Hatolišk cerkven limt.
Danica izhaja v«ak petek na celi poli. in vol j A po pošti za «•< lo le'o 4 gld. -JO kr.. za p«-'1< ta "J ui<:. :M»fcr.. za '• V iiskarnici 4prejem;<na na leto 3 gold. CO kr., za pol leta 1 gold. >0 kr., za čet» rt 1« ta '.♦«- kr., ak- zad« t.< i '
Danica dan poprej.
r*
1
il
;kr. i zide
Tečaj XXII.
V Ljubljani 22. vinotoka lS(j<>.
Li*t 43.
Jutranja molitev.
Jlisel in beseda perva moja Zjutraj vselej Ti si meni, Bog! Tebe h*ali vsaka ^tvar naj Tvoja, Ki Te nt- ohseže zemlje krog !
Dal si dušo in te!«'. mi zdravo , Dal, da z mladim zoroni že živim; Pot h«>diti hočem v<el?j pravo, V večo čast naj bo Ti, kar storim !
3.
Ali slabo 8" moči človeške, Prazen je brez Tebe trud in znoj ; Naj so opravila lahke težke , Vsegainogočni, mi na strani stoj !
Tebi, Večni! se priporočujem , Spremljaj po stopinjah me povsod ; Le od Tebe luči pričakujem, Ki nebes in zemlje si Gospod!
Kedar pa dan zadnji pride za-me Ino zemlji bodem dal slovo, Milostno takrat ozn se na-rae Ino vzemi k Sebi me v nebo!
F r. C i m p e r m a n.
Čertice iz živčenfa sv. Očeta Pifa II
(Spisuje A. Zakotkarjev.)
(Dalje.)
Pa ne le v rimskem mestu samo je bilo tako veselje in navdušenje, temne tudi v okolici, po vsi papeževi deželi, po celem svetu. Kadar koli so papež zapustili mesto, precej so se ljudje vsuli krog njihovega voza, ali če so se peš sprehajali, jih je svoj pot obdajala brezštevilna množica, da bi sprejemala od njih sv. blagoslov. Kamor so šli, povsod so bili z nepopisljivo slovesnostjo sprejemani, in kadar so se vračali nazaj v Rim, jim je vselej na tisuče Rimljanov naproti hitelo. Pa to vesoljno navdušenje ni pojemalo, še rastlo je vidoma, ker ga je pri vsaki priložnosti vzbujala in povzdigovala Pijeva ljubeznjivost, dobrodelnost, nepremagljiva ljubezen do bližnjega, s ktero si znajo sv. Oče po zgledu našega Zveličarja vsih serca pridobiti, nar bolj pa še revnih in priprostih. Naj silniše veselje pa je bilo takrat, ko so mesec dni po svoji volitvi Pij IX oprostili vse politične jetnike. Nikdar še ni noben vladar pri svojih podložnih takega ploskanja in navdušenja zbudil, kakor ga je to vesoljno pomiloščenje. Nekdo,
ki je bil sam pričujoč, vspeh te določbe Pijeve tak«» le popisuje :
„I>ilo je 17. rožnika l*4(i, ravno mesec potem ko so se Pij IX slovesno preselili v Kvirinal. Na ogleh po vsih ulicah je bil viditi nabit velik , ves natiskan list popirja. Bilo je že precej pozno, in ne več dovolj svitlo, da bi se bilo lahko bralo kaj da pove ta razglas. Rimsko ljudstvo se je sploh malo pečalo za take razglase, dokler se ne približa nekdo, in, če tudi v temi, počasi zbere naslov tega višega razglasa. Ves vesel precej zavpije: pomiloščenje. Ta klic se je razširjal od vrat do vrat, od ulic do ulic, po vsem Rimu. Tisuče ljudi je hitelo iz hiš, kavaren, kerčem na kraje, kjer so se navadno javna naznanila nabijala. Z lučjo so ob zidovih svetili na obeli straneh razglasa, tergali se, kdo bi pred bral, med branjem še jokali, prebravši se objemali, veselja in sreče bili omamljeni. Zapomnili so si mile, proste besede: „Une dni, ko se je tako živo kazalo občno veselje, ki ga je budilo naše povikšanje na sv. prestol, si nismo mogli zadušiti neke žalosti v sercu, ako smo pomislili, da veliko družin se ne more vdele-ževati tega veselja, ker žalujejo zarad pregreškov, ki jih je storil kak ud iz njihove družbe zoper sveto pravico in zoper svojega postavnega vladarja. Od tega časa smo jeli misliti na pomiloščenje, ki ga danes podelimo." — Veselja in vriskanja ni bilo po Rimu ne konca ne kraja! Mesto se jame polagoma razsvetljevati. Od več strani se zasliši gias: „na Monte Cavallo! na Monte Ca-vallo!" in vse križem leti proti papeževemu dvoru v Kvirinal zahvalit se sv. Očetu.
Ze je bila ura devet. Pij IX čutijo v temni tišini sem čez velike verte daljno klicanje, gotovo znamenje, da njihov glas miru je prišel do ljudstva. Vidili so, kako se je jelo polagoma vse mesto bliščati v nenavadni svitlobi in krasoti. Kmalo se jim je zdelo, da se bliža vpitje, nekako šepetanje, kakor bi daleč germelo, ali pa vznemirjeno morje šumelo. Zdaj zaslišijo posamezne klice; Pijevo ime je, ki se iz tisuč gerl glasi: povejo jim, da je prišlo njih ljudstvo, ki jih želi viditi! To jc bilo naj lepše spričevalo ljubezni Rimljanov, pravo znamenje očitne hvaležnosti. Nar lepša svečanost, nar slo-vesniše praznovanje kraljevskega blišča m nič proti temu. Pij IX pridejo na voliki pomol. Sprejmo jih z viharnim veseljem. Le malo kdaj je nekoliko potihnilo in slišali so se tedaj posamezni klici: „IIvala, sv. Oče, hvala! — Ti si storil veliko in lepo delo! — Tvoje ljudstvo se Ti zahvaluje ! — in na tisuče enacih klicev kakor je že v navadi pri Rimcih.
Ko so papež blagoslovili množico, so se zopet nazaj vernili. Pa ob desetih so se morali zopet prikazati. Ako je bilo pervič kakih deset tisuč ljudi zbranih, jih je prišlo zdaj gotovo dvajset tisuč. Pa tudi ta ni bil
poslednji blagoslov tisti večer, kajti ob enajstih jih je pozval celi Rim že tretjič. Iz gledišča so orkestre pri-veli, prodajalnicc so napadali, da so bakelj dobili, na zidove so plezali, da so tam zažgali bengalski ogenj in vse je bilo v luči, kakor o poldnevnem solnčnem blišču. Drugi dan so vse razglase pomiloščenja z venci okin-čali in s cveticami ovili. Tretji dan potem pa, t. j. 19. rožn., so šli papež na praznik sv. Vincencija Pavlana v misijonsko cerkev. Tu so jim pripravili veliko svečanost; kakor bi trenil, so bile vse hiše s tapetami in praporji papeževe barve okinčane, pota s cveticami posute , napisi in pozdravi po zidovih obešeni. Po dokončani službi Božji stopijo Pij na svoj voz in se odpeljejo spet proti Kvirinalu. Pa voz se je le počasi naprej pomikal, kajti ljudi je bilo brez števila po cestah. Poslednjič pridejo na terg Kolonna; tu pa ni bilo nikakor moč naprej. Mnogo mladih mož klečeči li na kolenih je zaperlo pot in prosilo sv. Očeta, naj jim dovolijo konje izpreči, da bodo sami papežev voz peljali. Pa Pij IX, dobrotljivi, so se hoteli odtegniti tej časti, ki je bila tako nasproti njihovi pohlevnosti. — ,,S"e, ne, so djali, Vi ste moji otroci!" — Toda že je bilo prepozno!... Množica krepkih rok je že izpregla konje, ki so hiteli proti Monte Kavallo. Navdušenje je doseglo naj višo stopinjo. Ta vitez, ta papež, ki so solze toče blagoslavljali in se med cveticami, ki so na nje kakor dež se sule, počasi dalje peljali, tolika množica ljudi, ki so klečali in roke vzdigovali, vihrajoče rute, razviti prapori, hiše do strehe z ljudmi obstavljene, vsa t « sreča, vsa ta ljubezen, vse to veselje je imelo toliko 11.oč, da se ji še nar hladnejši serca niso mogle ustavljati.
