od svojega začetka le tisto resnico o narodnih in drugače zadevah, katera je na splošno priljubljena pri delovnem ljudstvu. Priljubljena in čislana je za to, ker delovno ljudstvo ne želi laži, ne želi suženjstva, ne želi zapostavljanja. Želi slogo in enotnost, želi pošteno delo in pošten zaslužek, želi pravico in svobodo. To želi ogromna večina delovnega ljudstva. In reakcija zavedajoč se nevarnosti pred resnico, pred spoznanjem resnice po delovnem ljudstvu, izkorišča bogato podpirana sredstva, glavno časopisje, da spreči na splošno spoznanje resnice.
To vidimo iz številnih pisem, ki so jih naši rojaki dobili od svojcev iz starega kraja. Nedvomno da smo jih vsi z veliko paznostjo in radostjo brali, če tudi so nam šle solze na oči pri posameznih stavkih, posebno stavkih, ki so opisovali strahote in nečloveška nasilja okupatorjev in domačih izdajalcev. Potrebno pa je sedaj, da se vprašamo samih sebe, kaj smo lahko brali v posameznih časopisih (na žalost tudi slovenskih) o partizanih, o borbi narodov Jugoslavije? Ali ni enostaven odgovor rojak: "Da — brali smo, kako so "partizani" razbojniki, kako mučijo narod, kako požigajo vasi, kako so Komunisti itd. itd." Na vse to danes po vzpostavitvi redne pošte odgovarja prav navadno pismo, naših ožjih in širših sorodnikov in drugih sorojakov, da je vse to podla in najbolj nizkotna laž. Ker sami so sodelovali v borbi, sami so bili priča zločinom, ki so jih izvrševali fašisti in domači izdajalci.
Na to dejstvo nas je Edinost opozorila in nas vedno opozarja, da ne zaidemo v napačna pota — sovražnikov svobode in napredka našega in drugih narodov, kakor tudi nas samih.
Reakcija je bruhala in bruhala kupe laži. Posamezni duhovniki so tudi marljivo, če tudi v nasprotju deset božjih zapovedi, jo pomagali v njenem prizadevanju da zasenči in omeji resnico o novi, svobodni Federativni Ljudski Republiki Jugoslaviji. Toda svojega nameravanega cilja ni dosegla. In v tem gredo deloma zasluge nam, ki smo delali in podpirali svoj list, ter potom njega go-
vorili o tem, kako mislimo o reakciji in kako mislimo o našem junaškem narodu. Reakcijo smo obsodili in jo moramo tudi v bodoče obsoditi ne samo z besedami, ampak dejanji. Ta naša dejanja bodo najbolj občutljiva za reakcijo tedaj, kadar bodemo dobro organizirani, edinstveni in složni, posebno pa, kadar zagotovimo dober obstoj našemu listu. Kakor organizacija tako list, bosta mogoča pripraviti le tista mizerna tla sovražnikom napredka in ljudskega progresa, katera dolikuje-jo edino ljudskim sovražnikom, da se jih spozna v pravem pomenu besede.
John črnič, ta j.
nih članov, plačali članarine $80.02, za časa kampanje pristopilo 7 članov, črtani 3, člani, J. Vintar dopolnil starost 16 let, bil 5 let aktivni član upraviče prestopiti v odrasli Odsek kod določajo pravila. Mladina priredila koncertni izlet v Kirkland Lake, kateri je prav lepo uspel z tem dal tudi pobudo drugim Odsekom. Noranda št. 4. šteje 16 aktivnih članov, plačali članarine $20.40. črtanih 13 članov, članstvo zao-staje z mesečno članarino kar je v veliko oviro, teškoče in nered pri glavni upravi, nazaduje in ne kaže nikake aktivnosti kar ne odgovarje našim pravilom v današnji dobi, oživite Mladino, Ml. Vodje v Norandi.
Sudbury odelek št 9. šteje 18 članov, plačali članarine $26.40, pristopila v kampanji 2 člana črtana 2, člana, 3 člani prestopili v Odsek št 12. St Catharines. O delu in napredku nikakega poročila kje si ti aktivni Sudbury?
Toronto št 11. šteje 12 članov, plačali članarine $14.21. črtani 3 člani pristopili en član izven kampanje brez pristopnine. Glede dela in napredka nikakega poročila.
St Catharines št 12, šteje 76 članov, plačali članarine $104.41. za časa kampanje pristopilo 10, članov črtanih 9 članov prestopila 2 člana v odelek št 13 Hamilton, cert. št. 257. Izidor Knafelc, iz polnil starost 16 let bil dve leti aktivni član, upravičen pristopiti v odrasli odsek. Odsek največji po številu, a o delu in napredku nikakega poročila kar ne odgovarje pravilom Zveze.
Kirkland Lake št 14. šteje 34 članov, plačali članarine $40.80, v kampanji pristopil 1, član črtani 3 člani, Mladinska članica cert št 241. Ivanka Hrbolič dopolnila starost 16 let, dve leti aktivna članica, upravičena pristopiti v odrasli odsek, Ml. član L. Podlo-gar cert št 231. prejel odškodnino $23.00. O delu in napredku nikakega poročila.
Hamilton št 13, šteje 13 članov, plačali članarine $10.20. Odelek bil na novo ustanovljen Augusta 1945.
Zveza šteje ob koncu leta 1945, Mladinskih članov 291. na ovo pristopilo v preteklem letu 47, v istem letu črtanih, 25 članov porast Mladine 1945. 21 članov. Zveza prejela članarine $376.31. celo-
Kdo sem in kam naj pripadamo
So Porcupine — Dosti ljudem ni še znano o našem malem mestecu, ki leži ob železniški progi, obdano s smrekovim gozdom naokrog in tudi do gotove meje poljem, če tudi tako daleč na severu. Torej to je mala majnerska vasica. Večina ljudi, posebno nas inozemcev se preživljamo z delom v zlatem rudniku. Ker pa ni preveč zdravo to delo, je za nas maj-narje znana najhujša bolezen "silicosis", med tem, ko se večkrat pripeti tu in tam nesreča, da se kdo ponesreči ali pa koga tudi ubije.
