ISSN 0351-6407 A RAC računalniški tečaji ADAK Microsoft«^«« MlKlOŠA KUZMIČA 4, M. SOBOTA, TEL.: 22 162 ^-junija! 8°vine CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana ulsSUlmLIUu Murska Sobota, 13. junija 1996, leto XLVIII, št. 24, cena 170 SIT M zapisnikih, pa tudi lastnim očem ... Stran 15 Le kaj naj si misli človek, če v njegovi hiši v štirih dneh na različnih mestih kar devetkrat zagori? Prav gotovo je pojav vsaj čuden, za mnoge celo nevetjeten. Pa se je, kot kaže, vendarle zgodilo -če verjamemo izpovedim prič, podatkom, ki so v policijskih Pregovor 0 Vidi se skozi noč vidi. I čredni občni zbor Kmetijske zadruge Stran 9 »11 Vse poti vodijo 522,30 SIT - 522,30 SIT 522,30 SIT 233,30 SIT 164,80 SIT J za zaprtimi vrati za javnost . Drobnoprodajne cene lav Za norrnalno utrjevanje las, 300 ml 522,30 SIT lk Za močno utrjevanje las, 300 ml Ih Ar lav Za traJno kodrane in barvane lase, 300 ml IkJ Dani ^banskim pršenjem, 150 ml " N ^OR[p ’ šampon za lase (4 vonji), 250 ml ' detergent za pomivanje posode, 1 liter QUALIFIED DEALER minicom d.o.o., vegova 13, m. sobota, tel.: 069 32 735, fax: 31 954 u ■ M ■ k M RAČUNALNIKI, KI LETIJO! 1 k M e a aS M . \. v, MINICOMOVI DNEVI UGODNIH NAKUPOV: čet. 13.6. - pet. 14.6., HOTEL DIANA - PINKI RAČUNALNIŠKA OPREMA PO CENAH, KI SE JIM NI MOGOČE UPRETI! Policisti »lovijo« prehitre voznike Stran 26 VREME Ob koncu tedna bo sončno brez neprijetne vročine. Vestnikov koledar 13. junij, četrtek, Anton 14. junij, petek, Metod 15. junij, sobota,Vid 16. junij, nedelja, Beno 17. junij, ponedelejek,Gregor 18. junij, torek, Bogdan 19. junij, sreda, Julijana Gori pri gradu gori Malo, a kakovostno! Da je dogovarjanje med organizatorji sejmov v Sloveniji več kot nujno, dokazuje tudi minuli teden: v Ljubljani je bil vinski sejem, v Mariboru trgovinski in v Gornji Radgoni sejem embalaže. Nobeden od zgoraj naštetih sejmov pa se ne more pohvaliti z rekordnim obiskom ali nadpovprečno uspešnostjo. Prej bi lahko rekli, da so bili razstavljalci razočarani, če ne že kar nezadovoljni. Rešitev je le boljše sodelovanje organizatorjev sejemskih prireditev, ki bi morali v prihodnje uskladiti sejemske termine. Stran 4 Poni urei smo se z Vestnikovim vlakom minulo soboto popeljali na Gorenjsko - s panonskih ravnic med alpske vrhove. Fotoreportažo o naših doživetjih najdete na straneh 16-17. Viktor Keller odstopil Po štirih letih uspešnega vodenja beltinskega nogometnega prvoligaša je Viktor Ketler nepreklicno odstopil s položaja predsednika kluba. »Po štirih letih napornega dela sem utrujeni in potrebujem počitek, vendar bom še naprej delal v klubu,« je na tiskovni konferenci utemeljil svoj odstop. Stran 8 ataajMHB vestnik, 13. junijajjj ktualno okoli nas PO SLOVENIJI Po podpisu pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo LJUBLJANA - Na dan, ko bi se bila pravzaprav po prvotnem načrtu morala začeti dolgo napovedovana učiteljska stavka, je vlada potrdila usklajeni dogovor med svojo pogajalsko skupino in pogajalsko skupino sindikatov SVIZ in VIR in tako preprečila uresničitev napovedi. LJUBLJANA - Predsednica parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Mihaela Logarje povedala, da so na zaprtem delu seje obravnavali tudi imenovanje Petra Venclja za slovenskega veleposlanika v Nemčiji. Po glasovanju članov odbora kandidat za veleposlanika ni dobil potrebnega soglasja. LJUBLJANA - V skladu z individualnim partnerskim programom se je na