Toda, žal i bog, le malo časa je terpelo to občno navdušenje, za dnevi do neba kipečega veselja prišli so hudi časi, ko se je vsa ta hvala in slava spremenila v i;.»r gerše zasramovanje in psovanje, po teh srečnih cve-terih dnevih prišle so sa slavnega Pija IX britke, terpke ure, ko so bili primorani iti iz lastne dežele na ptuje, v pregnanstvo. —
Naš sv. oče so poznali in poznajo prav dobro — kakor malo kdo drugi — potrebe svojega časa, kterim so tudi hoteli zadostiti s tem, da so pridši na sv. prestol ri.nskim Lahom po prostosti hrepenečiui zares tudi dali veliko prostosti. In le ti so bili večidel zato tudi v res-iiici hvaležni; prav odkritoserčno bi rekel, strastno jih ljubili, in kakor smo že slišali, nad zvezde povzdigovali. Ali veliko je bilo tudi gadjih sere in kačjih jezikov med njimi, ki so se papežu le zato prilizovali in hlinili, da bi jih spodkopali. S temi se je združilo še veliko tujih podpihovavcev, šuntarjev in pun-tarjev, kteri niso nič manj nameravali, kakor vse italijanske vladarje spodriniti. Na tihem so poskušali vsa-koršue dopuščene in nedopuščene sredstva ter vse žile napenjali, da bi po tej poti v starem vekovitem slavnem Rimu republiko napravili, kakor je že ni bilo osemnajst sto let. Dokler so bile dobrotne naprave in prostosti, k.ikorine so Pij IX visokodušno dodelili svojemu ljudstvu, tako rekoč, voda na njihov mlin, so jih še priliznjeno ubogali, hvalili in prestavljali brez vse mere in vage. Ko so pa Pij IX zaželeni prostosti primeren in potreben j«z postavili, so ti kačji zločinci s svojimi peklenskimi nakanami kar očitno na dan stopili in prisegali, da hočejo Piju, ministrom in njihovemu vladanju konec storiti, ako jim ne dajo vse neomejene prostosti. — Dolgo so blagi Pij odjehjavali, ali vendar poslednjič sprevidili, da tako ne more dalje iti, da večih pravic ne morejo in ne smejo iz svojih vladarskih rok dati. Zatoraj se možato zoperstavijo vsemu nepravičnemu, presilnemu zalite vanju. Pa kakošen ogenj je to pravično ustavljanje zanetilo med nezadovoljneži! Zdaj mislijo kar udariti, toda premalo se jim jih še zdi. Kakor nalašč
zanje je bila tedaj nepričakovana novica, da je vstal v Milanu in Benedkah punt, in da je začela Avstrija vojsko. Papeževi podložniki zahtevajo zvezo s puntarji in vojsko zoper Avstrijo. Toda Pij IX so glavar cele katoliške cerkve; vsi katoličanje, Avstrijani ne manj kakor kdo drugi, so njihovi otroci. Že kot oznano-vavec evangelija niso smeli odobriti prelivanja ker vi in kot nar vikšemu škofu vsih vernikov jim ni pripustila vest, da bi bili napovedali vojsko katoliški deržavi. To je bila za nje naj veča težava. Niso mogli, pa niso mogli. Kar naravnost in odkrito so povedali, da hočejo mir, ne vojske, in da je naravnost in čisto zoper njihovo privoljenje, ako grejo vojaki na vojsko proti Avstriji.
To zabranjenje je bilo spet kakor ogenj v strehi, zarotniki so zabavljali in ljudi hujskali zoper papeža ter zarotili se, da ne odpustijo in ne prizanesejo ne ministrom, ne papežu.
In res, ko je bil namenjeni pervi minister grot Rossi 15. nov. v zbornico, so ga prijatelji svarili, naj vsaj ta dan ne hodi z doma , ker nekteri zarotniki so očitno se baliali, da ga bodo. Še pri vratih ga sreča star duhoven in ga lepo prosi, naj vendar ostane, rekoč: „Ako zapustite hišo, ste gotovo ob življenje." Grof nekoliko pomisli,^pa reče: „Papeževa reč je Božja reč. Hajdimo." — Že med potoma je slišal streljanje, ko pride pa do Kvirinala, ga precej obsuje zbrana derhal zarotnikov, ki ga žvižgaje zasramujejo in ga nikakor dalje ne pustijo. Minister se ne zmeni za posmehavanjc in komaj prerije skoz gosto množico. Že je prestopil dve ali tri stopnice , kar ga nekdo s polenom na levo ramo udari. To je bilo znamnje. Grot se ponosno ozre, da bi napadniku vernil, pa ko bi trenil, mu porine mo-rivec, ki je ravno tega trenutja čakal, bodalo skoz vrat. Velika zaivratna žila je prerezana in minister se zgrudi mertev na tla - naj boljši prijatelj Pijev. Pa še mert-vemu ne dajo miru, kakor besni vlačijo truplo po mestu, pred domačo hišo, kolnejo, razgrajajo ter zasramovajc prepevajo, da „blažena je roka, ki je Rossi-ja prebodla."
Kaj pa Pij IX? V sredi tega razgrajanja in divjaškega počenjanja so tako mirni, kakor bi šlo zr io, da prejemajo veselo čestitanje zvestih podložnikov. Mir duha, dušna jasnota jih kar trenutek ne zapusti. Stoje pri vratih svoje kapelice, kamor se zdaj pa zdaj zatečejo, da bi pri nogah Križanega našli sveta in pomoči, mirno se pogovarjajo s poslanci keršanskih deržav, kteri so prihiteli, da bi, kakor so djali, varovali namestnika Jezusovega.
Drugi dan spet pride deputaciia od razdražene der-hali, ki na novo zahteva, naj sv. Oče vojsko napovejo Avstriji, naj skličejo nekakšen nov zbor in izvolijo druge, zarotnikom prijazne ministre. Celo častniki jih prosijo, naj odjenjajo toda Pij le za las ne morejo odstopiti. Zdaj ostanejo; sveti Oče sauii z omenjenimi poslanci in z nekoliko prijatelji; šest in šestdeset zvestih Švicarjev pa straži vhod in zunanje vrata. Kazaje na zapuščeno palačo vzdihnejo sv. Oče: „Vidite, gospodje, ves svet me je zapustil. Ko bi vas krog mene ne bilo, bil bi sam s peščico unih-le hrabrih, ki me varujejo.'^
O poldne se Pij poslovijo s poslanci in jih hočejo za nekoliko trenutkov zapustiti, čeravno le ti branijo. To uro so imeli namreč navado moliti in za celo ker-šanstvo Boga prositi. Pa komaj so se odtegnili, kar zaslišijo strelni pok. Več oken v palači se je potrupilo in mlgsp. Palma je mertev obležal. Pridši nazaj mirno in milo nagovorijo pričujoče, rekoč: „ Vidite, kako potreba je, da molim! Oh, jaz molim za nje!" Spet se vemejo in skoraj pol ure kleče molijo ter večkrat s solzami v očeh primejo sv. britko martro in si jo živo na persi pritiskajo. Bog jih je potolažil in poterdil ka-
kor nekdaj Jezusovo Človeško natoro Da Oljski gori. Pij IX pridejo spet mirni nazaj, kajti umirilo jih je nepremakljivo zaupanje, ki ga imajo vedno do Boga.