Ob tej priliki se tudi jaz naj-lepše zahvalim vsem Slovencem So Porcupine in Timminsa kakoi tudi sobratom Hrvatom, ki ste me prišli obiskat ob času, ko sem ležal en mesec v bolnišnici. Sedaj se nahajam doma pod zdravniško oskrbo.
Kot sem že zgoraj omenil naša naselbina ni velika. A živijo pa tu ljudje vsake narodnosti, ali najmanj pa je nas Slovencev. Premalo da bi vstanovili svojo organizacijo. Zato pa gremo večkrat iskat zabave k našim sobratom Hrvatom, čast in poštenje njim. Saj berete v listih, "piknik" priredi odsek društva H.B.Z. itd. Večkrat gremo tudi na njih večerinke.
Če nam prilika nanese gremo obiskat naše aktivne Slovence v Timminsu. Res lepe zabave prirejajo, se prav razveselimo kadar se snidemo skup in jim damo po. polnoma pravico dati v javnost, da večerinko priredi odsek Z.K.S. v Timminsu. Napravili smo tudi mi Slovenci iz So. Porcupine zabavo ako se spominjate, označena pod naslovom "Slovenci v Ježevi vasi." Res da dosti ljudi v južnem kraju dežele nas pozna, je pa' tudi drugod ljudi, ki nas poznajo pa ne vedo "Kdo smo in kam pripadamo." Bom pa kar po domače povedal to je: F. Prijatelj, T. Krašovec, J. Vidmar, T. Pašič in jaz L. Vesel, z familija-mi in A. Zadnik še lep fant. Smo tudi člani v vsako jakih društvih in smo naročniki različnih časopisov. Jaz sem n. pr. član V.P.Z. Bled, H.B.Z., ZKS., in M.M.S.W. Union. Sem naročnik lista Edinosti in tudi s pomočjo bratov Hrvatov v Svetu K.J. Slovanov. Pla-
čal sem en dolar pristopnine in dali so mi knjižico, na katero naj pritisnem znamke kolikor sem daroval še nisem imel sem se potru-roal za Jugoslavijo. Ker jih tisti-krat še nisem imel sem se potrudil da sem jih dobil. Imam znamke in spričevala, vse jako lepo v redu. Čas tako poteka in hčerka pride sinoči iz pošte in zavpije: "Ata spominsko knjigo smo dobili!" Zelo smo bili veseli vsi skup. Skočim po konci in iztrgam ji iz rok, da bom preje našel svoje ime in vsoto, ki sem jo daroval. "Ata, ti dobro ne vidiš, jaz bom preje našla prigovarja hčerka." Išče ona, iščem jaz in sprevidela sva, da mojega imena in imen od ostalih Slovencev tudi iz So Porcupine ni. Torej mojih 20, T. Pašič 25, Zadnik 20 in še par drugih, ki so darovali še večje denarne vsote, naših imen ne najdemo v tej knjigi. Kdo je napravil pomoto bo mogoče rekel kakor Anglež, kadar kaj zakrivi: "I am sorry or excuse me." škoda se lahko povrne ali ne more mu povrniti tistega kar bi jaz najbolj rad, namreč mojega imena v knjigi, katero bo bral ne samo Slovenski, Hrvaški in Srbski jezik tu v Kanadi in Ameriki, ampak ostali Slovanski in drugi narodi čez sto in sto tisoč letje v zgodovini.
Torej dragi rojaki Slovenci in ostali Jugoslovani! Ali nas ni lahko sram, ko ljudje iščejo v tej knjigi naša imena in jih ne najdejo. In kaj še bodo rekli ljudje v starem kraju ker njihovega strica ali ujca, tu imena ni! In ker ga ni, to je znak, da nisi bil v vrstah onih, ki so se borili v vrstah za obstoj in boljšo bodočnost ne samo samih sebe, ampak nas vseh posebno pa za našo mladino. Ni pa še s tem rečeno, da smo z vsem zakasnili, ker glavna spominska knjiga še ni tiskana, še lahko prispevamo vsak po svoji moči. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača, pravi stari pregovor. Zbirajmo v denarju, zbirajmo v blago, da jim pomagamo celiti rane, katere jim je prizadejeal ta prokleti fašizem in nacizem.
Časi se menjajo in prišel bo čas, ko bi radi šli in se prepričali na svoje oči, kaj so nam na-
kupni sklad po knjigi $1.037.39. odškodnina $23.00
5)	Poročilo bolniškega nadzornika se sprejme in se ujema z poročilom Blagajnika.
6)	Nadzorni odbor poroča da je pregledal knjige in pronašel v redu.
7)	Gospodarski odbor poroča, da Zvezni inventar je isti razen kar se je nabavilo tiskovin.
8)	Sprejemanje novih članov: Odsek št 3, J. Mihelčič in A. Pust, oba eno glasno sprejeta.
9)	Čitanje dopisov dopia od Canadian Russians Kirkland Lake branch za pomoč Rusiji v nabavo orodja, predlaga M. Otoničar, da se daruje $10.00 podpira A. Novak. Ker pa je že več takih pro-šen poslanih na Gl. upravo, Izvrševali odbor ni mogel ničesafr ukreniti, ker nimamo sklada v dobro delne svrhe. Zato se prosi vse odseke, da na svojih rednih sejah razpravljajo radi te zadeve in poročajo o zaključku na Gl. urad in po tistih zaključkih se bo ravnal Gl. Odbor.