tridnevnem obisku v Sloveniji mudila štirič- lanska strokovna skupina Severnoatlantske zveze, ki je predstavila delovanje Nata in možnosti naše države v programu Partnerstvo za mir. PO SVETU SOFIJA - Bolgarski minister za kmetijstvo Cvetoslav Živarov je odstopil zaradi pomanjkanja kruha in moke v državi. Živarov je odstopno izjavo poslal vodstvu Kmečke stranke, kije odstop sprejelo. Živarov je postal kmetijski minister januarja letos po odstopu Vasila Čičibabe zaradi krize s kruhom. HONGKONG - Hongkong je z dvema letaloma poslal v Vietnam 376 beguncev, ker se hočejo oblasti do sredine naslednjega leta znebiti begunskih taborišč. Kitajska, ki bo prevzela oblast nad Hongkongom 1. julija 1997, je že večkrat zahtevala, da britanska kolonija pošlje v domovino vse vietnamske begunce. DURBAN - Južnoafriška policija je začela pošiljati posebne policijske enote v nemirno provinco Kva Zulu Natal, kjer bodo 26. junija lokalne volitve. Močno oborožene enote bodo nadzorovale kmetijska in mestna naselja, v katerih so napetosti med pripadniki Afriškega nacionalnega kongresa, ki ga vodi predsednik Nelson Mandela, in privrženci Butelezijeve nacionalistične zulujske stranke Inkatha Freedom. WASHINGTON - Pentagon je sporočil, daje ameriški general Lcighton Smith, poveljnik Iforja v Bosni in Hercegovini, odstopil. Isti vir je še sporočil, da ga bo zamenjal viceadmiral Joseph Lopez. RIM - Britanski zunanji minister Malcolm Rifkind je italijanskemu premieru Romanu Prodiju zatrdil, da njegova država izjemoma ne bo nasprotovala podpisu pridružitvenega sporazuma med Slovenijo in Evropsko unijo, sicer pa bo še naprej blokirala odločitve evropske petnajsterice. BRATISLAVA - Tu je bil dvodnevni sestanek ministrov za trgovino držav članic Cefte, ki se ga je pod vodstvom ministra za ekonomske odnose in razvoj Janka Deželaka udeležila tudi slovenska delegacija. Določili so, da bo Slovenija leta 1997 predsedovala Cefti. ANKARA - V mednarodnih vodah Egejskega morja in Sredozemlju potekajo velike turške vojaške vaje z imenom Morski volk. Poleg ladjevja sodeluje tudi letalstvo. Vaje bodo trajale 28 dni, njihov namen pa je preverjanje bojne pripravljenosti turške mornarice ter sodelovanje pomorskih in letalskih enot. ■ DAMASK - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in savdski princ Abdulah sta se sestala s sirskim predsednikom Hafezom al Asadom. Govorili so o političnih spremembah v Izraelu in njihovih morebitnih vplivih na btižnjevzhodni mirovni proces. ■ LANCUT - Dvodnevno neuradno srečanje predsednikov devetih srednjeevropskih držav, ki je letos potekalo četrtič, je minilo v znamenju več dvostranskih pogovorov. Sicer pa so največ pozornosti namenili vprašanjem Srednje Evrope, Evropske unije in varnosti. Prihodnje leto bo predsednike gostila Slovenija. ■ MOSKVA - Kandidat komunistične stranke na ruskih predsedniških volitvah, ki bodo v nedeljo, Genadij Zjuganov, je predlagal združitev vse opozicije, vključno z ultranacionalistom Vladimirjem Žirinovskim. ■ ŠANGHAJ - Po treh letih in dveh dneh je Kitajska iz delovnega taborišča izpustila enega najstarejših kitajskih disidentov in borcev za demokracijo Zhang Xianlianga. ■ SARAJEVO - Na tisoče Sarajevčanov se je udeležilo proslave v spomin na vojaške bitke in obrambo bosanske prestolnice. Častno četo med slovesnostjo na Žuču pri Sarajevu sta pregledala predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine Alija Izetbe-govič in