Pa ena hudobija ima vselej spet druzih za seboj; divjanje zverinskih upornikov je čedalje veče in že se slišijo posamezni strašni glasovi: „Ako papež ne odjenja, bo ob življenje, umorili ga bomo — če tudi v rokah večnega Očeta/' Eden naj hujših zarotnikov, kterega so bili papež poprej oprostili, je izvoljen, da predloži zahteve zarotnikov. Pij odgovorijo možato, odgovorijo kot kralj, da si ne pustijo od podložnikov postav dajati. Tacega odgovora so ravno pričakovali, da bi se kakor stekli in obdivjani zagnali na papežev dvor. En top so nastavili ravno proti velikim vratom, na zidove so lestve prislonili in ene vrata celo zažgali. Ker so mislili, da papež pridejo na pomol, od kodar so že tolikrat blagoslovili nehvaležno ljudstvo, se je vstopil eden morivcev za kip, ki je tam stal, in je tako nameril samokres, da bi ravno papeža zadel, kakor hitro bi se prikazali. Toda angelj vareh ni dopustil, da bi bila zemlja priča takega strašnega umora lastnega očeta; ali ni bilo že dosti sramotno in peklensko-hudobno, da se je kaj tacega izmislilo, pripravljalo? Na svarjenje in navdihnjen je svojega angelja se Pij IX ne prikažejo. Ali viditi tako klanje med zvestimi stražarji in živinskimi uporniki, je Piju žalosti hotelo serce počiti in misliti jamejo, kako bi temu v okom prišli. Že so se odločili. „Gospodje", pravijo mirno pa slovesno zbranim poslancem, „jaz sem jetnik tukaj!" Zdaj, ko nimam nobene naslombe, nobene moči, ne morem pri vsem svojem djanji na druzega misliti, kakor na to, da se kakor koli zabrani vsaka kaplica bra-tovske kervi, ki bi se imela zavoljo mene preliti. Samo zavoljo tega odjenjam. Ob enem pa tudi tirjam, veste gospodje, naj ve cela Evropa, da se še po imenu ne vdeležujem več vladanja, da nočem o njem nič vediti. Prepovedal sem vsakoršno napačno rabo mojega imena in navadnih oblik." Tako so se sv. Oče začasno odpovedali do boljših časov, in skerbeli so, kako bi sebe in svoje prijatelje rešili, ker sila je bila zmiraj hujša in napadi zmiraj nevarniši.	(Dalje nasl.)
Propaganda cc. oo. jezuitov v Gaziru na Ftibanu.
(Dalje.)
Govorilo se potem ni več o glavni misli vstav na jutrovem vstanoviti, ampak o djanskih nasledkih so se pogovori sukali. Vprašanje je bilo postavljeno, zakaj so ravno kraj Gazir za prostor semenišču izvolili? (Iz obravnave se vidi, kako previdno delajo oo. jezuiti, kadar kaj vstanovijo; ker ima tedaj dober nauk v sebi, torej naj jo tudi tukaj postavimo.)
Abdallah Safet je imel častno nalogo, da je volitev kraja Gazira zagovarjal. Imel je pa to izverstno misel, da je svoje besede v prijeten dvogovor vpletel, in so tako še trije drugi dečki, doma po versti iz Alepe, Bej-rut-a in Zahleh a, govorili in na ta način dolgi govor v prijetno predstavo spremenili.
Govoreči so se delali, da šetajo; sedeli so na gričih gore Falka, od koder je prekrasen razvid na Gazir. Kaj misliš o našem vstavu, vpraša Salet dečka iz Alepe? Jaz mislim, da bi bilo boljši, ako bi ta vstav v Alepi bil, kakor v Gaziru. Med tem velikim mestom in Vašim majhnim Gazirom ni nikakoršne primere. Pri Vas je vstav biser, pa je skrit pod debelim suknom vasčana, ali pri nas bi se svetil kot dragi kamen v kraljevi kroni.
Kdo je imel kedaj misel vstav v Alepi vstanoviti? Kdo? Francosko samo. Slišal sem pripovedovati, da je Francosko jezuitom sijajne ponudbe delalo, da jih spravi v Alepo.
In jezuiti so bili toliko nespametni, da niso temu klicu sledili ? Verjemi mi, moj ljubi prijatel, ako so jezuiti preslišali ta klic, imeli so tehtne vzroke za to. Jaz ti povem, da vstav v Alepi ne bi bil tudi enega ptujca privabil. Ali ne misliš na tisto hudo bolezen v Alepi? (So pa nekake koze.) To zlo , ki se navadno in naj rajši na obrazu naseli, šest mescev raste in šest mescev odjenjuje, ima v nasledkih hudo merzlico, in na obrazu za vselej neizbrisljive maroge popusti. Te koze ne pri-zaneso, kakor veš, nobenemu. Večina mater bi tedaj ne bila dovolila svojim otrokom tje iti iz pravičnega strahu, da bodo njihovi obrazi nepriljudni postali. Ako bi mi o Bejrut-u govoril, ložeje bi ti priterdil.
Vstav v Bejrutu! poprime naglo besedo učenec — doma iz Zahleh a, kje imaš misli? Kaj, ali naj bi bili jezuiti nepremišljeno ravnali in svoje učence boleznim in smerti prepustili, jim tisto slano vodo piti dajali in tisti ognjeni zrak, ki dušo in telo toliko oslabi, sopsti pustili? Zahleh na primer bi bil dobro izbran kraj za vstav.
V	resnici, Zahleh bil bi prijeten kraj po letu, odgovori učenec iz Komet-Chasuan-a, ali p«» zimi je ondi hud mraz , sneg je do kolena in čevlji >koraj v lilatu ostanejo, vse to bi zaderževalo učence skoz štiri mesce v vstav hoditi.
Med tem pogovorom se oglasi neki drugi ter reče: Vi nočete ne v Alepi ne v Bejrut-u in ne v Zahleh-u vstavu prostora dati, dajte mu ga na mescu. Te besede so učinile splošni smeh.
Učenec iz Gazir-a pa zopet vse tako-le vpraša: Ako bi vi oblast imeli solnce v drug tečaj spraviti, kara bi ga djali?
V	resnici, so mu odgovorili, ne našli bi drugega prostora bolj pripravnega, kakor ga ima.
Tedaj, nadaljuje govornik, ako bi jaz pravico imel voliti, bil bi Gazir za vstav izvolil. Ko so očetje Ricca-dona, Ryllo in Planchet vse kraje in vasi na Sirskem prehodili, da najdejo pripraven kraj za vstav, čakali so dolgo, preden so terdno sklenili, kajti povsod so našli marsikake neprilike. Že je šestnajst let, odkar je viso-kočastiti oče Planchet, tačas nadškof v Trajanopeljnu, imel priložnost semkaj priti in ni si mogel kaj , da je zaklical: „Našel sem kraj," in ako se sme malenkost z velikimi rečmi primerjati, lahko bi bil s Cezarjem zaklical: Prišel, vidil, zmagal! V resnici, ne bilo bi mogoče bolje voliti. Zdravo podnebje je pervi pogoj, kterega naši stariši stavijo. Gazir je v tem oziru srečen. Uro od morja oddaljen se razprostira po gričih liban-skih, dosti visoko, da ga ne doseže vročina doline, pa dosti nizko, da je zavarovan pred mrazom, ki dve uri više gospoduje. Gazirov zrak je čist kakor gorski, njegova voda bistra in zdrava, akoravno je ni preveč, kajti na Sirskem so vode sploh redke. Blizo je Bejrut, v kterem je treba raznih reči nakupovati, da se zadostuje hišnim potrebam. V sili pa tudi lahko Bejrut popustimo, ker na naših tergih vse lahko kupimo, akoravno je nekoliko bolj drago.
Konečno je še te posebne dobrote omeniti, da je morje tako blizo, kajti listi se lahko tisti dan dobivajo, ko barka dojde.
Pa še bolj važno premišljevanje napotilo je vsta-novnike , da so Gazir izvolili. Potrebno je bilo misliti na to, da se vstav pred napadom sovražnikovim obvaruje. Istina pa je, da je Gazir že večkrat svojo hrabrost pokazal. Se pred dvema stoletjema so Turki Gazir iz-ločno v posestvu imeli; priča temu je, da se še dandanes del mesta, kjer je mošeja stala, Jeina ali mošeja imenuje. Ako pa danes krog sebe pogledate, ne vidite ne enega kamna mohamedanskih stavb. Kamenje in moha-medanci so zginili. V tej deželi, v domovini včlicega
cmira Bcšir a, so hrabri branitclji doma. Družina Ka-bejše je borila se z mohamedanci, poklicala je kristijane na poinoo, spremenila je satanovo roparsko jamo v miren ovčnjak, in še danes živimo mirno pod njenim varstvom.
Za temi besedami je celi zbor enoglasno zaklical: ,,Kcs, (lazir je gotovo naj pripravnici kraj, na kterem naj sc vstav sozida."
Ko je ta govor končan bil, so nam razložili štirje mladcnči, kako je vstav vstanovljen bil, kako so ga slovesno pričeli, neko grozovitost, ki se je zgodila kuialo potem in ki je vstav v silno negodno stanje pripravila, in naposled stanovitnost, s ktero je vstav vse te prc-skušinje prestal.
Mladenči bili so ti-le : Katoliški £rek Jožef Nasser, rojen Damaščan; Adolt Guidet, liimljan; Lucien Badel, Francoz iz Algiera, in Aslenian, Armenec iz Cilicije.