10)	Predlogi v korist Zveze M. Otoničar predlaga, da bi se dalo Mladini tri meseca popusta na članarini za leto 1946. podpira T. Lavrič, T. Kraje, da proti predlog, da ostane pri starem to je dva meseca z pripombo, da za nove člane velja in samo za tiste, ki pristopijo v januarju, v začetku leta. J. Kužnik predlaga, da bi se dalo starim članom kateri so bili v Armadi in sedaj želijo zopet pristopiti v Zvezo, prosto pristopnine, eno glasno sprejeto. Gl. odbor zakluči, da kampanje v tekočem letu ne bo, ker se ni obnesla lansko leto.
J, Kužnik predlaga, da bi se nabavilo za vse članstvo stenske Koledarje za prihodnje leto. M. Otoničar predlaga, da naj se isti denar rajši porabi v druge svrhe. Za predlog J. Kužnik 3, aa M. Otoničar 5. glasov. M. Otoničar predlaga, da naj Mladinski odelki vodijo vse poslovanje in dopisovanje na Mladinskega vodja, samo članarino naj pošiljajo na Gl. tajnika, in da se Mladinskemu Vodji odobri plača $50.00 letno. Podpira V. Vidrih, Mladinski voditelj se zahvali na časti Mladinskega vodje, da je preobilo posla da bi delal brezplačno. Sledi debata, ker noče nobeden sprejeti tega poslovanja. Predlaga M. Otoničar, da se pošlje na vse odseke referendum, da li se strinjajo da se odobri letna plača $50.00 za Mladinskega vodjo. Večina pristane za predlog M. Otoničarje.
S tem je dnevni red izčrpan.
Za bolšo korespodenco se tu navedejo vsi Naslovi Gl. uradnikov: Predsednik L. Pečavar, 49. Main St. Kirkland Lake Tajnik J. Kužnik 89. Wood St. Kirkland Lake. Blagajnik T. Kraje, 78. Wood St. Kirkland Lake V. Vid-rich, Chaput Huges. Box 28. F. Pauček, Wood St. 58 Kirkland Lake., T. Hočevar, 38. Main St. Kirkland Lake. M. Otoničar 42. Main St. Kirkland Lake, T. Lavrič, Chaput Huges. Box 18 Ml. Vodje, A. Novak Chaput Huges, Box 22. Zoključek Seje 11.45 do poldne, prihodnja redna seja dne 14. Aprila
Zapisnikar, V. Vidrih.
OGLAS:
Iščem\ brata Jožeta Lavrie, na-hajajočega se nekje v Kanadi, doma iz Travnika, fara Loški Potok, po domače Krajcev.
Čitatelji ste naprošeni ako ve kateri za njega, da mi sporoči za kar Vam bodem hvaležen. Ako pa sam čita ta oglas je prošen da se oglasi pismeno kakor hitro mogoče.
Frank Laurich 15601 Holmes Ave.
Cleveland 10, Ohio. USA.
redili oni, ki so nas hoteli popolnoma uničit. Mislim da ni Slovenca al Slovenke kateri ne bi rad še enkrat stopil v prelepo slovensko deželo, videl svoje drage in šel na grobove svojih poznanih in domačih. Zavedajmo se, da smo Slovenci in da nam je slovenska mati ali sestra v naših otročjih letih pela pesmico:
"Sem deklica mlada vesela —
Sem pravo slovensko dekle.
Kot slavček veselo bi pela,
Da'b daleč odmevalo se!"
Tudi sedaj odmeva materin glas, ne petje, ne ob obilju veselje, ampak jok in nas kliče sinove in hčere: "Dajte — pomagajte! Naš odrešenik maršal Tito, nam ne more dati vsega, ker ne zna delati čudežev."
Tu prilagam dva dolarja za fond lista in prosim urednika, da priobči ta moj dopis, za kar sa mu vnaprej zahvaljujem.
Pozdrav vsem čitateljem, Edinosti pa želim mnogo novih naročnikov.
Louis Vesel
Prispevki za vojne sirotej Slika iz internacije na Nemškem
v Jugoslaviji
Prejeli smo od Mrs. A. Bravar I Simčich, Geo. Badovinac Eagle, imena žen katere sq darovale pri- Joe Skedel, M. Lukičak, Mr. & spevke za potrebne otroke v Ju- j Mrs. Mosely, Bili Tijan, Mrs.
goslaviji. Kakor povsod drugod po naselbinah v Kanadi, tako se tudi žene v Nanaimo trudijo kako obleči kolikor največ mogoče takorekoč nage in osirotele otroke kateri so zgubili svoje stariše v domovinski vojni proti krutemu sovražniku nazi-fašizmu. V ta namen so darovale žene kakor sledi:
Po $5.00 je darovala Stana Kobe. Po $3.00 so darovale: Jelka Bravar, Marta Badovinac in Jelka Kulai. Po $2.00 so darovale: Ivka Puz, Bara Vlasic, Nely Zitko, Türk, Draga Tozzetič in Marta Udova Badovinac. Po $1.00 so darovale: Kata Arbanas, Slava Lučic, Draga Bedič, Ljuba Ton-4kt\č, Milka Blažina, Mary Vlasič, Josipa Pujonič, Boža Samarin. Tončka Kobe, Lojza Klobčar, M. Kambič, Lina Skinly, Goldie Mozle, Danica Kule, Mary Beg, Kata Malešič, Miceka Bukovec, Anka Tonzetič, Anne Majnerič, Steve Vlašič, Luka Padovič, T. Novosel in I. Beg.
