Naša eesariea Elizabeta umorjena. Naša cesarica Elizabeta je bila v saboto umorjena . . .. tako vzdihuje/ že nekoliko dni bolestno cela Avstrija. In z nesrečno Avstrijo čuti veliko žalost vsa Evropa, čuti ves svet, kamorkoli je dospela grozna novica. Bolehna žena, ki nikomur ni storila nič žalega. ki nikdar ni posegala v politiko ne na jedno ne na drugo stran, postala je žrtva hudobne, zločinske roke. Le samo zaraditega je morala umreti, ker je bila soproga povsod spoštovanega in mogočno uplivnega vladarja avstrijskega. V strašnem umoru je dal zločinec duška svojemu velikemu sovraštvu do vsake višje osebe in oblasti. Brez osebne krivde, celo nedolžna je morala blaga cesarica izdahniti svojo dušo. Uboga cesarica! Vsemogočni Bog daj ji večni mir! A še večja je naša žalost, ko se oziramo v teh trenotkih na svojega preljubljenega vladarja. Koliko britkega je že moral pretrpeti ves čas svojega vladanja! Ustrelili so mu brata Maksimilijana. neprijazna usoda mu je ugrabila sina jedinca, prestolonaslednika Rudolfa. Sestra cesarice, vojvodinja Alica, je lansko leto v dobrodelnem zavodu v Parizu živa zgorela. In sedaj zopet nov udarec zanj, hujši od vseh drugih! Na tuji zemlji umorila mu je hudodelna roka njegovo ženo, njegovo sovladarico. Kako globoko mu je morala raniti strašna novica njegovo plemenito srce! Težek, strašen je ta udarec za našega milega nam cesarja. Toda kakor je prestal že toliko burnih viharjev v svojem življenju, tako upamo, da bo prestal tudi tega najhujšega. opirajoč se na božjo pomoč in ozirajoč se na neomejeno Ijubezen iz srca mu vdanih narodov. Slovenski narod ob tej priliki zopet poklada svojo ljubezen in vdanost pred cesarski prestol ler se s celim srcem obrača do nebes z besedami: »Bog ohrani, Bog obvari — Nam cesarja. Avstrijo!« L Naša cesarica f Geneva, 10. septembra (3. uri 40 min. pop.) Cesarica avstrijska zapustila je ob 12. uri 40 min. popoldne hotel «Beaurivage» in je Sla proti pristanišču na parnik. Med potom planil je nekdo na cesarico in jo sunil z bodalom. Cesarica padla je na tla, vendar se je zopet vzdignila in dospela na parnik, kjer }e kmalu potem padla v nezavest. Kapitan ni pustil, da bi parnik odplul, vendar je pozneje vsled prošnje cesaričinega spremstva dal znamenje za odhod. Kmalu po odhodu ustavil se je parnik in se je povrnil v pristanišče. Cesarica se ni več zavedla in nesli so \o nazaj v hotel «Beaurivage.> Obleka Nj. Veličanstva kazala je krvave madeže. — Zločinca so prijeli. Hitro so poslali po duhovnika in po zdravnika. Toda zdravnika nista mogla zabraniti smrti. Nj. Veličanstvo cesarica Elizabeta umrla je nekaj trenotkov potem, ko se je povrnila v hotel «Beaurivage.» Morilec cesarice Elizabete je neki v Parizu rojeni laSki anarhist, imenoai Luccheni. Dunaj. 10. septembra. Prvo poročilo, ki je prišlo na Dunaj o nesreči, je poslala dvorna dama cesarice, grofica Sztaray. Brzojavka je bila naslovljena na generalnega adjutanta grofa Paarja. Grof Paar, ki je imel opraviti s pripravami za cesarjevo potovanje k manevrom na gorenje Ogersko, je dal takoj napreči in se je peljal v Schonbrunn k cesarju, katerega je to poročilo globoko pretreslo. Kmalu potem sta prišla k cesarju tudi ministra Goluchowsky in Thun, katera sta bila obveSčena po švicarski vladi. Po