Kratek zapopadek teh govorov je ta: Ko je vas <iazir za vstav bila izvoljena, nastala je druga velika skerb, kje dobiti hišo za to pripravno. Novo zidati stane veliko stroškov, v vasi že stoječo dobiti, je skoraj nemogoča reč, ker hiše so razun dvora princev Bani-1 lam--et-ov vse majhne. In na to palačo se Še misliti ni za-moglo. Zadrega je bila velika; ali neprevidoma kakor I h) slučaju in po strašni moritvi je bil dvor na prodaj. Glavar družine Dahlah je bil zatožen, da napravlja zaroto zoper turško vlado. General turške vojske pošlje Bani-IIamsct-u povelje, naj nezvestega zarotnika vjaine in v Bejrut odpelje. To se jc zgodilo. Ali Kešid-Galeb, > »rodnik vjetega, to zve in oboroži nekaj mož ter je z njimi vjetega oprostil. Komaj pa dospejo veseli do dvora nazaj, mu pridejo Hamsetovi vojaki nasprot in boju se ni bilo umakniti. Padla sta dva brata llamscta. Sovražniki teh to vidijo, se zbojč in so v palačo zbežali. Trije možje Hamsctove strani se pa zarotijo, da se hočejo maščevati nad morivcem svojih. Podero tedaj vrata, s silo v palačo pridero, pa po nesreči jc eden teh, misle, da bo sovražnika zadel, ubil svojega sorodnika , in ker je od blizo streljal, je krogla prederla steno in prestre-lila roko v sobi bivajoče nesrečne princesinjc ravno tiste družine. Mertva sem, je zaklicala, in ko te besede njen sin sliši, se zakadi na llamseta, svojega sorodnika in ga usmerti. Potem pa jc ubežal. Od strani Dahlah-ove niso nobene škode terpeli in so se v svojo domovino vernih, ko so štiri mertve na mestu pustili.
Po tej strahoviti dogodbi ni bilo mogoče dedičem Abdallah-oviin dalje v palači stanovati. Palača bila je tedaj prodana, in brat Bonnacianaa iz družbe Jezusove jo je prevzel. Sobe so bile spreufenjene v šole in spav-nice, ječa v cerkev. Drevesnico so prenaredili v prostor za igre in šetanje, in vert so tako olepšali, da je zarad svoje lepote in rodovitnosti znan kot naj lepši v tisti okolici.
2. februarja 1. 184»» so vstav pričeli. Bil jc ravno praznik darovanja Jezusa v tempeljnu, gotovo spomina vreden dan za levite, ki so odločeni v hiši Gospodovi streči.
Pervi dan je imel vstav enega samega učenca, drugi dan je ta že d< bil tovarša, in pozneje sta prišla še dva melhitiška greka. Kden izmed nju, rojen v Aleksandrii, je pokazal zgodaj, kaj v poznejših časih še biti zamore. V tistih časih zvali so ga priprostega Jurja, dandanes pa je prevzvišeni nadškof pri sv. Janezu v Aki (Saint Jean d" Acre), in je namenjen, kakor se čuje, akoravno še mlad, postati naslednik milostljivega patrija ha Klemena pri svojem narodu.
(Konec uas>l.)
Čredo zareije kristjanu r sedattfih
casik.
(Msgr. Dr. Gaume.)
VI. Tretja težavnost.
(Dalje.)
Kerščanska vera je bila tadanjemu paganskemu sveta tudi zoperna, ker jc tirjala ojstro življenje. Velelo je keršČanstvo križanje svojega mesa, objokovanje svojih zmot, zatajevanje, post, vedni boj zoper samega sebe in še veliko druzega, kar se je svetu zdelo pretežavno in abotno.
Znano je, da so sv. kerst delili v pervih stoletjih tako, da so človeka celega potopili v vodo in ga zopet vzdignili iz nje. Če se je tedaj ponosnemu paganu reklo n. pr.: „Ce hočeš med nas sprejet biti, moraš se dati v vodo potopiti, da boš sv. kerst prejel." — »Kaj? jaz vojvoda, jaz cesar, jaz Konštantin bi se komu, ki je moj podložni, v vodo dal topiti?" Tako bi bil odgovoril nejeverski ponos.
Tudi jc nakladalo kerščanstvo postave, kakoršnih paganski svet ni poznal in so se mu neumne zdele, kakor to: da mora razžaljenja odpuščati, sovražnike ljubiti, da so pred Bogom vsi ljudje enaki itd..., vse te zapovedi bile so popolnoma zoper misli in pravila tistega časa. KerŠčanstvo jim je moralo biti tedaj zo-perno na vsako stran, in ker se mu je vendar ves poganski ponosni svet uklonil, spričuje to, da je bilo to Božje delo.
7.	Tudi zastran obhajanja Božje službe se keršČanstvo nikakor ni zamogla prikupiti. Sedaj, se ve, imamo krasne cerkve, veličastne slovesnosti in sploh spodbud-ljivc šege, ki ganejo človeško serce in je vnanjost Božje službe tudi občutkom prijetna ; — ali vsega tega pervi kristjanje niso še imeli. Paganje so dalje imeli mikavne slovesnosti, plese, igre v glediščih, i^re z divjimi ži-valimi —pri kristjanih ni bilo druzega viditi: kakor revščino, in pri njih shodih ne druzega kakor milo-žalostne podobe, resnobno branje in premišljevanje, molitve..., kar gotovo ni streglo počutkom. — In kaj je pa obetalo kerščanstvo svojim vernikom za ta svet? Druzega jim ni bilo takrat pričakovati kot zaničevanje od strani tadanjih modrih, preganjanje, terpinčenje. Se ve, da jc tudi plačilo unkraj groba bilo obljubljeno, ali tacega plačila pagan ni zapopadcl.
8.	Paganstvo vstanoviti, to ni bilo nič posebnega; in da se je povsod razširilo, jc prav naravno, ker paganstvo je v vsem vstrezalo sprideni natori človeški in streglo počutkom; ali kerščanstvo vpeljati, to pa je bilo toliko kakor natori in poželjivosti človekovi boj napovedati. Pagan biti je bilo toliko kot svojemu naj ljubšemu nagnjenju streči, ali kristjan biti toliko kot: zatajevati se, samega sebe križati. Če tedaj paganstvo razširiti ni bilo nič težavnega, je pa gotovo preseglo vse človeške moči kerščansko vero v svet vpeljati.
9.	Ravno tako ni prav nič čudnega, če je Mahomed svojo krivovero tako kmulo razširil po svetu; še prav naravno je to. Mohamed se je postavil na čelo divjaških in za njegovo reč vnetih vojskinih trum, jc šel tako od dežele do dežele po Jutrovem, in je nevednim ljudstvom, na voljo dal tole dvoje: Ali sprejmi mojo vero, ki ti obeta vsakoršnega veselja in vživanja, — ali pa pogineš pod mojim orožjem!
Ali je tedaj moglo drugač biti, kakor da je vse sprejemalo vero, ki jc dajala privoljenje, da je njen priverženec smel ropati, moriti in v sužnost goniti vse, ki niso bili njegove vere? Zraven tega je pa še ta turška krivo vera po smerti obetala raj z vsemi mogočimi
vselicami. Tako vero tedaj razširiti, kakor je moharae-dova bila, ki je kakor nalašč strastim služila — za to delo ni bilo treba Boga — to bi bil vsak lahko storil, in bi mu ne bilo treba biti čudodelec ali svetnik.
10. In tako je z drugimi verami ali prav za prav krivoverami, ki so se pozneje začele in se bolj ali manj po svetu razširile. To je bilo lahko; vse te namreč tudi niso zatirale poželjivosti človeške kakor vera Kristusova, ampak gotovo so služile ali poželjivosti oči, ali poželjivosti mesa, ali pa napuhu serca.
Ali kerščanstvo, to je pa vsim tem krivo veram bolj nasproti, kakor je svitloba nasproti temi. Le kerščanstvo samo ne terpi kar nobene človeške slabosti, ono zatira vse strasti, vse napčne poželenja spridene natore : kerščanstvo ukazuje zatajevanje in zopet zatajevanje — in v tem je težavnost vpeljati ga med sprideni poganski svet.	(Dalje nasl.)
M£aJ Je to t svobodni zidar (frttfmav-rar), in svobodno zidarstvo Cfrttf-mavrarstvo)?
(.Dalje.)
Svobodnega zidarstva moč.