Na svatbi Goldie Badovinac se je nabralo $100.00 za otroke v Jugoslaviji. Darovali so sledeči:
Po $10.00: John & Marta Po-povich in Martin Stipac. Po $6.50: John Bunčich. Po $5.00: Frank
Obučina in John Bušljeta. Po $2.00: Mike Gudal, Steve Perak, Steve Vlašich, P. Pezelj, John Beg, John Garapich, J. & Mrs. Zitko, Joe & Mrs. Malnarich, M. Asich, Mr. & Mrs. Bravar in Dane & Yela Kulai. Po $1.00: Joe Kozlovac, Tom Gornick, Marta Grubacevich, Dane Rajakovich, P. Brajdich, Frank Krcich, F. Samarin, M. Arbanas, Frank Ne-zich in Mrs. Krajacich. Po .50: M. Lukancich, Mrs. Bravar dodala še $1.00 da je svota znašala skupaj $100.00.
Za vsoto katera je bila nabrana na svatbi Goldie Badovinac so žene kupile različne stvari kakor sledi:
Odej (kovtrčkov) 40. Spodnjega perila, 6. Nočnih srajc 10. Jopičev, 19. "Spodnja krila,", 14. Velikih jopičev, 7. "Kout majica", 10 Nogavic, 10 parov. Opravic, 10. Gumijastih hlačk, 10. Gumijastih plenic 10. navadnih plenic 14 ducatov. Dudic, 30. Mila in pavdra, 10 setov. Stekleničk za otroke. .20. Niti (cvirna) 24 špoljc. Igel za šivanje 10 zavojčkov. Nove obleke 3 zaboje, ponošene razne vrste 1 zaboj.
A. Bravar
Naslednje pismo, oz. izrezek iz časopisa (najbrž Enakopravnosti) nam je poslal naš rojak in naročnik John Pire, stanujoč v Cle-velandu, ki ga je dobil od brata Franceta Pire iz starega kraja, kateri se je nahajal v internaciji v Nemčiji.
Kot znano, so Pirčevi vodili gostilno na Rakeku, in ker je bila vsa družina aktivna v borbi na strani partizanov, je bila vedno zasledovana po sovražniku in domačih izdajalcih. Pismo, ki ga je Franc pisal bratu Johnu dne 25. avgusta 1945, je sledeče vsebine:
"Včeraj je dobil tvoje pismo Andrej in sem ga tudi jaz pre-
bral. Pišeš, kakšne grozne stvari so bile tukaj, res je bilo grozno, tako, da človek skoraj ne more vse popisat, kaj je ljudstvo vse trpelo.
"Leta 1941, aprila meseca so prišli Italijani in so kmalu po prihodu začeli z internacijami. Prvo so jih zapisali v Ljubljani. Kadar so napolnili ljubljanske zapore, potem so jih začeli vlačit v Italijo, v različne lagorje. Tam so jih stradali, tako da jih je v Italiji mnogo pomrlo.
"Leta 1942, v februarju, so šli prvi Rakovski fantje v gozd v partizane, proti okupatorjem. Med njimi sta bila tudi Jožetova dva sina, Ciril in Franci in Milča
Pismo iz Krasittca v Relikrajini
Dobro delo daleč zvoni
Sudbury — V listu Edinosti smo čitali, da nas Timminški lovci vprašujejo; kaj delamo Sudbury? No, da radi spimo je res, ali kadar nas pa ženski spol prebudi pa radi slišimo in tudi delamo. Takoj po tistem dopisu (A. Starič op. ured) smo priredili dve zabavi in to: Eno večerno zabavo pri Mrs. Karolini Bubalo dne 19 jan. katero je priredil odsek Z.K.S. drugo so pa priredili Sudburški "jagri" pri Franku Kužniku na Burton Ave. dne 20. jan. V kake svrhe mi ni znano. Mogoče bodo oni sami poslali na Edinost na račun naše kvote. Najbrž pa bo za srne in bele zajčke, da bodo bolj prijazni prihodnjo jesen. Slišal sem da prošlo jesen se jim je kar meglilo pred očmi ko so srne in zajčki tekli mimo njih. No, mogoče pa da ni vsa krivda na srnah ali zajcih da so bili tako urni in niso hoteli počakati da bi jih postrelili, še nekaj drugega tiči tu zadaj. Slišal sem namreč da se je eden prav lepo izrazil, ravno pred odhodom na "jago", ko ga je rojak vprašal če gredo na srne? On mu je pa odgovoril: "Ja, ali najprej bom komuniste postreljal, potem bom pa srne". — Na žalost so pa srne in zajci mimo njega utekli, jerebice so zletele v zrak — a za komuniste pa srca ni bilo. . .
Dragi tovariši in tovarišice, znano vam je da smo dobili knjige kjer so imena darovalcev, kateri so darovali za naš narod v našem rojstnem kraju. Res lepa hvala vsem trem organizacijam ker so nam jih poslale. Ali na žalost sem se takoj domislil na vse rojake, znance in prijatelje sirom Kanade in Amerike in dosti imen pogrešam ker jih ni notri. Žal mi je vas opominjati in skoro da je mene sram ko se domislim na vas, da ste tako pozabili na svojo mater, očeta, sestre, brate in sorodnike. Ali še danes ne vidi-
te treh bratskih zvez potom katerih se je pomagalo narodu v stari kraj? Po mojem mišljenju je še dosti omahovelcev, ali upam prišel bo čas, ko bodete spoznali kje vam je mesto.
Zatoraj bratje in sestre, kateri še ni naročnik lista Edinosti ali pa član Z.K.S. naj se nemudoma naroči na list Edinosti in naj tudi pristopi v Zvezo Kanadskih Slovencev in spoznali bodete kaj je sloga.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
J. Slovenec
Naslednje pismo je dobil T. Ja-kofčič od svoje hčerke iz starega kraja. Glasi se:
Dragi Ate! Po dolgem času se Ti zopet oglaša Tvoja mala Micka. Gotovo me imaš pred očmi, še kot malo poredno punčko, ko sem se na Tvojih kolenih zibala v široki otroški obleki, ki mi jo je z veliko težkočo in še večjo skrbjo kupila mama. Tako Micko si mogoče Ti predstavljaš še danes. In sicer tako, ki Te je vedno prosila le bonbone.
