KMETUa, PREBERTTE!
Pogoji pridelave so znani
U. del
Prendranje prireje mleka
Upravi&nci uveljavljajo premijo v celoti pri repubKkem skiadu najpdzneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.
Sredstva od premij uporabijajo upravi&nri za ureditev pridelo-vanja krme (za nakup minerainih gnojil, semen, ureditev silosov in suSilnih-prevetrovalnih naprav).
Organizadje združenih kmetov izdajo združenim kmecom, hlev-slcim m pašnim skupnostim dobropise s kJavzulo, da sredstva lahko uporabijo za ta namen po programu, ki ga izdela pospe&valna služba organizacije združenih kmctov.
Občinski skjadi se obvezujejo, da bodo del sredstev svojih skladov zdmievali pri republiškem skladu glede na stopnjo pri-spevka iz osebnega dohodka delavcev (do v&ne 298.260.000 din), in sicer tako, da bodo pn 0,4-odstotni stopnji prispevka u osebrie-ga dohodka združili 29,8% od priliva iz tega vira.
Sredstva odvajajo na račun republiškega sklada najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec, in sicer v vijini ene dvanajstine predvidenega letnega priliva kot akontacijo; vplačane akontarije jc treba poračunati z dejanskim prilivom po stanju na dan 30. juni-jain 31.decembra.
Republiški sklad obračuna v letu 1984 združena in porabljena sredstav in o icm poroLa občinskim skladom. V ta namen obflnski skladi predlužijo republiSkemu skladu zaključni račun bklada m 1984 leto.
Premija za prirejo mleka pripada:
- organizacijam združenega dela, ki pridobivaju mleko;
- organizacijam zdruzenih kmetov m zdruiene kmete (koope-rante) in hlevske skupnosti, s kaienmi imajo sklerjcnc pogodbe o prireji in oddaji mlcka, in za hlevske skupnosti, s katerimi imaju sklenjene pogodbe o skupni proizvodnji in delilvi Uohodka, ie mleko prodajajo organizacijam zdiuženega dela, ki predeluje mle-ko in z njim oskrbujejo trg, in sicer v kolitinah, kot je dolo&no s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovomostih v Iržni prireji mlcka v proizvodnetn lctu 1984 ler
'po ceni, ki je v Lasu oddaje mleka dolo&na kut veljavna proizva-jalna cena, puvetana m stroške zbiranja in prevoza
Ob enakih pogojih pripada premija tudi pašnim skupnostim, rcgistriranim pri organizactjah združenih kmelov, za mleko, ki ga namolzejo v času paše na skupnem pašniku.
Premija pnreje mleka pripada v ccloti proizvajalcem.
Ce gre za skupno proizvodnjo, se premija deli med udeteženci skupne proizvodnje v skiadu z deleiem v skupni proizvodnji in delitvi dohodka.
Premija se lahko obračuna, ie zdniieni kmet sldene z organiza-cijo zdniženih kmetov pogodbo za celotno tržno prirejo mleka in mesa v teko&m letu ter izpolnjuje pogodbene obveznosti.
Premija se izplačuje samo tisti organizaciji zdruienega dela in organizaciji združenih kmetov (za združene kmete in hlevske skupnosti), ki vodi malično knjigovodstvo, izvaja selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav v skladu s predpisi o ukrepih v živino-reji in v ŽPS sprejetim programom.
Premija se izplačuje od litra prodanega mleka. če mleko izpol-njuje pogoje o kakovosti, določene s pravilnikom o kakovosii mleka, mlečnih izdelkov, sirila in fistih kultur (Uradni lisl SFRI, št. 5182).
Kakovost mleka ugotavlja organizacija zdmienega dela, ki se ukvarja s predelavo mleka in mleko prevzame (mlekama). in pooblaSčena organizacija zdruienega dela.
Organizaciji zdiuženega dela oziroma organizaciji zdniženih kmelov za tekoči mesec ne pripada premija za tiste kdičine mleka, ki ne ustrezajo predpisani kakovosti.
Premija za sofinandranje konjerejskega programa
Premije za uresni&vanje programa o pospeševanju konjereje pripadajo organizacijam zdmženega dela, ki vodijo selekcijsko sluzbo in matično knjigovodstvo, in sicer za naslednje namene.