Svobodni zidarji se ošabno ponašajo, da njihovi spisi že več kot ono stoletje stresajo verstvo; terdijo, da so oni porodili bili revolucijonarno ali rogovilsko modroslovje unega stoletja, ter da Voltaire , Helvetius, Rousseau , Diderot, d'Alembert, Mirabeau, Latavette, Danton, Robcspierre, Marat id. so bili njihovo orodje; hvalijo se, da so oni smertni udarec dali kristijanskemu samoderštvu, poosebljenem v nesrečnem Ludoviku XVI in kraljici Marii Antoinetti, ter da so oni vneli kervavi punt I. 1780. Berž ko je zadonelo iz snidnic naše geslo: ,.svoboda, enakost in b ratinst vo," piše brat Bre-mond, „pa je punt bil gotov." Grot Haug\vitz, ki je že zelo mlad vversten bil v naj više verste svobodnega zidarstva, pa piše : „Popolnoma sem preverjen, da ono, kar se je bilo pričelo nabirati 1. 17*8 in ki je koj na to bruhnilo na dan , t. j. francoska revolucija, kralja umor in drugo, ni bilo sklenjeno še le tedaj, nego je bilo nasnovano in tako rekoč pomenjeno že veliko poprej." In nemški svobodni zidarji, videči kako se raz-deva vera in neti upor, razlivaje se s francoskega čez Evropo, zaklicali so vsi veseli 1. 1704: „Naš red je narode evropske prerodi 1 za mnogo let!"
,,Večina brezbožnih upornikov 1. 1830 so bili svobodni zidarji, isto tako 1. 1848, samo da so poslednji bolj zvito in preudarjeno zakrivali protikristijansko stran kakor drugi drugekrati. Naj novejši dogodki na Spanj-skem spadajo zgolj v področje framasonov, ki povsod vodijo sebo vzlasti tri černe torke: brez vernost, siromaštvo in kri.
Svobodni zidarji dandanes kar naravnost terdijo, da so oni na tihem spodkopavali katolištvo na Italijanskem, Nemškem, Avstrijskem, Španjskem, Portugalskem, v Belgii in v Mehiki. Večidel se maste s tolstimi in naj vplivnejšimi službami, vrivajo se v armade in v vse der-žavine službe , oni hočejo dajati takt ali mero vladam, in njihovo geslo jeto-le: ,,Stran s cerkvijo! Stran z avtoriteto ali veljavo! Nobenih duhovnov več!" Oni taje Kristusa in Boga sploh! — Taka-le je ona hvaljena svoboda, ktere imajo polne usta naši svobodnjaki, in kdor ni slep, lahko sprevidi, kamo hoče mavtarstvo spraviti človeštvo.
Svobodni zidarji terdijo, da oni kažejo pot k napredku in blagostanju. „Monde ma<;onnique" piše : „Ne-ukanljive znamenja kažejo, da se bližamo odločilnemu razvitku svobodnozidarske moči in vpliva, ki se bode skoraj razlilo po svetu. Svobodno zidarstvo dan na dan
bolj zapopada važnost svoje misije, ono ve, kaj pomeni njegovo geslo, in bode kmalu razgernilo poslednje za-grinjalo praznega misticizma ali skrivnosti, ter proglasilo popolno prostost vestino, razglasilo jo bode kot načelo in podlago ..."
Ali ne poterjujejo ravno tega tudi neštevilni brezbožni časniki, ki o vsaki priliki butajo zoper Božje raz-odenje ? Za časnost in za večnost pripravlja mavtarstvo naj veči nesrečo človeštvu, ako se mu ne bodo meje stavile. Vžigavce same pa bode naposled naj huje peklo! Gotovo.
tPgted po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Iz katoliške družbe. Pri obilo obiskanem shodu ženskih udov kat. družbe 17. t. m., ki je imel govoriti o napravi družnega bandera, je bil odbor izbran, kteri se ima posvetovati, po kterih potih naj se spravi denar za bandero in kakošno naj bode. Svoje predloge ima odbor potem izročiti družnemu predsedniku in opravilnemu odseku , in ko se z njim dogovori, bodo samosvojno dalale in gledale, da to reč do-ženejo.
Izvoljene so bile v ta odbor gospe in gospodičine: Jožefina Globočnikova, Johana Nop. Jerajeva, Kornelija Šolmajerova, Frančiška Supevčeva, Jerica Smrekaijeva, Marija Tavčarjeva, grortnja Bcrta \Vurmbrandova, hči. in nji za namestnico grotnja Vilima NVurmbrandova.
Naznanuje p. n. družbinim udom
g r. Vil. \V u r m b r a n d , predsednik.
V Ljubljani 18. vinotoka 1
Z Verlinike, 18. vinotoka 1809. — Pretočeno i.<-deljo — v god obletnice posvečevanja vsih cerkev — smo obhajali pri nas vesel dan, namreč zahvalo za do-veršeni zvonik pri t tikaj.sni tarni cerkvi sv. Pavla apost. — Lepa in prostorna tarna cerkev je bila po mnogem trudu visokovrednega gospoda častnega korarja Andr. Pečarja sozidana leta 1852; ker je pa to zidanje tar-manom veliko stroškov prizadejalo, je mogel stari turu še v svoji poprejšni žalostni obliki ostati, ter_ čakati boljših časov za svoje doveršenje. Preteklo je 17 let, v kterih smo cerkev mnogo olepšali, pa turn je ostal v svoji navadni podobi. In preteklo bi bilo gotovo še nekoliko let, da bi se bili zamogli v sedanjih revnih ča sih zidanja turna poprijeti, ako bi se ne bil oglasil mili dobrotnik in nam v ta namen svoje podpore obljubil.
Hvala Bogu! oglasil se jc. Ta dobrotnik so nam naš prevzvišeni in milost, knezoškof Jernej Vidmar, kteri so, kakor letošnje leto ribniškim farrnanom za veliki altar, tako tudi nam lansko leto ob času deljenja sv. birme za turn 1000 gl. obljubili, ako ga skončamo. In glejte, ta dar so nam že pred doveršenjem stolpa milostijivo podelili. — Navdušeni po tej obljubi smo se letos dela z veseljem popri jeli, ter ga z Božjo pomočjo brez vse nesreče tudi dogotovili. — Povekšala sta še našo svetienost dva visokovredna in preeastita gospoda korarja iz Ljubljane, namreč pri olepšanju stolne cerkve mnogozasluženi mestni fajmošter v. č. gosp. J. Zupan, in v. č. g. M. MerŠol. Pervi so v lepeui govoru razložili, kako stavba novih cerkev kaže in je kazala krepko življenje sv. katoliške cerkve v vsih stoletjih vkljub ljutemu preganjanju, in nam poterjuje , da po obljubi Zveličarjevi bo stala sv. cerkev do konca sveta; da naj toraj vsi verni katoličani ostanejo zvesti svoji dobri in skerbni materi tudi v sedanjih žalostnih časih, in kakor so Bogu in sv. ap. Pavlu na čast lepo cerkev sozidali, naj si tudi skerbno prizadevajo po nauku sv. katoliške cerkve same sebe v živ tempelj Božji posvetiti, ter se bo tako tudi sad sv. misijona, kterega so se pretečeno spomlad tako goreče vdeležili, stanovitno ohranil. Ko so poslednjič še g. govornik opomnili, komu se imamo za
Bogom za današnje veselo praznovanje še posebno zahvaliti , namreč mil. knezoškofu Jerneju, so bili vsi poslušavci serčno gin jeni, in svesti smo si, da ta dan se je obilno molitve opravilo k Vsegamogočnemu za dušni in telesni blagor premilega dobrotnika. — Drugi v. č. gosp. so peli veliko mašo in zahvaljeno pesem ter s tim lepo pripomogli k povzdigi svečanosti. Serčno hvaležni smo v. čč. gospodoma za to dobroto in prijaznost. Končno še v imenu cele Verhniške fare s hvaležnim sercem rečemo: Bog ohrani še mnogo let mil. dobrotnika našega v ikšega pastirja in knezoškofa Jerneja, in Jim poverni Njihovo dobroto stotero s svojim časnim in večnim blagoslovom!	J. B.