general Rasim Delič. ■ BUDIMPEŠTA - Tu se je končala dvodnevna konferenca predsednikov evropskih parlamentov. Udeležil se je je tudi predsednik slovenskega parlamenta Jožef Školč, ki je govoril o sodelovanju med parlamenti v luči medvladne konference Evropske unije. ■ PEKING - Kitajska je potrdila, da je v puščavi Lop Nor izvedla podzemni jedrski poskus, in sicer 48 ur po privolitvi, da bo v prihodnjih 10 letih ustavila vse jedrske poskuse, tudi v miroljubne namene, da bi omogočila sklenitev sporazuma o popolni ustavitvi jedrskih poskusov. M. J. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček. Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šdmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba) , n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe in obrtnike 6.5OO.OO SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT.. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Dan D za Slovenijo Dolgo pričakovani zgodovinski dogodek za našo državo se je zgodil v ponedeljek, 10. junija, ob 14.45 v Luksemburgu. Takrat je namreč predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek skupaj z vsemi zunanjimi ministri evropske petnajsterice, komisarjem van den Broekom in predsednikom ministrskega sveta Lambertom Dinijem podpisal Evropski pridružitveni sporazum med Slovenijo in Evropsko unijo. Slovesno podpisovanje dokumenta, ki je v bistvu kar zajetna knjiga na okoli 240 straneh, je seveda sledilo šele odločitvi sveta zunanjih ministrov, da je tak sporazum s Slovenijo mogoče skleniti. To je zagotovo, če seveda odmislimo precej simbolično, a vendarle pomembno dejstvo, da je naša država tedaj uradno vložila tudi vlogo za naše polnopravno članstvo v Evropski uniji, še eno od odločilnih dejanj v obdobju slovenske samostojnosti. Na ta način dobivamo nov položaj v evropskem dogajanju, saj je Slovenija postala pomemben dejavnik na širšem političnem prizorišču. Naslednji korak, ki bo vendarle več kot simboličen in formalen, pa bo prvo povabilo na predsedniški vrh Evropske unije v Firencah. Zgodba pred zgodovinskim podpisom evropskega pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo pa je mnogo daljša in zapletenejša. Spomnimo se, da je Italija že pred časom neformalno onemogočala sprejem ustrezne rešitve, predenje Slovenija sprejela tako imenovani španski (Solanov) kompromis o ureditvi nekaterih nepremičninskih vprašanj z našo zahod1 no sosedo. Šele potem je italijanska stran spet začela pošiljati razne znake, da jim ne gre predvsem za ureditev tako imenovanih dvostranskih zapletov. Ko pa je že kazalo, da so končno odpravljene vse formalne ovire, seje Velika Brita- nija odpovedala sodelovanju pri sprejemanju vseh odločitev Evropske unije, katere članica je, zaradi znane bolezni norih krav. To pa je seveda pomenilo, da ne bi podpisala niti našega sporazuma. In potem je v tem vmesnem obdobju potekalo mrzlično lobiranje v korist Slovenije, pri čemer je treba izpostaviti izdatno pomoč Italije. Tako seje Velika Britanija naposled upognila zahtevam Evropske unije. Hkrati je Velika Britanija s svojo gesto dobre volje izrazila ne le naklonjenost Sloveniji ob odločitvi evropske komisije, kije prižgala zeleno luč za naše pridruženo članstvo, ampak nas je umestila med tiste srednjeevropske dr- »Velika naklonjenost Sloveniji Po vrnitvi s Poljske, kjer se je srečal s predsedniki osmih srednjeevropskih držav, je slovenski predsednik Milan Kučan na zborovanju v