-  zrejo žrebic hladnokrvne pasme v kmečki reji na podiagi pogodbe o reji - v vištni 14.000 din in sicer za vsako pletnensko žival, ki pripda rejcu (500);
-  zrejo žrebic in irebičkov haflinške pasme v kmečki reji in organizacijah zdniženega dela na podlagi pogodbe o reji ter kasa-čev rejnih skupnosti v višini 14.000 din in sicer za \-sako plemen-sko žival, ki pripada rejcu (120);
- zrejo kakovostnih kobil z žrebeti, staiimi 6 mesecev, v kobilar-nah - v višini 22.000 din za vsako žival (60);
-  zrejo kakovostnih žrebcev - pepinjerov v kobilamah ter v rejskih skupnoslih - v višini 22.000 dinarjev za vsako žival (12);
- odkup šest mesecev starih žrebičkov hladnokrvne in hafiinške pasme za zrejo v žrebetišču, do dva milijona dinarjev skupne vrednosti, ki pripada organizaciji zdniienega dela, v katcrc sestavu je žrebetišče (50);
- zrejo matičnih kobil z žrebeti, stahmi 6 mesecev, v lunefki reji v višini 2.200 dui za vsako žival, ki pripada rejcu (70); *
- sofinanciranje reje plemenskih žrebcev na plemenilnih posta-jah OZVŽ Ptuj do zneska 800.000 dinarjev in nakup žrebca za rejsko skupnost Ljulomer 350.000 din;
-  sofinanciranje preskušanja delovne sposobnosti potenctalnih plemenskih žrebcev po dogovorjeni metodologiji, do zneska 500.000 din;
-   sofinanciranje preskušanja hailinških žrebcev do zneska 600.000 dinarjev;
-   sofinanciranje ukrepov za povečano plodnost do višinc 382.000 dinarjev;
- sofinanciranje selekcijskega dela in dmgih ukrepov v konjereji dovišine 1.500.000 din.
Zahtevek za izplačilo premij po tem odloku je treba vložiti najpozneje do 15. novembra 1984. Sredstva zagotavlja republiški sklad,
ZA POSPESEVANJE DRUŽBENO ORGANI-ZIRANE POUEDELSKE PROIZVODNJE
REGRESIRANJE NAKUPA SEMENSKE PŠENICE IN RŽI
Sredstva za regres v oelod zagotavlja rcpublišid sklad. Regres za semensko pšenico in rž pripada pndelovakero, ki so sklenili po-godbo o tržni pridelavi pšenice aii ri, s tem da:
- zdnizeni kmet sklene pogodbo o phdelovanju pšcruce ali tH, odda najmanj 2.500 kg pkruce ali 2.00 kg i* na hektar ter da
dodatno odda en kilograni pšenice ali rfi za vsak kilogram doblje-negasemena;
-  kmelijska organizarija zdnizenega dela sklenc pogodbo o pndelovanju pšemce ali rži; pogoj je, da pndela nad 5.000 kg pienkc oziroma 3.500 kg ib na bektar, odvisno od pridelovainih pogojev.
Knetijski organizaciji ne pripada regres za seme, iz katerega prideluje sanerako pienico ali tt
Or^anizacija združenih lunetov, ki je. z zdnizenim kmetom sklerula ppgodbo o tržni priddavi, uveijavija regres tako, da predloži;
-  obračaun pripadajočega regrtsa z izjavo, da so izpobijene obveznosti (oddane 2.500 kg pfcnice ali 2.00 kilogramov ri5 na hcktar in še 1 ltg za vsak Idlogram regresiranega semena),
- kopijo raiuna o dobavi semenskc pienice ali rži oroganizaciji zdruienih kmelov.
Kmetijska organizacija zdnižcnega dela uveljavlja regres z obra&inom pripadajoiega regrtsa in iziavo, da ie sklenila pogodbo o pridelovanju v letu 1984/85.
Za zdmžene kmete uveljavlja regres organizadja združenih kmetov pri republi&etn skladu najpozneje do 15. oktobra 1984.
Nadomestilo dela obresti za kredite
Za nadomestilo dela obresti za kredite, dane iz sred-stev hranilno kreditnih služb, bomo udeleženci zagotovili sredstva za nadome&anje dela obresti za tiste kredite, ki so bili dani do vključno 1981. leta in do izteka obvezno-sti.
Nadomestilo dela obresti uveljavlja Zveza hranilno kreditnih služb enkrat letno, in sicer vsako leto do 15. januafja za nazaj za prcteklo ieto, predložiti mora zahte-vek za uveljavitev nadomestila, ki ga je prcgledala Služba družbenega knjigovodstva.