vsprejemu obeh ministrov ni cesar danes z nikomur več govoril. — Ko je cesar zvedel za grozno novico, je padel na stol ter zaklical: «Torej tudi najhujSe me je moralo zadeti! > Životopis. Cesarica Elizabeta je bila rojena 23. decembra 1837 kot hči Maksa, voivode bavarskega. V Išlu se je naš cesar seznanil z njo in dva dni pozneje se je tudi poročil. To se je zgodilo 18. avgusta 1853. Istega dne je Sla cela vojvodska obitelj v Išlu v cerkev k sv. maši. Tudi mladi cesar je bil navzoč. Ko je maša rainola in je duhovnik se namenil od altarja, pristopi cesar s princezinjo Elizabeto prednj ter ga prosi blagoslova rekoč: »Gospod župnik, blagoslovite naju, to je moja zaročenka!» Poroka pa se je izvršila dne 24. aprila 1854. Že dne 20. aprila 1854 zapustila je nevesta glavno mesto Bavarske, Monakovo. Solznimi očmi se je poslavljala od svojih, tudi najzadniemu strežaju podala je roko za slovo. Po ulicah se je vse kar trlo, od vseh krajev privrelo je ljudstvo pogledat princesinjo, ki se je odpravljala na Dunaj na prestol avstrijski. Akoravno je bila še mlada, bila je že postala mili angelj revežem; ni čudo torej, da so stopale solze v oCi onim, katerim je bila mlada pomočnica. Vsa mesta, vse vasi ob reki Donavi, po kateri se je vozila nevesta, bile so okrašene. Dunajčani so okitili mesto kakor nikdar poprei, ker so vedeli, kako dobra cesarica se bliža. Dne 23. aprila je prišla na Dunaj. Veselo so pozdravljali zvonovi mlado nevesto. Po slavnih mestnih in po skromnih vaSkih cerkvah je donela hvala Bogu in so se opravljale vroče molitve vernih podložnikov, ki so prosili blagoslova Najvišjega za presvitlega vladarja in njegovo družico. Dne 25. aprila 1854 ob šestih zvečer zbrali so se vsi dostojanstveniki v cerkvi Avguštincev na Dunaju, kjer se je poročil cesar. Gela Avstrija je slavila ta dan. Svečanosti so trpele do 30. aprila. Gesarica je pokazala koj prvi dan na Avstrijskem prestolu blago svoje srce, podarila je 50.000 gld. za uboge. Leta 1867. od 8. do 23. junija je bila s soprogom vred venčana za kraljico ogrsko. Leta 1879. je praznovala cesarska dvojica petindvajsetletnico svoje poroke. Avstrijski narodi so tekmovali medsebojno, da bi pokazali cesarski dvojici svojo udanost. Mej raznimi nesrečami, ki so jo zadele, je bila pač najstrašnejša smrt njenega sina prestolonaslednika nadvojvode Rudolfa. Gesarica je jako rada potovala. Bila je blaga žena in posebna podpora revežem. Avstrijski narodi žaljujejo za njo kakor za svojo materjo. Njeno blago srce. Veliko dogodkov se pripoveduje o pokojni cesarici, ki dokazujejo, kako dobro in blago srce je imela, kako postrežljiva in priprosta je bila, kako ljubeznivo in prijazno je znala občevati tudi z vsakim navadnim človekom. Ko je hodila nekega dne, kakor navadno brez spremstva po krasnih nasadih v miramarskem parku blizu Trsta, je začelo nenadoma deževati in kmalu je lil dež, kakor iz škafa. Cesarica je bila slednjič prisiljena, da si poiSče strehe v neki votlini v parku, in v isto votlino je pribežala malo preje majhna šolarica da se ubrani dežju. Ko zapazi otrok, da se bliža neka imenitna gospa, se hoče s početka skriti, ko jo pa visoka dama prijazno nagovori in se napram nji tako ljubeznivo obnaša, postane kmalu zaupljivejša in se jame pogumno z njo