Toda ate, ali veš, da je Tvoja mala Micka že velika in močna punca, ki mami pomaga delati in gospodariti in končno, ki ji je edina pomoč. Ta mesec 26 septembra sem ispolnila 22 let, potem lahko sklepaš, da nisem več otrok.
Tudi jaz sem šla v svet za boljši kruh. Izučila sem se v trgovini in nato sem bila še naprej v službi, da sem si kupila vse najpotrebnejše kar človek potrebuje, ker doma, glede slabih razmer tega ni bilo mogoče. Med vojno 1944 leta sem šla v partizane, da sem tudi jaz sama čim več doprinesla za osvoboditev naše domovine. Nadomestila sem Tončka, ki je moral tako zgodaj žrtvovati svoje mlado življenje in s tem
nam je vcepil rano, ki se ne bo nikoli zacelila. Tolaži nas le to, da je padel za svojo domovini in za svoj slovenski narod.
In sedaj ga moram nadomestiti doma. Rada bi šla v svojo službo, pa mi čas ne dopušča in tudi mame ne morem pustiti kar tako same. Tončka se je poročila, ima sinčka, mož je v Beogradu na mi-nisterstvu, ravno danes je prišel za nekaj dni na dupust, pa je šla mama v Ljubljano, da se bodo kaj pogovorila. Je zelo priden.
Z mamo počasi delamo tako da ne stradamo ničesar. Letos je bila bolj sleba letina, ker nam je toča trikrat vse pobila. Pa upam, da bo za silo že šlo.
Na Krasincu je veliko novic in dosti izprememb, katerih ne morem opisati. Mogoče Ti še ni znano, da je tudi od naše sosede Ju-ričakove Maričke ubit v vojski sin Tone. Tako, da na našem raz-križju smo zmiraj same ženske.
Pismo pošiljam na Janez-a Smuk-a, ker Tvojega naslova ne-vem. Upam pa, da Te bo to pismo dobilo in da bom dobila kmalu Tvoj odgovor nanj.
Mnogo Te pozdravlja Tvoja mala,
Milka Jakofčič
V ČASU BORBE V BELIKRAJINI
Koncert v Windsorju
Odsek Zveze Kanadskih Slovencev priredi dne 24 februarja ob 2 uri popoldne Koncert s plesom
v	Čehoslovaški dvorani, 1367 Drouillard Rd.
Uljudno že vnaprej vabimo Slovence in Slovenke, kakor tudi sobrate Hrvate in Srbe iz Wind-sorja in okolice, da se udeleže v največjem številu, ker redko ke-daj vidite kaj takega.
Posebno vabimo naše sosedne Detroitčane, ker brez vas ne bomo tako veseli kot z vami. Zatoraj ste lepo naprošani, da se tudi
vi	udeležite.
Postrežba bo kakor navadno izvrstna!
Vsi na koncert v nedeljo dne 24 februarja.
Odbor.
POZOR TORONTO
Ker so vsi prostori v Makedon-sko-Bulgarski hali na 386 Ontario zavzeti v nedeljo popoldne, se bo seja Odseka Z.K.S. vršila vseeno v teh prostorih in sicer, dopoldne ob 10 uri v nedeljo dne 10. feb. na 386 Ontario St.
Vabljeni ste vsi člani in članice da se seje za gotovo udeležite in tudi prijatelje privabite s sabo, ako niso še člani, je lepa prilika da se zapišejo v Z.K.S. ker smo še vedno v kampanji za novo članstvo.	Odbor
(Iz 1 strani)
poslali enega na posebno dolžnost, da mu upihne njegovo izdajalsko dušo. Žal temu, da ni dosegel svojega cilja. Toda od tistega časa, se enako ne ve, za Turka. Govori se da je ubit. Znano je delo Tomca (školjaš) iz Tanče gore. Ta se je celo drznil iskati partizane *f gori, da bi jih izdal Italijanom, še tisto večer je dobil svoje plačilo.
PRVE ŽRTVE IZDAJALCEV
Dve prvi žrtvi naših izdajalcev sta bila Franc špehar iz Gorice pri Sinjemvrhu, bivši župan občine Sinjivrh, eden od najbolj zavednih Slovencev, in Miha Mu-kavec iz Špeharov. Zgodaj spomladi 1942 leta, sta bila aretirana in za čez noč, so jih Italijani zaprli v farovško klet na Sinjemvrhu. Drugo jutro so jih Italijani ustreli s strojnico pri "raz-dvaje", brez da bi jima povedali za kaj.
Partizani so imeli svoje zbirališče na Maverlinu. Odtod so imeli lep razgled po vsej Belokra-jini, posebno pa na premikanje italijanske posadke v Črnomlju. Na drugo stran nad Mavrlinom, ni bilo italijanskih postojank do Kočevja. Koprivnik je bil prazen in tako so se naši čutili bolj varne. Včasih so jim nekoliko nagajali s tem, da so obesili na vidno mesto slovensko zastavo. Ko so Italijani opazili zastavo, so streljali z topi na njo iz Črnomlja. Toda brez uspeha. Zadeli jo niso nikoli.