Puconcih povedal naslednje: »V dveh dneh pogovorov se je znova pokazala velika naklonjenost in zelo velika prijaznost do Slovenije, do te majhne in po svoje nenavadne države. Govorili smo o evropski varnosti, o takšnih in drugačnih mehanizmih in inštitucijah, ki naj na tej stari celini končno zagotovijo mir, sodelovanje in mirno, varno prihodnost. Kakorkoli - na koncu je vendarle obveljala ugotovitev, da več kot more kdorkoli storiti za varnost ljudi na tem starem kontinentu, more storiti vsaka država zase. Če bo ta na znotraj stabilna, varna, če bo ljudem zagotavljala delo in socialno varnost, mladim pa prihodnost, potem se niti sosedje niti širša regija in vsa celina ne morejo bati za svojo prihodnost, za to, da bi bili ogroženi mir, stabilnost in varnost Za to, da bi tudi naša država, ki bo skoraj slavila peti rojstni dan, končno postala takšna država. Ko smo se borili zanjo, smo svet prepričevali, da imamo pravico do države. Takrat smo mislili in prepričani poudarjali, da je država pravica. Zato bi končno moralo prevladati, da je država tudi velika odgovornost; odgovornost predvsem tistih, ki so jim ljudje na volitvah zaupali, da to državo upravljajo tako, kot je njim v prid. Seveda na svoji ravni in glede na pristojnost.« M.JERŠE žave, ki imajo največ možnosti za sprejem v polnopravno članstvo Evropske unije. Sicer pa podpis pridružitvenega sporazuma omogoča naši državi tudi politični dialog z Evropsko unijo na najrazličnejših področjih. S tem se očitno začenja še zahtevnejša faza v slovenskih prizadevanjih po vključitvi v Evropo. Posebna poglavja namreč naštevajo podrobnejšo ureditev drugih odnosov, kot so prosto kroženje blaga, zaposlenih, zagotavljanje servisnih storitev in možnost ustanavljanja podjetij, liberalizacijo pri kroženju kapitala, pa tudi uvajanje konkurenčnih pravil, ki so značilna za Evropsko unijo. Posebnega pomena so določila o postopn6®11. lajevanju našega prav" 8 dročja z evropskimi J* kakor tudi sodelovanj6 n inih področjih, predv J dustriji, varstvu okoja.« športu, statistiki v in ® ; ski in telekomunikacij nosti in na kult^f®® j^ta’ ju, pomemben vidik P J . j gotovo tudi vplivna^ sodelovanje s člani f—J nostih podpisanega P venega sporazuma r1 t prezreti tudi njego jij darskega pomena. $ nem dialogu z Evrops slf (letno vsaj enkrat L)««1' Čanja na ministrski toif v prihodnje oblikoval' govinska območja-industrijski sektor, v„ J ti, da bo v skladu z JU sporazumom EvroP j odpravila svoje čari (t izdelke, za nekatere P poma odpravila do 2000. Z uveljavitvijo ma pa bi ske omejitve pn s0^ trgovanju. Hkrati P občutljive proizv tekstilni in kovinsk ' j. predelani kmetijski P j dodali še P^U-Uin rUf Glede kmetijskih proizvodov pa sc> sije. za obojestranske J Dejstvo je, da žava po dveh dolg nih zapletov doko”W v tako imenovan dialog Evropske ynoc datkami za Poln, PkoiiU‘1 stvo. Kobomo dok .lisej šnjega julija o gevtof podroben vp«* kn)* komisije, bomo J deli, kakšno je nJe i0 r naši »objektivni t nostih za vsWP feren®| unijo«. Skupaj z utaM, poved za vstop- e'ih »J deč po dokaj ug vih v svetu ®re z tično zadevd P mosvojitvi m zat« j priznanju morali tega enkrjo’ vinskega dogodk zavedati. ' I I 1 I I l 1 I i 1 1 1 1 1 1 i •i । 