razgovarjati. Cesarica je kmalu zvedela vse razmere svoje mlade tovarisice. Ko pa dež le ni prejenjal, je menila mala deklica, da bi bilo le bolje, ko bi odšla domu, ker stariši bi bili slcer za njo v prevelikih skrbeh. cPrav imaš, dete moje, starišem se ne sme delati nikoli skrbi, in ker si tako pridna, te bodem jaz sama spremila s svojim dežnikom do doma.» Tako je dejala cesarica in spremila otroka v nalivu prav do kolodvora, v čegar bližini je otrok stanoval. Tu se poslovi cesarica od svoje mlade varovanke ter ji da svoj dežnik z besedami: «Tako, in tu ga vzemi, da imaš za vsak slučaj dežnik, ker ne dobi se vselej ljudij, ki bi koga spremljali domu.» Presrečna hiti deklica domu, kjer pripoveduje dogodek, in ko so hiteli stariši na kolodvor, da bi se zahvalili dobri gospej, je že ni bilo več tukaj, toda železnični služabniki so vedeli povedati, kdo je to bil — namreč cesarica. Njen dežnik pa hrani družina kot svetinjo. V Amsterdamu sta čakala pri zdravniku Metzgerju poleg druzih bolnikov tudi dve gospe, jedna slabo, druga pa sicer preprosto, ali vendar elegantno opravljena. Prva se obrne k sosedi in reče: «Joj, to čakanje je grozno; ali imate vi morda kakega otroka doma?» — «Ne.» — «In ko pridete domu, ali morate še sobe pospravljati?* — cTega meni ni treba, moji ljudje vse to urede.> — »Kuhate pa vendar sami?» — «Tudi ne, kosim v gostilni.* — «No, če pa nimate prav nobenega dela, bi me pa pač mogli pustiti naprej in počakati, da jaz prej opravim.* — «Prav rada,» je rekla gospa, ki ni bila nihče drugi ko cesarica Elizabeta avstrijska. Ko se je cesarica nekoč sprehajala v angleškem kopališču Cromer ob obrežju, se je nakrat nabralo silno Ijudstva. Vprašala ie, kaj to pomeni, in zvedela, da je delavec Walter Moules pri kopanju utonil. Cesarica je odhitela takoi na njegov dom ter dobila tam njegovo ženo, ki je, nič hudega sluteč, delila otrokom kruha. Stopila je k nji in rekla: «Ljuba moja, zadela vas je nesreča, katero bodete morda ložje čuli iz ust avstr. cesarice, nego da bi vam to sporočil surovo kak sosed: vaš mož je utonil! molite za njegovo dušo in skrbite za svoje otroke.» Cesarica se je takoj odstranila, ker že so nesli mrtvo truplo v hišo. Zvečer pa je prinesel njen dvorni sluga udovi listnico s 400 funti Sterlingov. Ko se je nekoč vozila cesarica s parnikom Greif, je ta udaril po noči v majhno la§ko ladijo. Pri tem je padel v morje pomorščak Arnold Fattorini in utonil. Cesarico je to močno pretreslo in dala je njegovira stariSem izdatno podporo. Pozneje jim je dala cesarica za Božič 4000 gld. iz privatnega premoženja. Šest laSkih pomorščakov, ki so se pri tisti nezgodi rešili, je dobilo po 300 gld., pozneje pa vsak še ravno toliko. Iz življenja. Cesarica Elizabeta je jako rada bivala v Godollo na Ogrskem. Ko je bila še nadvojvodinja Marija Valerija majhna, izvršil se }e tamkaj zanimiv dogodek. Cesarica Elizabeta se je peljala s hčerjo nadvojvodinjo in s Skofom dr. Hijacintom Ronayem, ki je bil odgojitelj mlade nadvojvodinie, v grajščino Foth, da bi obiskala tam obitelj grofa Šandorja Karolyja. Škol dr. Ronay je odšel v cerkev ter se tako zatopil v opazovanje krasne cerkve, da je medtem pozabil na južino, ki se je pripravila v grajščini. Cesarica je radi tega velela služabniku grofa