Is Terziča. Mislili smo, da je nekdanje tukajšnje društvo „Liedertafel" že zdavno zamcrlo, ker že dokaj časa ni kar duha življenja od sebe dalo in se ni dalo več slišati ne v cerkvi in ne na drugem očitnem kraji. Se bolj in ložje smo pa menili, da je zaspalo, ker ni imelo nikakoršnega pevovodja in ker smo tudi v „Laib. Ztg." brali, da je teržiška „Liedertafel" prenehala. Pa zmotili smo se. Ko je pred kakimi štirimi tedni eden bivših tovaršev u: 'erl, se drugim zljubi, da bi tega to-varša tako pokopali, kakor so pred štirimi leti svojega vodja spremljali k hladnemu počitku. Iz te pokojne družbe prideta dva gospoda k gospodu župniku, ter v imenu vsih želita, bolje reči, tirjata od njih, da bi dovolili ranjkega z vso častjo pokopati, z banderom, s po-pevaujem itd. Gosp. župnik premišljajo, kaj bi bilo prav ter jima reko, ko le ne odjenjata, da z banderom ne pripuste, ker ga drugekrati ne rabijo, se ve, da ne o veliki noči, ne o sv. Kes. Telesu, in ker je za ban-dera sploh dandanašnji prekritični čas, za pesem pa jima rekč, da naj le besede (tekst) pokažejo, potem se jim bo že po previdnosti dovolilo. Ker pa le hočeta za-terdni odgovor imeti, jima se pristavijo, da naj se še zvečer potrudita priti, bosta pa potem že zaterdni odgovor dobila, ko se bom še s starši in s srenjskimi gospodi o ti reči posvetoval.
Pa ni ju bilo zvečer, temuč skuhali so tisti zabav-ljivi spis v „Tagblattukteri je našega preč. g. župnika in sicer duhovšino pred svetom omazal, in kterega je že naša srenja z dopisom popravila, ter izrekla, da o tej reči nič ne ve in noče vediti, pa da je z g. župnikom popolnoma zadovoljna; pa se ji je kratko odreklo , ko seje hotla s spisom potegniti za čast svojega občespoštovanega g. očeta, kakor se bere v 225. št. v „Tagblattu." Kavno ta odgovor nas je še bolj nagnil, da damo čast, komur gre čast. Resnica je, da naš verli g. župnik so sploh čislani, akoravno je znano, da naš Teržič za dosti kritičen kraj velja. To spoštovanje pa so si naš gospod oče pridobili v tem kratkem času še celo pri takih, ki niso posebni zgledi gorečnosti, zlasti s tim, da so moškega značaja, resni, previdni, odkriti, za vse jednaki, z nikomur pa nimajo nič posebnega, za Božjo čast in za zveličanje svojih ovčic pa so vneti z vsih svojih dušnih in telesnih moči prav po zgledu „do-brega pastirja" svojega godovnika sv. škofa Riharda. — Kar pa o duhovšini sploh in o „Tendenzen" tisti dopis govori, je tudi milovanja vredna laž, ker je ali iz napuha ali nalašč tako rečeno iz nekega studa do .,černib'*; o ti reči pa naj pišejo oni, ki slobodno po-litikujejo; toliko pa rečemo, da bodo taki ravno teh prej ali poz ne j naj bolj potrebovali, pa Bog dal, da bi ne biiO prepozno! —
lo smo le zato napisali, da čast. brav.-i sami razsodijo, kako težko nam je bilo z g. župnikom vred za-vuljj /aljenja dobrega imena preskerbnega dušnega pa-srrja in to še toliko bolj, ker še celo srenja nima pri naj boljši volji moči, da bi se po imenovanem listu madež zbrisal bil.
Sveto leto se pri nas obhaja prav spodbudno. Vsako nedeljo in vsak praznik ste dve procesii iz farne cerkve k sv. Jožefu na zeleui hribček, od koder se vidijo pobožni molivci po vsem tergu, ko med potijo na glas molijo „rožni venec", v cerkvi pri sv. Jožefu pa molitve za vse potrebe po bukvah za sv. leto itd. Moli se za sv. Očeta papeža Pija IX, za svitlega cesarja, za duhovsko in deželsko gosposko, za starše in učenike, za vse verne, krivoverce in grešnike, za žive in mertve. Drugo procesijo vodi dobro znani in spoštovani mojster g. Andrejček. Ta pa opravi po keršanskem nauku najprej navadni sv. križev pot (včasi tudi sv. križev pot za sv. leto) v farni cerkvi, potem gre pa s procesijo k sv. Jožefu. (Pri nas je tudi bratovšina k vednemu če-šenju sv. Jožefa.) Med potjo moli „sv. rožni venec," v cerkvi pa različne molitve, potem pa poje litanije Matere Božje in za tem sledi kaka pesem, zdaj ta zdaj una Riharjevih. Nazaj grede se zopet na glas moli „rožni venec," potem ko so v cerkvi dar položili na oltar sv. Jožefa, ter se vernejo proti materi fari, želeči, da bi mogli zadostovati za grehe, nespodobnosti, zasmehovanja in zabavljanja tistih, ki jim je ravno tako dobra vsaka vera, kakor tudi vsaka Časniška laž verjetna. *)
Te in take prav očitno zadevajo besede Zveličar-jeve: ,,Kdor vas posluša, mene posluša; kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje Njega, ki me je poslal."	Res........
Od Gorenske strani. (Konec.) Pri ti priložnosti naj podam nektere vesele bratovske naznanila:
S Koroškega, posebno iz fare Gutenstein , se piše, da ondi bratovšina sv. Uršule za keršansko podučeva-nje in za srečno zadnjo uro lepo cvete in dober sad obeta. Prav je tako, bratje Korotanci, splošno se ie po-primite, ter se v sveti veri poterjujte, ktera ima dandanes toliko hudih sovražnikov, ki ji žele škodovati in jo v slabo ime spraviti. Kerške škofije vikši pastir so to braterno večkrat ustmeno in pismeno priporočali. Pastirji in ovčice poslušajte njihov glas in vpeljite v vse fare braterno sv. Uršule za srečno zadnjo uro. — V Kamniku in v Cernem verhu na Kranjskem so v roko vzeli častiti gg. duhovni vodstvo uršulinske bratovšine, ktero je pobožno ljudstvo že dalj časa med seboj imelo. Ker-šanske društva in od katoliške Cerkve poterjene pobožne bratovšine so duhovnom v njih poklicu zdatna podpora, da verniki ložej svoj namen dosežejo. Brez truda gg. duhovnov pa tudi bratovšine, ktere veliko hudega odvernejo in obilno dobrega med ljudstvo vpeljejo, le prehitro jamejo pešati, sčasoma se opušajo, in poslednjič popolnoma pozabijo, kakor žalostna skušnja pretečenega stoletja spričuje. Obilno lepih bratovšin in društev je namreč takrat v veliko škodo keršanske pobož-nosti iz sveta zginilo. Zakaj? Višja in nižja duhovšina se je preveč željam vlad uklanjala, ter nehala bratovšine in pobožne društva podpirati, priporočati in za nje sker-beti. — In kakšni so bili nasledki? Mlačnost, vnemar-nost, brezbožnost, nevera, spačenost. Cujmo, bodimo sijonski varhi! Ne prezirajmo hudih znamenj sedanjega časa; sej enakim znamnjem sledijo enaki nasledki. Zdaj je splošni glas: „Z združenimi močmi!" Naši in Božji sovražniki, nasprotniki sv. vere in Jezusove cerkve se tega zvesto deržijo in se zedinjajo; stavimo se tedaj združenim sovražnikom z združeno močjo nasproti, ter podpirajmo pobožne braterne in katoliške društva. K sklepu prelepi, zbudiven zgled udom uršulinske bratovšine v posnemo serčnosti. Enajstere valencienske uršu-linariee na Francoskem, sloveče zavoljo keršanskega poduka in pobožne odreje ženskega spola, so za sveto
*) Vsakdanja brana nasprotnih časnikov jim mora pred ali poznej j.jdkopati vso vc-ro iz nedolžnih otročkih let.	Pi*.