1 f Iz Monoštra piše » Verjamemo, če hočemo1 izpostavljene nevarnostim. Tako pravijo manjšine, toda kaj bi bilo, «0^ varnost« opozorili tudi nas. In kaks"ltil vam daje pri naši zaščiti, če pokukate f pravilnike manjšinskih samouprav. ..:||ti^l,,' Dobro, pravijo Nemci, da želite /tekt1., padnike hrvaške ali srbske manjšin^ še razumeli. Toda kaj imamo mi ad Jelcin prepričan, da bo zmagal Ruski predsednik Boris Jelcin je v pogovoru za televizijsko postajo NTV poudaril, da bo na volitvah zanesljivo zmagal, in to že v prvem krogu. O drugem krogu sploh noče razmišljati, svojim sodelavcem pa je prepovedal, da bi pripravljali scenarij za drugi krog. »Bolj kot raziskave javnega mnenja mi intuicija pravi, da b,om zmagal. To mi pravijo srečanja, ki sem jih imel v zadnjih mesecih z ljudmi po vsej Rusiji; ali ne poznam svojega naroda ali bodo stvari potekale tako, kot pravim. Popolnoma sem prepričan o zmagi. Ne moremo dovoliti, da pridejo na oblast komunisti. To bi bil propad Rusije. Izgubili bi vse, kar smo dosegli v zadnjih letih,« je dejal Jelcin. M. J. Prav gotovo so začudeno gledali nekateri gostje in novinarji na tiskovni konferenci po seji madžarsko-slovenske manjšinske mešane komisije v Budimpešti, ko je novinar največjega madžarskega dnevnika Nepszabadsaga državnemu sekretarju za manjšine postavil naslednje vprašanje: »Ali lahko Slovencem na Madžarskem zagotovite, da jim niso prisluškovali?« Gre namreč za najnovejšo afero, ki se je začela s tem, da je nekdo - pravijo, da namerno - predstavnikom tiska posredoval določene dokumente, ki menda dokazujejo, da so nekaterim manjšinam prisluškovali. Vse skupaj naj bi se začelo leta 1992, in sicer v Baranjski županiji, ki je narodnostno ena najbolj pisanih. V njej živijo večinoma Hrvati, Nemci in Romi. Najprej naj bi prisluškovali tamkajšnjim manjšinskim organizacijam, po ustanovitvi manjšinskih samouprav (leta 1994) pa tudi le-tem. Prav zanimivo je bilo slediti reakcijam in določenim izjavam. Minister brez listnice, odgovoren za službe državne varnosti, je na začetku izjavil, da ni bilo nobenega (nezakonitega) prisluškovanja. (Zanimiv prilastek, ali ne?!). In tudi če je bilo, je bilo le na določenih območjih in ga je »naročil« njegov predhodnik iz prejšnje vlade. Stvar je torej treba preiskati. Ko pa je zadeva dvignila malo več prahu in so se manjšine obrnile na varuha manjšinskih pravic pri madžarskem parlamentu, so omenjenega ministra poklicali pred manjšinsko skupščinsko komisijo. Gospod minister je tudi tokrat potrdil, da prisluškovanja ni bilo, ampak le opazovanje. In glej čudež! Pse to seje dogajalo v interesu manjšin, pravi minister. V interesu zaščite manjšin. Na drugi strani državne meje je v tistem času divjala vojna in bi lahko bile določene manjšine no na Balkanu? . icet Stvar je torej v fazi preiskave, c Naročila sta jo minister brez listate ^ull^'^. ski ombudsman. Kakršen koli bo -e so bile metode zakonite ali ne, er,0Ji:gnega' vit majale so se osnove težko pride panja med manjšinami in državo-podzavestno vsakdo ve, da take sh1-0^ > vsaki državi. Le da je manjšinsko P občutljivo. Starejša generacija itak nikod ne stresov, ki jih je preživela po vojni11 * letih. Nemci preseljevanja v J pl menjave« prebivalstva s Slovaško, ne interniranja, ker so jih razg!ast ali pa so bile nezaželjene v slrfijl? dnje in mlajše generacije poznaj0 pripovedovanj, toda ti najnovej51 bujajo v njih bojazen. Tako so se n ce!o dniki lokalnih manjšinskih samouk vedali funkcijam. , Po vsem tem se vrnimo k zate ga pisma. Državni sekretarje sice m ali lahko Slovencem zagotovi, ^ifU1 sluškovali, odgovoril pritrdilno, f .ote1flt>,' dodali le toliko: » Verjamemo, & stnem interesu namreč. 