Karolya, naj gre po dr. Ronaya, a pozabila je dostaviti, kdo da je dr. Ronay in kje da }e sedaj. Služabnik je sicer Sel k dr. Ronayu, toda ne k pravemu. V Fothu je namreč bil zdravnik, ki se je tudi pisal dr. Ronay. K teir.u se je napotil služabnik. O kakem škofu dr. Ronayu se mu Se sanjalo ni. Zdravnik dr. Ronay se je sicer začudil nad nepričakovanim povabilom, vendar se je oblekel v frak in klak ter šel s služabnikom v grajščino pred cesarico. Ko je prišel v grajščino, se cesarica in nadvojvodinja čudita tujemu gospodu, ki pride nepozvan k južini. Zdravnik je bil v zadregi, ter začel jeclaje izgovarjati svoje ime, da bi se predstavil. Ko je cesarica slišala njegovo ime dr. Ronay, bilo ji je naenkrat vse jasno. Vedela je sedaj, da se je zmotil služabnik. Veselila se je zanimivega slučaja ter dobre volje povabila tudi zdravnika dr. Ronaya k južini . . . Zdravje. Naša cesarica ni bila ravno trdnega zdravja. L. 1860, je zbolela na hudi pljučnici. Slavni profesor Škoda je rekel, da je bolezen zelo nevarna in da jo more rešiti le še mili zrak južnega podnebja. Šla je torej na otok Cipern ter ostala tam več časa. Pozneje je popolnoma okrevala. A odkar ji je umrl njen ljubljenec, prestolonaslednik Rudolf, začela je zopet bolehati in nikdar več ni prav ozdravela. Hodila je vedno po kopališčih in zdraviščih. Lansko leto na vernih duš dan je opravila še raolitve pri Rudolfovi krsti v kapucinski cerkvi. Potem je šla v Pariz, kjer je ostala več dni radi bolečine na nogi. Na to je obiskovala razna evropska kopališča, a bolezen Ie ni zginila. Dne 2. julija letošnjega leta se je prvikrat poročalo, da je bolezen cesaričina nevarna. Mučilo jo je vnetje živcev in slabokrvnost in več tednov ni mogla spati. Razdraženost živcev, združena z otožnimi mislimi, skrbmi, strahora in nespanjem je cesarico silno mučila. Trpela je telesno in duSevno. Zadovoljila se je pogosto s čaSo mleka, ker močnejše hrane ni mogla prenašati. — V Lajncu blizu Dunaja, kjer je bivala meseca julija, so ji napravili v parku na vsakih 100 korakov klopi, da je mogla vsak čas lahko počivati. Koncem iulija je šla cesarica na nasvet zdravnikov v kopališče Nauheim na Nemškem. Tam se je toliko popravila, da je mogla čez šest tednov odpotovati v Švico v Caux ob genevskem jezeru, kjer je navadno bivala vsako leto po nekoliko tednov. Mesto zdravja je našla tam svojo smrt. Umor. Da bi si utrdila oslabelo zdravje, izbrala si je cesarica pred kratkim genevsko jezero, katero se ji je že v preišnih letih zelo omililo. Stanovala je v kraju Caux, odkoder je večkrat obiskala lepo mesto Genevo. Tudi zadnji petek je prišla v to mesto s svojim spremstvom. V soboto se je nameravala vrniti zopet v Caux. Večina spremstva se }e odpeljala z železnico, cesarica pa se je z jedno dvorno gospo napotila k obrežju genevskega jezera, da se odpelja s parnikom. Bilo je v soboto popoldne ob pol 2. uri. Cesarica je šla proti jezeru z dvorno gospo grofico Sztaray. Zločinec, katerega je spremljal star, sivobradat mož, se je bližal od nasprotne strani. Ko pride tik cesarice, zdelo se je, kakor da bi se spodtaknil in mislil pasti. Zraven je z roko mahnil proti cesarici. Spremljevalka grofica Sztaray je menila, da je mahnil z roko le po zraku, kakor se to navadno stori, kadar kdo raisli pasti. Ko se je zločinec vzravnal, je zbežal. Cesarica je omahnila nazaj ter se zgrudila na zeraljo. Grofica Sztaray jo je hitro vzdignila ter vprašala: »Veličanstvo, ali Vam jeslabo?