vero in nedolžnost, kakor nekdaj sv. Uršula, in njene tovaršice, leta 1794 o grozovitnem francoskem puntu junaško svoje življenje dale, ter so pod sekalom (guilo-tino) nedolžno kri prelile. Kaj so pa bile te pobožne uršulinske device zadolžile, da so bile tako neusmiljeno umorjene? Puntarji so njihovo stanovanje v mestu Va-lenciennes-u zaperli in jih pregnali. Bežale so v mesto Mons, da se ondi sklenejo s svojimi duhovnimi sestrami. Potem se povernejo v Valenciennes, ker je bila to mesto posedla avstrijanska vojska, da bi živele v klošterski zvezi ter žensko mladost podučevale in pobožno odrejale. Ali brezbožniki niso mogli tega sterpeti, hotli so vse pokončati, vendar so jih nekaj dobri ljudje oteli. Sledeče pa so popolnoma vdane padle pod sekiro, in sicer te le petere 17. oktobra: Natalija Banat, Lavrcn-ci ja Prin, Uršula Bourlad, Mari ja Dukret, Avguština Desjardins. Tem so nasledovale druge šestere 23. okt.: Klotilda Poillot, sprednica, Skolastika Leroux, Jožetina Le-reux, Frančiška l)elecroix, Ana Marija Baux, Marija Tor-dula Bore. Na večer pred smertjo so pobožne device imele veliko srečo naj svetejši zakrament prejeti iz rok serčnega inašnika, ki je bil tudi v tistih ječah zapert in za sv. vero umorjen. Kader so se za presveto popotnico skupaj zbrale, so si s serčno radostjo vošile srečo, da zamorejo lju-beznjivega Jezusa še enkrat na zemlji prejeti, kterega bodo kmalo v nebesih od obličja do obličja gledale. — Vsi, kteri so bili pričujoči so ginjeni solze točili pri tem pogledu. Na moriše z zadej zvezanimi rokami peljane so same ljudi tolažile, kteri so jih milovali, in serčno pele zahvalno pesem.
Do zadnjega zdihljeja so kazale čudovito močnoduš-nost kakor prave keršanske junakinje in serčne muče-nice Jezusove.
Iz Maribora J. No zdaj za gotovo vemo, da gre i>o novi vojaški postavi tudi duhovnik pod mero. Zgodilo se je, kar je od tukaj poročano: mlad č. g. duhoven, tedaj v 4. letu bogoslovja, je moral iti na odbe-ro; k sreči da je bil za preslabega telesa spoznan. Stvar se je prej po oblastnijah motala; in cel6 od ministerstva se je glede na §. 2f> v. p. odgovorilo, da mora tudi duhoven, če je v teh letih, priti na odbero. — Zabra-njeno nikomur biti ne more, postavo študirati, kaj v sebi ima in svoje misli tudi javljati. Poglejmo toraj §. 25, kaj da govori ? O d u h o v n i k i h ne govori besede ne, ampak le o „kandidatih duhovskega stanu," kterim postava jemlje dosihdob pripoznano prednost, da so bili prosti vse vojaške službe, ter določuje, da, če ,,kandidat duhovskega stanu" k vojakom se vzame, dobi odpust, da doverši bogoslovske študije, spada pa, če se posveti v duhovnika, k vojaškim duhovnom. To je vse jasno. Kako se pa zamore po istem §. 25 duhoven siliti, da se pred asentno komisijo skaže, to vedo le oni, ki so to postavo izdelali, in kteri jo tolmačijo. Mi prosti katoliški kristijani vemo čisto za gotovo, da posvečen duhoven ni več „k and i da t" duhovskega stanu, temuč je že v pravem smislu mašnik, duhoven, o kterem ne §. 25 in tudi nobeden drugi voj. postave ne govori. Mislimo tedaj, da se je pri tej priliki od viših in naj viših oblastnij zato postava tako tolmačila in djansko porabila, ker se ni gledalo na ogromni razloček med katoliškimi in drugoverskimi kandidati duhovskega stanu. Pri drugovercih ni od Boga postavljenega po s večen j a, ni sv. zakramenta, torej ostanejo zares le kandidati duhovskega stanu, dokler de facto duhovske službe ne nastopijo. Vse drugač je pa to po katoliškem veroizpovedanju, vsled kterega neha vsakdo „kandidat" duhovnega stanu biti, berž ko maš-nikovo posvečenje prejme.
Slaba se po tem takem kaže za naraščaj v duhov-
skem stanu. Le mladenčera, ki že zli. letom začno študirati in nobenega leta ne zgube, podaje postava dobiček, da sprejeti v bogoslovje zamorejo duhovniki postati, če kot bogoslovci ostanejo pri odberi. Tisti pa, ki začno študije pozneje, ali se v gimnaziji predolgo mude, ako postanejo vojaki preden v bogoslovje prestopijo, se več sprejeti ne smejo. Onih pa, ki bi pri zdravem, čverstem telesu vojaščini odleteli, utegne le malo biti, in tako so zares nastopili slabi časi za ker-delo Kristusovo. — Letos jih je sprejetih v semenišče štirnajst. —
Nerad sicer, toda primoran, da si ohrani čast resnicoljubnega dopisnika, naj slednjič vaš dopisnik še omeni odreka v št. 103. „S1. Nar." xJopis iz Maribora v 35. listu „I)anice" imel je v mislih le z ušesci („ ") navedene besede, da se prosivec zato v bogoslovje ni sprejel, ker „nemški ne ume." Vzrok tako razglašen kaže navadno, brez druzega pristavka, da sc dekret na vloženo prošnjo tako glasi. Dopisnik „Dan." vsaj je bil teh misli; zato se je podal, kakor je v dopisu brati, vprašat na „dotično mesto," kder se mu je naročito reklo, da o onem vzroku v pisarni nihče nič ne ve, in tudi v dekretu besedice v tem ni. To je dopisnik poročal v ,,Dan."
Oe tedaj „S1. N." pri svojem ostane, je moral menda povzeti svoje naznanilo iz vira, ki mu je vedel kaj povedati naravnoč iz škotove sobe, od kodar „l>an." dopisnik poročil ne prejema. Ker tedaj dopisnik ,,Dan." zato ne more, da po svojem poprašanju morebiti resnici do slednje koreninice priti ni mogel, ni tudi zaslužil zbodca ob koncu naznanila v „S1. Nar.": „dostavkov, ktere bi lahko delali, ne bomo delali, da zopet koga ne zbodemo na občutljivi strani." Dopisnik „Dan." — naj bo za vselej rečeno — ni tihotapec, ne mara podkupljen, da bi zakrival po novinah krivice, ki se kje narodnosti gode, nego jih, ako so dognane, živo in odločno obsoja, prišle one od kodar koli. — Naj bo s tem konec besedi o stvari, ki ni vredna tiskovnega černila, ki sc je za-njo potrošilo.
Xa Premu 18. okt. — Nj. veličanstva svitla cesarica Karolina Avgusta je blagovolila podeliti za tukajšnjo novo farno cerkev 500 gl. Ginjeni radosti naznanu-jejo svetu milijonkrat hvaležni farmani in farani to za njih preveselo novico. — Poverni milijonkrat Bog.
Iz Presarij, 18. vinot. — Danes zjutraj o 1 Ji je strašno zagermelo, kmalo potem se sliši žalostni glas zvo-njenja z Žalostne gore , ki nam oznanuje, da je nekje ogenj. Poprašujemo se, kje? Kar pride mož v tarovž povedat, da na Žalostni gori zvonik gori. Ker ljudje precej na pomoč prihite, in čversti fantini v turn verh gornjih lin do ognja gredo, drugi pa se po vsem turnu tako razstavijo, da gre voda v posodah od enega do druzega, so po dolgem trudu ob devetih ogenj pogasili, akoravno je bila burja tako huda, da smo se bali, zvonik bode prevergla. Oe tudi sta strela in ogenj streho na turnu in cerkvi močno poškodovala, je bilo vender po pogašenem ognju vse neizrečeno razveseljeno, in lepo priterkovanje z zvonovi je zdaj vsi fari oznanovalo, da preljuba cerkev Matere Božje na Žalostni gori je rešena in ohranjena. Vse zdaj v cerkev hiti, in obadva (z gosp. kaplanom) med prelepim petjem dar sv. maše opraviva Bogu in Materi žalostni v zahvalo, da jc cerkev oteta. Kako strašna moč je strela imela, spričuje to, da magnet na turnu, ki je bil lansko leto prezlačen, in železno štango je vse razbilo in po vsem griču razmetalo , zid okrog cerkve po več krajih poškodovalo, v mežniji junca v hlevu ubilo , in po^ griču proti železnici v večih krajih zemljo razrilo. Skoda je sicer pri turnu in cerkveni strehi velika, in okna v cerkvi ic
mežniji so skorej vse pobite ; pa vendar nikdar zadosti Boga zahvaliti ne moremo, da pri toliki nevarnosti, kakor se je bilo bati, škoda veči ni, in da ni pri tako hudi burji vse pogorelo. V farni cerkvi se pripravljamo, da bomo sv. misijon obhajali, v nedeljo (31.) popoldan pričakujemo prečast. gospodov jezuitov, in praznik vsih .Svetnikov zjutraj se sv. misijon prične. Bog daj obilnega sadu!	P*
Iz Tersta. Družba sv. Križa v prid umerlim duhovnom je 14. unega mesca imela navadno obletno opravilo za vse „žive in mertve družnike." Opravljal je černo slovesno mašo družbini prednik p. n. gosp. dr. Jožef Šneider, stolni prošt. Potem je bil letni zbor v cerkveni sakristii, pri kterem je bilo 25 družnikov pričujočih iz mesta in okroga. Prihodkov je imela družba preteklo leto »110 gl., izdajkov 77 gl. Premoženja ima sedaj 429 gl. 79 kr. Lansko leto so pristopili 3 novi udje, in vsih je sedaj 170. Pri tej družbi za vsacega tovarša, ki umerje, vsi drugi raašujejo in vse mertvaške molitve (oficium) opravijo.