13. junija 1996 ktualno doma i' (h li, j t-f if f j J li 1' sejmu INPAK skromna udeležba Malo, a kakovostno! je dogovarjanje med organizatorji sejmov v Sloveniji več kot nujno, Ukazuje tudi minuli teden: v Ljubljani je Svinski sejem, v Mariboru trgovinski in ^gnji Radgoni sejem embalaže s i > i * t i । i i i. i ) t r f li »i f r t * |i t i r ; f J t d s* t (i dnim obisk” Z?orai naštetih sejmov pa se ne more pohvaliti z rekor-so bili razst0nra''nadpovPrečno usPešnostjo. Prej bi lahko rekli, da Mše sodel^ •' raz°čarani, če ne že kar nezadovoljni. Rešitev je le Prihodnje (j^^^^.nrgan^ntorjev sejemskih prireditev, ki bi morali v hiranjem • *' seiemske termine. L nagajanjem in namernim or-»estu Ena seimov v času, ko je že napovedan večji sejem v drugem R "a slabšem prav vsi. Pa seje se-iem embalaže ke z eno diiPred časom srečal [• ki ala?, ali biti'^ °Valce em-^čal vsn *' seiem' ki bo po-^Plja, ki o Poz?rn°st varstvu onesnažuje K da s„ na embalaža. Vse Seiem na se odločili, da bo bienjen Pfoizvajalc- 1 Slede n? "amreč lahko sodi-^ev°Zirnm FUkturo predava-^lova>are i'1 namenom, da bi se tudi naslednjim generacijam ohrani KjR* spomin na trpljenje slovenskih izgnancev Sve‘^ne vojne in okupaciji Slovenije je okupator^po "ti aho jn 1 pnpravljenem programu raznarodovalne p RRžičnoIzganjati Slovence z njihovih domov in jim pk- V^nji m°Zenje, 140 izgnancev iz gonjeradgonski: občine. S \SPodniikšrajevne organizacije Društva izgnancev Gornjai Radg . S, pSr^- so se znova sP°mnili d°8°dkov P?? ™n eden je bil tudi državni svetnik AndrejHras^’ ® J Somjeradgonske občine, ki so morali prestati vihre> sve < S j^ h tleh'lz poročila predsednika radgonskega “ruska Mi 0 vrst0 r> ° Zaznati dokaj uspešno delo njegovih članov, K^nR^ nalog. Tako so se letos lotili pospesemh pn KRR o vs«h izgnancih iz radgonske občine, kar naj bi dosie-Jav’tev njihovih pravic. S kančkom grenkobe so omen . ‘V t^lega J. mso naleteli na večje razum j P _Tavinčeva-Mj??vi so n„ se Postopki pred državnimi organi predolg Slojih opozorili na vrsto težav pri zbiranju podatkov o d ‘e kakor tudi o času njihove vrnitve v domovino. J XRinsk "»čin upravičeni do določene odškodnine. Kot s o jun 1 “"m S J^asneje v dveh mesecih. seje število povečalo za 85, kar je posledica gospodarskih razmer. V zadnjih letih je namreč šlo veliko podjetij, ki so zaposlovala prebivalce radgonske občine, v stečaj. Župan Miha Vodenik je k temu dodal, da seje potrebno zavedati, da v Gornji Radgoni nikoli več ne bo takšnih podjetij, kot so bili Elrad, Avtoradgona in podobna, in da bodo lahko srečni, če se bodo tu ustanavljala podjetja, ki bodo zaposlovala 30 do 50 ljudi. Opozorili so tudi na nelojalno konkurenco - »šu-šmarstvo« ter zaposlovanje ljudi na črno, česar naj bi bilo v tej občini veliko, inšpekcija pa ničesar ne ukrene in ne reagira, čeprav ve, kaj se dogaja. Marija Šedivy in Roman Sluga, Z1O Gornja Radgona, pa sta predstavila delovanje ZKO in problematiko financiranja ljubiteljske dejavnosti. Znano je, da ima tamkajšnja ZKO veliko izgubo, vendar svetniki nikoli niso bili navdušeni nad pokrivanjem le-te. Na tej seji so sicer govorili v prid kulture in kulturne dejavnosti, vedar se bodo o tem, ali bodo nastalo-izgubo pokrili, odločali šele jeseni? Znano pa je, da bodo vse najpomebnejše kulturne dejavnosti, predvsem mednarodne, potekale v poletnih mesecih, torej prej, preden bo občinski svet odločal o pokritju