Kakor sem navedel vrste partizanov so se stopnjema večale, kateri so bili nastanjeni po okoli-šnih vaseh. Navadno so ostali po nekoliko dni v eni vasi. Tako je bil tudi večji partizanski oddelek dne 19 avgusta 1942 leta v vasi Zapudje, pri Dragatušu. Ravno ko so enega vola sneli s kože in pripravljali za kosilo, so prišli iz Sinjega vrha italijanski fašisti, katere je vodil domači izdajalec Jože Mukavec, p.d. (Miščev), nenadoma in neopaženo. Partizani so se v naglici razkropili. Na to so fašisti, oropali in zažgali vas Zapudje. Ljudje so si skušali rešiti obleko, obutev in druge stvari. Italijani niso tega dopustili in so ženskam iz rok trgali rešeno perilo, obleko itd. Zgorelo je 76 gospodarskih poslopij z vsem kmečkim orodjem. Ujeli so osem mladih fantov in mož, jih tam na mestu ustrelili. Tudi v tem slučaju kakor v prvem, so streljali ljudi, brez da bi jim povedali za kaj. Kot posledica tega, ostale so tri mlade vdove z maj-
hnimi otroci, komaj pred enim letom poročene. Ustreljeni so bili: Franc in Peter Lašič (brata), Peter Ilenič, Poljde Mihelič, Jože Brajdič, Peter Štefanič, Štefan Gorše in Alojz Žalec (Rotinin). Vsi iz Zapudja.
Zapudje je bila ena najbolj cvetoča vas, kjer so bili kmetje vsi dobro stoječi. Danes je pa ena najbolj revna v občini Dragatuš. Samo dva gospodarja sta ostala nepoškodovana, med tem, ko so ostala gospodarska poslopja in orodje popolnoma uničena. Izdajalec pa je prejel plačilo za svoje izdajalsko delo točno šest mesecev po tem nepozabnem dogodku.
PARTIZANI, KMETJE, PREVAŽANJE IN ZBIRANJE HRANE
Moč partizanskih vrst se je stopnjevala in večala. Poleg napora za oborožitev, se je istočasno pojavil napor radi hrane. Kmetje so podpirali našo vojsko s hrano in prenočišči. Po dnevu tega ni bilo mogoče, ker bi bili Italijani z lahka opazili njihova skrivališča. Zato smo po dnevu šli po eden v vsako vas povedat, da vsak kmet v vasi naj prinese zvečer toliko in toliko hrane na določeno mesto. N. pr. krompir, repa, kolorada, zelje, moka ali pa kaj kdo premore. Ko je bila hrana tako skupaj znešena, sta eden ali dva kmeta naložila vozove, zapregla vole in odpeljala hrano na Maverlin, ali pa kamor je bilo že vnaprej določeno. Tako se je oskrba s hrano naši vojski, ponavljala naprej. Pozneje ko je bila Belokrajina osvobojena, ko je imela naša vojska na razpolago nekoliko konj, ter ob mejah svoje močne brigade, po tri ali štiri, katere so ščitile Belokrajino pred sovražnikom, so kmetje vozili hrano za vojsko, seno in oves za konje. Vso to hrano so belokranjski kmeti, dajali in vozili naši vojski, da ni bila lačna. Naši kmeti so storili v eno in pol leta veliko požrtvovalno delo. Po noči in po dnevu so skrbeli za hrano naše vojske, samo da vzdrži težke napade sovražnika. Dajali so kolikor jim je bilo mogoče. Mnogi so mnogo krat prišli iz tako naporne vožnje domov utrujeni in zelo potrebni počitka, ali niso klonili. Zato naši kmeti v Belokra-jini zaslužijo vso pohvalo in priznanje za njih požrtvovalno delo za osvoboditev domovine.
Usoda je bila nam naklonjena za to, ker je bila v Belokrajini dobra letina 1943-1944 leta. Če bi ne imeli dovolj hrane, nebi bili vzdržali. Po vaseh smo pobirali
bim omeniti partizani niso mogli voziti hrano po cesti, ampak po stranskih potih, po mehkem, da T se ni slišal ropot voza. Včasih so I naši kljub pazljivosti po noči zvrnili pozornost sovražnika, kateri je začel besno streljati s strojnicami in minometi v smeri ropota voza.
Tudi Italijanom smo zaplenili hrano. Ko so imeli Italijani večje zaloge hrane pri trgovcih, kjer ni bilo njihovih postojank, so prišli po noči partizani in zaplenili hrano. Tako so zaplenili pri trgovcu F. štefaniču iz Dragatuša dva polna voza hrane.
Ko še ni bilo sovražne postojanke v Dragatušu, so redno hodile italijanske kolone iz Črnomlja, močne po tisoč mož po cesti na Vinico in Sinjivrh, katere so vozile hrano, denar in druge potrebščine za svoje posadke. Tako je šla kolona iz Črnomlja proti Vinici dne 29 septembra 1942 leta. Kakšna sreča jo je zadela na tej poti?
(Nadalje prihodnjič)
SEJA TITO KLUBA
V ponedeljek dne 11 februarja ob 8 uri zvečer se vrši seja "Tito" kluba, delavske progresivne stranke. Seja se vrši v prostorih 386 Ontario St.
Naprošajo se člani in članice, kakor tudi drugi delavci, kateri se žele vpisati v delavsko stranko, da pridejo na sejo točno ob določenem času.
Odbor:
Francelna sin, in so vsi trije mrtvi. Vseh skupaj je v gozdu padlo iz Rakeka preko 50 fantov.
"V marcu leta 1942 so Italijani internirali Jožeta, Milča, Ja-kopovega Martina in še druge. Jožetovega sina, starejšega Joško-ta, so ujeli pri Trstu Italijani, so ga zaprli v Trstu tri mesece, potem so ga pripeljali v Ljubljano. Nato so aretirali še Micko, ženo Jočetovo ali mamo Joškota; sta bila v Ljubljani obsojena, sin Joško je dobil 12 let ječe, Micka, mama, pa 16 mesecev. Joškota so odpeljali v Italijo, v zapore, Micko pa v Ljubljano in je tudi v Ljubljani umrla. Tako je Jože zgubil v tej vojni ženo in dva sina.