< Cesarica je odgovorila: »Nevem«. — »Prestrašili se ste«, izpregovori zopet grofica ter dostavi: »Ali čutile kake bolečine?« Cesarica: »Ne morem povedati; zdi se mi, da me na prsih nekaj boli«. Šle sta naprej proti jezeru. Grofica reče: »Veličanstvo, izvolite se opreti na mojo roko!« Cesarica odgovori: »Hvala, nebom!« Šli sta dalje ter prišli na krov parnika, s katerim sta se mislili odpeljati v Caux. Ko sta bili že na parniku, vpraša cesarica grofico: »Ali sem zelo bleda!« — »Da, Veličanstvo, ste se pač vznemirili!« V tem trenotku zopet omahne in se zgrudi na tla. Izgubila ]e zavest. Grofica in druge gospe so si prizadevale spraviti cesarico zopet k zavesti. Spremljevalka grofica Sztaray je mislila, da je cesarico le napala živčevna slabost, a da bo kmalu boljše. Na kak zločin si niti ni upala raisliti, kajti v roki moža, ki je mahnil proti cesarici, ni zapazila nobenega orožja. In res se je cesarica kmalu zavedla, vstala ter vprašala: »Kaj pa se je pravzaprav zgodilo«. To so bile zadnje besede cesaričine. V istem hipu je zopet omabnila ter izgubila zavest Začela je težko dihali. In dihanje se je kmalu spremenilo v ono rohljenje, kakor je opazujemo pri umirajočih. Navzoče gospe še so le sedaj zagledale krvni inadež na cesaričini obleki. Parnik se je vrnil in se zopet usidral v pristanišču. Cesarico so prenesli na nosilnici v hotel Beaurivage. Zdravnik dr. Golay in jeden duhovnik, ki je bil slučajno v istem času na parniku, bila sta takoj na mestu. Ko je duhovnik izvrSil svoje sveto opravilo, poskusil je zdravnik z umetnim dihanjem in drgnjenjem. Toda bilo je vse zaman. Cesarica je že bila izdahnila svojo blago dušo. . . . Ko je zdravnik naznanil, da je cesarica že mrtva, so vsi navzoči pokleknili in molili. Bilo je okoli 3. ure v soboto popoldne. Morilec. Ko je morilec izvršil napad, je zbežal po cesti Rue des Alpes ter hotel priti na veliki trg des Alpes, kjer bi se mogel skriti. Toda vjela sta ga dva kočijaža, ki sta stala na jezerskem obrežju ter bila priči zločina; izročila sta ga takoj nekemu mornarju in orožniku Kaizerju, ki sta ga odvedla v bližnio policijsko stražnico. Morilec ni kazal nobenega nemira in nobene vznemirjenosti, nasprotno prepeval še je spotoma ter zadovoljno dejal: »Gotovo sem dobro zadel, upam, da sem jo umoril.« Morilec se imenuje, kolikor se je doslej dalo dognati, Luccheni in je Italijan, rojen v Borgo. Izpovedal je, da je priSel v Genevo z namenom, da umori kako visoko osebo. Zlasti je mislil na vojvodo Orleanskega, a ni našel priložnosti. Ker je slučajno zvedel, da je eesarica Elizabeta v Genevi, sklenil je njo umoriti. Peklenska nakana se mu je posrečila. Kot orožje je rabil trioglato pilo z lesenim držajem. Morilec je srednje postave; krepkega in gibkega trupla, zarujavelega lica. Ima majhne rujave brke. Pogled njegov je zloben in temen. Izgleda kakor rojen hudodelec. Oblečen je kakor laški delavci: ima modro srajco, temno obleko in majhen, črn klobuk. Zadnja poročila pravijo natančneje, da je rojen v Borgo San Donnino v provinciji Parraa, in sicer leta 1873. provinciji Parraa, in