Iz Drinupolja na Bulgarskem, 7. oktobra. T. B. — Naša redovna družina v Drinopolju je prav zdatno narastla. 24. sept. so trije novinci sem prišli: duhovnik o. Aleksander Szvmonski, br. Ilieronim za gospodarstvo in br. Janez za kuhinjo. Dva Bulgara iz notranjeev sta postala naša brata, eden je v novinstvu, drugi pa še v poskušnji, toraj nas je skup 11.
Te dni je turška vlada razglasila velikanski program po časnikih. V vsakem vialetu, to je okraju, se bo g i m n a-zija napravila za turke in kristijane, tedaj zmešane šole, in vodja jim bo turek. Lepa reč! Druge zasebne šole bodo tudi dovoljene, bodo pa pod nadzorništvom turške vlade, in vodja mora svojo sposobnost za to dokazati. V Stambulu pa se bo vstanovilo vseučilišče s štirimi predelki (fakulteti).
Bulgari imajo vedno več upanja, da se jim napravi samostojin naroden patrijarhat. V vsakem oziru pa je treba prav pridno delati za bulgarsko katoličanstvo.
V Usundziovi, tri dni hod& od tukaj, je vsako leto velik somenj, ki terpi čez mesec časa. Obiskujejo ga tudi dunajski kupci. Predvčeranjem se je s somnja ver-nil vali paša, vojakov pa še ni nazaj.
Govori se, akoravno Bulgari po politični svobodi zdi-hujejo, da kažejo vendar v veliko ne vol jo proti Serbom, in celo proti Moskovitom, od kterih pomoči nič slišati nočejo. (Slovani, nesrečni Slovani bodo javaljne med seboj edini in prijazni, dokler jih ne bode jela ediniti in prijazniti zlata vez katoliške vere. Mali slovenski narod zadosti kaže, kolika moč je v edinosti katoliški. Vr.)
Peiinovee.
Kakošni poštenjaki so kloštrobutarji. Bivši macinski časnikar Sigm. Neuburger, ki je spisal zasra-movavno kjižuro „Barbara Ubryk," je pobegnil in se zgubil z bankierom J. Mendel-nom vred iz Monako-vega. Ta dva gospoda goljuta staMonahov oplahtala za 300.000 gl. ter jo potegnila, zraven tega pa se še trojica druzih za njima ogleduje, pri kterih sta več ali manj bila dolžna ta dva „fort-šrittlerja" 19. stoletja. Ne mara bodo opeharjene odškodovali ljubljanski in drugi mešetarji tistih Barbara l*brik-romanov, v kterih je toliko resnice, kolikor pri unili dveh dolgopetarjih poštenja?
Velika resnira je v naravi, da „ljubezen se mora zaslužiti," — nikoli se ne da prisiliti. Naj laži-liberalci noč in dan vpijejo, zabavljajo, rohnč, pišejo, rijejo, vde-lujejo in počenjajo zoper deželo in njene rojake, zoper vero in njene duhovne: svesti naj si bodo, da nikoli ne bodo ljubljeni, dokler ne postanejo narodu in veri pravični, zakaj ljubezen se ne da prisiliti, mora se zaslužiti.
Iz Ljubljane. Prečast. gosp. Simon Vilfan,
novomeški prošt, so bili vmesteni 18. okt.
V Olomovcu je osnovana katol. družba pod bram-bo prečast. gospoda metropolita, ktera svojo besednico slovesno prične 31. okt., in k tej slovesnosti vabi po prečast. gosp. kanoniku Belrupt-u tudi katoliško družbo na Kranjskem. Kteri koli naših družnikov more in želi, vsak je k tej slovesnosti priljudno vabljen.
Milostni gosp. Mrak, naslednik Baragov ter škof v Marketu, naš rojak, doma iz Poljan, so prišli v Ljubljano 20. tega mesca ob 2 zjutraj. Mudili se bodo nektere tedne na Kranjskem, potem gredo v Rim na vesoljni ^zbor. 13. kim. so se podali iz svoje škofije na pot. Cez morje so se peljali še z dvema drugima Škotoma, ki tudi gresta na zbor in s 110 zvavi za papeževo vojno, ki so naj veči del verli Študentje iz Kanade, iz naj boljših rodovin. Milgsp. Mrak jih ne morejo pre-hvaliti, kako modro in pošteno so se po poti obnašali. Z naslednjim parobrodom je imelo že več škofov priti, zakaj iz Amerike jih pojde veliko v Rim. Kaj prav so prišle prečastitemu škofu in misijonarju tiste zbirke, ki jih je „Danica" dobivala za-nje pred nekterimi mesci, zakaj prišli so, kakor je znati, nekoliko manj kot prazni s potovanja. Njih škofija bo menda všeč našim evropej-skim gg. „liberalcem", kajti nima nikakoršnih prihodkov. Katoliške misijonske družbe jih podpirajo. Serčno hvaležni so mil. gospod vsim dobrotnikom, in molili bodo za nje na grobih ss. aposteljnov Petra in Pavla v Rimu in pa v Ameriki. Kdor jim bode za nadaljno popotovanje kaj pripomogel, bode torej gotovo lepo in dobro delo storil za-se in za katoliško reč.
Ni pa manjši tudi pomanjkanje duhovnov za njih misijon; torej žele na Slovenskem pridobiti kaj gorečih duhovnov, bogoslovcev ali tudi dijakov iz višjih šol, ki bi jih seboj vzeli. Veliko je storila že slovenska dežela za oliko Amerike; Bog ji tega ne bo pozabil ter bode dodelil, da bo olika tudi v domači deželi toliko bolj napredovala. Bog daj oboje!
V	Selu pod Šumberkom je bila 19. kim. t. leta nova cerkev blagoslovljena. (Prihod, dopis.)
Bileove cerkvene himne se priporočujejo, da bi se na-nje ne pozabilo, re3 ne pozabilo! (Cena 20 kr.; zadnjič ni bilo prav povedano.)
C č. gg. duhovnom ljublj. škofije. Popravek v letošnjem ,,Directorium-u": Za 2. novem, v 5. versti naj se bere „Udalrici" namesto „Nicetae, in v 6. versti „4" namesto 3. In za 1. grud. v 1. versti beri „Udalrici" namesto Nicetae, in v 2. versti ,,4" namesto 3. —
Mnogim gospodom naj priserčniši zahvalo za taka lepo razodeto blagoserenost! —
Prostora in časa je zmanjkalo za politiške naznanila. V prihodnje bode zaupljivo bolje.
Duhovshe spremembe.
V	ljubljanski školii. 0. g. Jak. Kalan je zavoljo zdravja prestavljen iz Škofje loke k sv. Križu pri Kostanjevici: č. g. Biaž Soklič iz Teržiča za 1. kapi. v Škotjo loko; č. g. Fr. Špendov, novoposv., v Ter-žič k šolstvu.
V	lavantinski škofii. C. g. Val. Jaric je postavljen za župnika pri sv. Florijanu naBoču; namestni učitelj verozakona na gornji gimnaziji v Mariboru je imenovan č. g. Jož. Pajek, stolni kaplan. — Umeri je: Č. g. An dr. Glavnik, župnik pri sv. Janžu na Drav. polju. R. I. P.
Dobrotni darovi.
M. Rihar 1 gl. *r.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef BlitZllik v Ljubljani.