Morebilne razlike, ki se ugotovijo po pregledu Službe dmžbenega knjigovodstva, in dani avansi icz leto se poračunajo v naslednjem letu. Na predlog Zveze hranil-no kreditnih siužb se čez leto lahko izplača avans.
Srcdstva bodo zagotovili republi5iu in obdnski skladi po kriterijih iz 5. <lena zakona o nadomestilu dela obresti za investidie v zasebnem kmetirstvu (Ur. list SRS, št. 19/75).
Kritje tečajnih razlik
in nadomestila za del obresti
Interventij&ka sredstva za kritje lečajnih razlik in nadomesola za del obrcsli za kmetijske natožbe pri kreditih Mednarodne bankc za obnovo in razvoj bo zagotovil repubiiški sklad.
Pospeševanje kmetijske ^ " *¦"*". proizvodnje v hribovitih območjih
Premija za ureditev skupnih pašnikov pripada organizacijam združenih kmetov, ki za zrejo plemenske iivine, ptirejo tnesa ali mleka organizirajo v hribovitih območjih in planinah pašno, gove-dorejsko ali ovčarcko skupnost.
Prenuja pripada tudi organizatiji zdniženega dela za urcditev pašnika v hribovitem ali planinskem obmoiju, za zrejo plemenske živine ali prirejo mesa.
Premijo lahko uveljavi upravi&nec ob pogoju:         '        "*i-
-  da izdela ureditveni na&i z navedbo povrSn in predvideno obremenitvijo s pašno živino ter program proizvodnje na ureje-nem pašniku;
- da izdela program ureditvenih del (agroinelioracij, ograditev, napajališč itn.);
-  da so člani pašne skupnosti združeni kmetje, ki so svoja zemljišča, delo in sredstva zdmzili za skupno rabo pašnika in da imajo z organizacijo združenih kmetov sklenjene pogodbe o tržni prireji mleka, mesa, telet, plemenske fivine in dnigih proizvodov;
- da je pašna skupnost organizirana najmanj za dobo petih let (prilofiti mora kopijo sporazuma ali pogodbo o ustanovitvi skup-nosti);
- da so lzpolnjeni nasfcdnji nnmmalni pogoji:
a) da pašnik obsega najmanj 10 ha,
b)  da bo na hektam pašnika najmanj 0,8 <k> 1,5 glave velike živine,
c) da ima vsaka čredinka na pašniku urejeno napajaKče,
i) da je za čredo na pašniku zagotovljen vetennaisko-zdravstve-ninadzor,
d) pogoj je k izjava organizadje združeoili kmetov, v kateh je skupnost, o prevzemu obveznosti, da bo organiziiala rabo pašni-kov na zemlj&u v družbeni lasti za dmžbeno organizinuio proiz-vodnjo, v primero, & pašna skupnost, ki tako zemljišče izkoriSča, preneha po petib letih.
Doiočbe 3. in 4. alioee ter ločkc d) 5. alinee tega odstavka veljajo v primerifa, ko gre za ureditev pašnikov skupnosti.
Oganizadja združenega dela, ki namerava uveljaviti premijo za ureditev pašnika, mora predloan program ureditve pašnika (s podatlti iz prejšnjega odstavka) najpozneje do 31. aphla 1984.
Del premije, ki jo zagoUvlja občinski sklad, uveljavlja organiza-dja zdmženega dc-la pri tem skladu, del premije, ki jo zagouvlja republiški sklad m ZPS, pa uveljavlja pri republiškem skladu najpozneje do 31. okiobra 1984.
Za hribovita oziroma višinska območja se po tem dogovoru Stejejo obmoija, ki so uvrš&na v III. m IV. davčni okoliš; od tega so izvzeia tisla območja v III. davčnem okoUšu, ki so v ravnini.
Po tem dogovocu veljajo za ob&nske sklade manj razvitih in delno manj razvitih oKin naskdnje občine: Lenan, Lendava, Ljutomer. Ormož, Sentjur pri Celju, Smarje pri JeBah, Gomja Radgona, Diiska Bistnca, Munka Sobota, Pesnica, Ptuj, Radlje ob Oravi, Sežana in Tobnin.
Udeležena dogovora so se obvezali, da bodo sproti analizirali in nadzorovat izvajanje dogovorjenih nalog. Kajti dogovore sklepa-mo bojda zato, da jih bomo tudi uresnifevali, dopolnjevali in predlog novega dogovora za naslednje letopripravilipnivočasno-to je za leto 1985 vsaj do oktobra 1984.