"Leta 1943 je šel tudi moj sin, v maju mesecu, v partizane v gozd. Star je bil 17 let. Junija so mene aretirali in me odpeljali v Ljubljano v zapore. Nato so me izpustili v avgustu. Dne 8. septembra je bila kapitulacija fašistične Italije. Takrat so prišli vsi interniranci iz Italije domov. Potem se je začela še večja borba. Po kapitulaciji Italije so zasedli Nemci in pa naši pomagači domobranci, Rupnikova garda.
"Leta 1944, dne 23. januarja, ob 7. uri zvečer so mene aretirali naši domobranci in so me odpeljali zopet v Ljubljano v zapore, Potem so me izpustili domov, radi ene intervencije enega gospoda, to je bilo 26. marca. Ker smo delali vsi za partizane, jaz žena in otroci, so me zopet aretirali 22. septembra in zopet odpeljali v Ljubljano v zapore. Iz Ljubljane so me odpeljali 1. decembra v Nemčijo, v Erfurt, severno od Berlina. Tam sem delal v delavnici do 29. marca. Istega dne zvečer ob 11. uri smo bili bombardirani in se čudim, da sem se rešil; 12. aprila nas so osvobodili Amerikanci. Dne 15. junija so se Amerikanci umaknili in so prišli Rusi. Tako sem potem šel iz Nemčije 15. julija domov. Domov sem prišel 29. julija in vse lepo srečno našel pri življenju, samo za sina Marjana ne vem nič, ali je živ ali mrtev.
Sedaj je tukaj že precej v redu samo za obleko in obutev je bolj težko.
"Sedaj, dragi Janez, kakor pišeš, si vedno bolehen. Mogoče, ko bi se vrnil domov, v svoj domači osvobojeni srečni kraj, bi mogoče bilo za tebe bolje. Piši še kaj!
"Pozdravi Toneta in njegovo družino, posebno pa junaka-pilota, ko je pomagal rušiti Nemčijo.
"Najlepše bratske pozdrave ti
pošilja brat	"Franc,......
"Rakek, št. 163."
"Smrt fašizmu — svoboda narodu!"
».üííttN v-
Cas

ZAHVALA ZA OBISKE
NAZNANILO
(Iz 1 str.) slana v staro domovino.
Vse podrobnosti o značaju te mladinske bolnice, kakor tudi minimalno vsoto, katero bomo skušali nabrati, bo določil glavni odbor SANSa na svoji seji dne 9. marca 1946.
SANS od slej ne bo več pobiral prispevkov v gotovini za takojšnjo pomožno akcijo, temveč bodo vsi zadevni prijemki vpisani v fond mladinske bolnice. Zbiranje obleke, perila, obuvala in drugih potrebščin za Jugoslavijo pa se naj še nadaljuje in vse nabrano pošilja v skladišče v New York.
Naše člane, podružnice in druge podporne ustanove ter posameznike prosimo, da z vso vnemo in agresivnostjo podprejo to plemenito idejo in tako pomagajo v Sloveniji postaviti spomenik — mladinsko bolnico — ki bo sloven-podporo za partizane. Da ne poza-1 ski mladini vrnila zdravje in ji
Cenjeno Uredništvo! Dovolite mi malo prostora v listu Edinosti, da se oglasim z par besedami.
Ko sem prišel domov v Tim-mins, je bilo precej hladno jutro, 30 stopinj pod ničlo, kar pa ni nič čudnega za severni predel dežele. Vendar pa sem se počutil bolj zadovoljnega, ko sem se zna šel zopet pri svoji družini in med mojimi prijatelji. Ne smem pa pozabiti mojih prijateljev v To-ronti. Čutim se dolžnega, da se moram prisrčno zahvaliti vsem kateri ste me obiskali in prineslj razna darila za časa mojega bivanja v "General Hospital", v katerem sem se zdravil radi poškodbe na roki, ki mi je bila pri-zadejana v rudniku Severne Onta-ri-je.
Naj omenim, da sem imel še 1 precej dosti obiskov, posebno od članov in članic Z.K.S. in ker smo ravno v kampanji za novo članstvo omenjene zveze, bi jaz apeliral na vse one Slovence in Slovenke, kateri še stojite po strani, bodisi iz kakšnega koli vzroka, da stopite vsi v vrste, kjer je vaše mesto to je; v "Zvezo Kanadskih Slovencev", da tako združeni pomagamo eden drugemu. Niti pomisliti si ne more eden kako dolgočasno je človeku, ako si osamljen posebno ako pride do tega, da mora iti v bolnico. Zato se še enkrat najlepše zahvaljujem vsem onim, kateri ste me obiskali lansko leto 1945 in letos 1946. Pripravljen sem vam povrniti ako bo meni količkaj mogoče. Seveda pa je moja želja, da ne pride do tega da bi vas mo ral obiskovati po bolnišnicah, am pak na kaki drugi način, zdrave in vesele, pa akorovno se znajdemo enega lepega dneva v Jugoslaviji.
Torej še enkrat hvala lepa vsem ■in za vse.
Tony Slak
Iz francoščine prevedla K. N.
"Ne govoriva več o tem, senora mala. In če mi hočete storiti posebno veselje, mi odslej recite Miguel. . ."
"Rada! Ali ste to ime povedali tedaj, tisti dan, ko sva se poročila?" je vprašala.
Kajpak!"
"Nič se ne spominjam."
"Bili ste tako prestrašeni, tako zmedeni. . ."
"Strašen čas sva preživela," je potrdila in čez nežni, od solz zardieli obraz ji je. zletela temna senca. "Mnogo ste tvegali tedaj,, Miguel, da ste me rešili!"
"Tvegala sva oba, senora!"
"Tega vam ne bom nikoli pozabila! Včasih se vprašujem, Miguel, ali sem vam pač povrnila za vse, kar ste vi tedaj storili zame?" Vprašajoče ga je pogledala.