Cesar. Odkar je cesar zvedel grozno dejstvo, še ni zapustil Schonbrunna blizu Dunaja, kjer ima svojo grajščino. Takoj je izrazil željo, da bi kmalu prišli njegovi otroci k njemu. Nadvojvodinja Marija Valerija, njegova najmlajša hči, je bila prva pri njem. Ganljiv je bil prizor, ko sta se zagledala cesar in nadvojvodinja. Oče in hči sta si hitela nasproti, se v solzah objela ter jokala več minot Tisoč in tisoč src prosi te dni Boga, da bi dal našemu cesarju dovolj moči, da more prenesti tudi ta veliki udarec. In svetli cesar ga že zares prenaša z občudovanja vredno udanostjo. Cesar izvršuje vse redne posle in sprejema vse brzojavke, ki mu dohajajo iz celega sveta. In kdo ga krepi v teh nesrečnih dneh ? Cesar sam je rekel: »Zaupanje na Boga me ni zapustilo«. Sožalje. Žalostna vest o cesaričini smrti se je že v soboto zvečer razširila na vse kraje. Vsakega je pretresla grozna novica. Uboga cesarica, celo brez krivde, celo nedolžna je morala umreti! In ubogi cesar! Povsod v Avstriji se ;je že začela slaviti petdesetletnica njegovega blagonosnega vladanja, in sedaj je naenkrat ta straSen dogodek naredil konec vsetn šumnim veselicam, umoril je v naših srcih vsako veselje ter jih napolnil z žalostjo. Avstriiski narodi žalujejo s svojim vladarjem. Mesta, trgi, občine, druStva vse izraža na pristojnih mestih globoko sožalje. In tudi iz drugih držav prihajajo neprestano izrazi sočutja in žalosti. Ko so sv. Oče zvedeli pretresljivo novico, pali so na kolena ter začeli vroče moliti. Potem so lastnoročno napisali sožalno pismo našemu cesarju ter je dali brzojaviti. Cesar se jim je iskreno zahvalil ter jih prosil molitve za svojo umorjeno ženo, zase in svojo rodbino. Žalost v naši škofiji. Mil. knez in Skof so izdali te dni naslednje pismo do svojih škofljanov: Grozno hudobno dejanje je pripravilo našega ljubljenega cesarja, najvišjo cesarsko rodovino in celo cesarstvo v največo žalost. Njenega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, naSe dobrotljive cesarice in ljube deželne matere Elizabete ni več med živimi. Umria je po zlobni morilčevi roki. Jaz kot višji pastir lavantinske škofije, prečastiti stolni kapitelj, vsa častita duhovščina in vsi lavantinski škofljani izražamo tukaj javno svojo najglobokejSo žalost o prebridki zgubi, ki nas je tako nepričakovano zadela. Zraven se pa spominjamo Njegovega cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva, naSega bridko skušanega deželnega očeta, in smo vsi presunjeni po sočutju z Njegovim užalienim očetovskim srcem. To svoje udano sočutje in sožalje smo po visokem c. kr. namestnijskem predsednistvu v Gradcu sporočili naivišjemu prestolu. Očeta usmiljenja prosimo, ;naj našega premilostljivega cesarja v teh žalostnih dnevih podpira, naj Njegovo Veličanstvo v tej najbridkejši žalosti krepi in tolaži. To težko obiskovanje in skuSnjo, katero je Gospod najvišji cesarski rodovini poslal, bode vez naše Ijubezni, našega spoštovanja in naše udanosti nasproti vladajoči dinastiji še le močneje utrdila in tesneje sklenila. Za dušni blagor umrle preblage vladarice in dobrotljive matere vseh ubožcev in zapušfienih, katere spotnin ostane blagoslovljen, se bodo dne 23. septembra tega leta v vseh župnijskih cerkvah mrtvaške maše služile, h katerim se slavni uradi uljudno vabijo. Ravno ta kvaterni petek se naj tudi opravlja mrtvaško zvonjenje pri vseh cerkvah med 11. in 12. uro dopoldne. V stolni in mestni župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru bodem sam prihodnjl petek dne 16. sept. slovesno pontifikalne zadušnice z libero za dušni pokoj rajne cesarice opravil, k čemur so se slavni uradi spodobno povabili. Omenjenega dne se naj tudi mrtvaško zvonjenje v stolni cerkvi in po vseh drugih cerkvah mariborskih med 11. in 12. uro dopoldne vrši. Vsemogočni in vsedobri Bog naj plemenito vladarico v večno rajsko kraljestvo sprejme, in jo naj poplača za vsa njena dobra dela krščanskega usmiljenja z vencem večnega življenia. Pri svojem opravičenem žalovanju zavoljo smrti naše bogaboječe cesarice in milosrčne deželne matere se hočemo namreč tolažiti z obljubo, ki povzdiga naš duh in naSe srce, z besedami božjega Vzveličarja: »Jaz sera vstajenje in življenje. Kdor v mene veruje, bo živel, četudi umerje. In kdorkoli živi inVmene veruje, ne bo umrl vekomaj« Tolažiti se hočemo z opominom sv. apostola Pavla: »Nočemo pa, bratje, da bi vi ne vedeli o spečih, da ne žalujete, kakor tisti, ki nimaio upanja. Zakaj če verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tedaj bode Bog tudi tiste, ki so zaspali v Jezusu, ž njim vred gor pripeljal«. Na mrtvaškem odru. Zdravniki so rano cesarice natančneje preiskali. Rana je jako majhna. Morilec je moral zamahniti z bodalom z velikansko močjo. Četrto rebro je strto, srce in pijuča prebodjena. Truplo visoke gospe se je mazililo ter položilo na mrtvaški oder v sobi hotela Beaurivage. Poglejmo sobo. Soba je črno prevlečena. Le v zaglavju cesaričinem ie vtkan bel križ. Truplo je postljano na belih cvetljicah. Obleka ie priprosta, iz bele žide. Nobene dragocenosti ni videti, ki bi kazala na visoko pokolenje mrliča. Stas cesaričin \e nežen in brhek. Roke so sklenjene na prsih ter drže priprosto razpelo s podobo Križanega. Na vsaki strani odra stoji po pet svečnikov. Ob vznožju sta dva klečalnika in kropilnik z blagoslovljeno vodo. Na Dunaj. Trupla nesrečne vladarice seveda ne bodo pustili na Švicarskem ampak prepeljali jo bodo na Dunaj. Že v nedeljo zvečer se je odpeljal poseben dvorni pogrebni voz v Genevo. V vozu se je peljala tudi krsta za umrlo cesarico. Narejena je iz lesa, zunaj je prevleCena s črnim suknom. Na pokrovu ie križ, narejen iz čistega zlata. Tudi ob robeh je krsta pozlačena. Ta krsta pride 3e potem v drugo kovinsko rakev in obedve se bodeta potem zabili. V torek popoldne se je truplo visoke gospe prvokrat blagoslovilo. Na izrecno željo eesarjevo se je izvrSilo blagoslavljenje brez vojažkih sijajnosti. Po blagoslovljenju se \e truplo v pogrebnem vozu odpeljalo iz Geneve na Dunaj. Na Dunaj pride danes v četrtek ob 10 po noči, odkoder se bo z vso navadno slovesnostjo prepeljalo v cesarsko palačo. Ljubemu vladarju in vsem njegovim zvestim podanikom bo ob tej priliki vnovič krvavelo srce, ko bo truplo blage cesarice se pripeljalo v mesto, kjer bi bila lahko še preživela marsikatero veselo uro, ako bi ji zločinska roka s peklensko hudobnostjo ne pretrgala prerano niti življenja. V soboto ob 4 uri popoldne bo pogreb. Govori se, da bodeta tudi nemSki cesar in italijanski kralj prišla k pogrebu.