"Nočem, da ste mi hvaležni." Zardel je ob misli, da si je tisto noč tako rekoč sam vzel svoje plačilo. Potlej je se bolj tesno stisnil njeno roko v svoji in tiho dejal:
"že večkrat sem vam hotel razložiti, Orana, da tedaj nisem mogel ravnati drugače. Bilo je, kakor da bi bil začaran, uklet, vaše oči. . . vaše ustne, vaši lasje, vi, Orana ste me popolnoma zmedli! Tisti trenutek se nisem več zavedal, kaj počnem. . ."
Ob tem odkritem priznanju je mlada žena zardela. Srce ji je pričelo hitreje utripati. V nenadni zadregi je odtegnila svojo roko in hitro dejala:
"Oh, Miguel, poglejte, koliko je že ura! Ne boste utegnili kositi, če boste hoteli odpotovati ob uri, ki ste mi jo bili rekli."
Zdelo se je, kakor da bi nenadno opozorilo spravilo mladega moža v slabo voljo. Videti je bilo, da bi rajši ostal kakor odpotoval. Vseeno se je pa takoj vzravnal in kratko dejal:
"Da, čas bo. Lahko ukažete služkinji,, naj pogrne."
okrepila telo. Ponosni bomo lahko nekoč, da smo jim pot do zdravja in novega življenja pomagali zgraditi mi, sinovi in hčere, vnuki in vnukinje Slovenije iz' daljne Amerike.
Mirko G. Knhel, tajnik.
XXXJV
če bi nepristranski opazovalec mogel opazovati življenje mlade zakonske dvojice, bi kmalu spoznal, da mlada zakonca živita sicev na videz nebrižno drug ob drugem, da se pa vendarle na skrivaj venomer opazujeta, ne da bi vedela dirug za drugega.
Moreno, sicer tako živahen in prešeren fant, je skušal svoj neugnani temperament prilagoditi mirnosti svoje mlade žene. Orana pa sama ni vedela, kdaj se je poslednjič od srca smejala. . . Nekakšna tesnoba se je polastila, kakor se poslasti strah otroka, če posluša pravljico o volku, ki je požrl jagnje. . . Ta strah se je zrcalil v začudnem pogledu njenih sinjih oči in v pla-hosti njenega nastopa. Njeno vedenje kajpak Morenu ni olajšalo položaja ali ga spobujalo, da bi ji razkril svoja čustva.
Mladi Španec je vsak dan odhajal v pisarno,, tako da je ostala Orana večino dneva sama doma. Videla je svojega moža samo pri kosilu in pri večerji. Orana je bila, kakor vsi ljudje z diežele, vajena zgodnjega vstajanja. Nekajkrat se je zelo začudila, videč, da je njen mož še op desetih popoldne doma.
"V naših pisarnah prično delati pozneje," ji je nekoč pojasnil, videč, da se čudi, ker še ni šel.
Orana je po teh besedah sklepala, da je njen mož v službi na Španskem poslaništvu ali na španskem konzulatu. To je bilo vse, kar je vedela o moževem poklicu, kajti Moreno sam ji o tem ni nikoli ničesar pripovedoval.
Po večerji sta včasih odšla na večerni sprehod po razsvetljenih pariških cestah, včasih pa v kino ali v gledališče. Orana je komaj pričakovala teh večernih sprehodov, kajti tedaj se je njen mož otajal in postal prijazen tovariš in pozoren kavalir.
Ko sta se pogosto pozno vračala domov, ji je ponudil svojo roko; mlada žena jo je rada sprejela, kajti poslal ji je vse bližnji, ko je o njegovi strani hodila po pariških ulicah srediHujega sveta. Ko je pa nekoč njen mož poskušal postati intimnejši in jo je zaljubljeno prijel za roko, jo je odtegnila in spustila njegov komolec. . .
"Pozneje. . . ko se bova bolje poznala," je tedaj tiho dejala, "zdaj bi tvegala, da si pokvariva bodočnost!"
Zdelo se je, da je bilo mlademu Špancu pač več do sedanjosti kakor do bodočnosti, toda bil je dovolj tenkočuten, da ni silil v svojo ženo. Preveč živ je bil v njem spomin, kako dolgo ni mogla pozabiti tiste edine noči v Barceloni. . . Zato je govoril in ravnal s svojo ženo, kakor bi sleherni takten in dobro vzgojen tujec z mladim,, sramežljivim dekletom.
Moreno je nekega dne dejal Orani: "V soboto bom ves popoldan prost. Lahko bova nakupila potrebno pohištvo za vašo sobo, Orana."
Orana je molčala. Njen molk je mladega moža neprijetno presenetil. Ali ni takšna kakor druge mlade žene, ki tako rade stikajo po trgovinah? Ali je tako drugačna od drugih? Morda ji je pa življenje ob njegovi strani tako mučno, tako dolgočasno, da je prav nobena novica ne more razveseliti? Zamišljen je odšel v pisarno.
(NADALJEVANJE PRIHODNIČ)
POZOR JUŽNI ONTARIO
PRETRESLJIVI SOVJETSKI FILMI:
Kakor "Trdnjava na Volgi", "Vorošilov v akciji 1918 leta", "Moscow circus", "Ruski ples", "Festival, smešnice in komedija", bodo predvajani sledeči teden v posameznih naselbinah kakor sledi:
Guelph, Poljski dvorani 13 februarja.
Brantford, Madžarski dvorani 19 feb.
Delhi, Municipal Hall, 20 feb.
London, Russian Home, 21 februarja, 8. p,m,
Sarnia, Slovak Hali, 22 feb., 8. p.m.
E. Windsor, Ukr. L. Temple, 23 feb. 7 & 9 p.m.
Lemington, Ukr. L. Temple, 25 feb. 7 & 9 p.m.
Chatham, Vocational School, 26 feb. 8. p.m.