primanjkljaja. Tako so predstavniki kulture zapustili sejo, ne da bi vedeli, kako bo v prihodnje s kulturo. Veliko vprašanj in pobud je bilo o sanaciji krajevnih cest. Antona Tropenauerja je zanimalo, kako je s sanacijo ceste Podgrad-Trate, saj se po njegovem mnenju stvari ne rešujejo kot bi bilo potrebno. Vprašal je. zakaj občina ni poskrbela, da ne bi vedno znova prihajalo do zastoja. Zanimalo gaje tudi, kolikokrat je župan potrkal na vrata Direkcije za ceste, glede na to, daje po potnih stroških vidno, da jd bil dvakrat na teden v Ljubljani. Opozorili so tudi na dostavo pitne vode ali pa naj se da prebivalcem, ki živijo na območjih z nekvalitetno pitno vodo, nadomestilo za nakup vode. Več vprašanj pa je bilo tudi o delovanju pošte v Spodnjih Ivancih in Negovi. Srečko Žižek je pojasnil, da dobivajo pri Negovi pošto dvakrat tedensko, v poštne nabiralnike pa odlagajo tudi priporočeno pošto. Pogosto pa pustijo sporočilo, naj prejemnik počaka ob poštnem nabiralniku ali pride na pošto od 8.30 do 11.30. Ne povedo pa, ob kateri uri je pismonoša pri nabiralniku. pošta pa je odprta takrat, ko so ljudje v službi. Tropenauer seje dotaknil tudi obnove radgonskega gradu, zanimalo ga je, ali obnovitvena dela potekajo v določenem zaporedju. Med drugim se lahko tudi zgodi, če ne potekajo tako, kot je bilo dogovorjeno in v pogodbi napisano, da vsa vložena dela zapadejo. Dal je tudi pobudo, naj se spodnji del gradu uredi za občinske potrebe in tudi za deželno razstavo, s tem pa bi lahko rešili tudi velik problem zaradi videza in funkcionalnosti poročne dvorane. Žižek je spregovoril tudi o mladinski problematiki in rock koncertu. Povedal je, da je žalostno,' kar se tam dogaja. Tam je po njegovem mnenju vsaj 70 odstotkov mladine, mlajše od 17 let. Vprašal je, kaj si o tem misli mladinska organizacija, saj na koncertu ni videl nobenega, ki bi bil brez piva ali cigaret. Kako starši dovolijo, da se mladi vračajo takšni domov. Kdo je odgovoren za mladino, je prav gotovo drugo vpra-šnje, na katerega seveda ni bilo odgovora. Svojo problematiko sta lahko predstavila tudi predstavnika mladinskega društva Grom, Tomi Sluga in Damijan Sovec. Že dalj časa si namreč prizadevajo, da bi dobili svoje prostore. Med drugim so izrazili največjo željo, da bi dobili stari trimski kabinet, katerega želi tudi Rdeči križ. Svetniki se na seji niso odločili, kdo bo dobil kabinet. Obljubili' pa so, da se bodo o tem odločili na prihodnji seji. Aleksandra Nana Rituper Zaradi komasacij morda sprememba zakona o denacionalizaciji Vlada je obravnavala tudi poročilo o ukrepih za pospešitev komasacijskih postopkov. Številni postopki komasacij niso končani, predvideva se, da bodo zaradi pomanjkanja usposobljenih kadrov za vodenje postopkov in zaradi pomanjkanja srestev za dokončanje komasacij le-te pravnomočno končane šele čez nekaj let. Ko se je začel izvajati zakon o denacionalizaciji, je ministrstvo za kmetijstvo takratnim občinam svetovalo oz. izdalo navodila, kako naj ravnajo v denacionalizacijskih postopkih, kjer so nedokončane komasacije. Večina občin se je teh navodil držala. Komasacijske postopke na prvi stopnji vodijo upravne enote, na višji stopnji pa je pritožbeni organ Geodetska uprava Republike Slovenije, ki je organ v sestavi Ministrstva za okolje. Ministrstvo za kmetijstvo je zagotovilo sredstva in v letu 1995 je bila končana sanacija komasacij na 28 komasacijskih območjih, od tega je bilo sedem končanih, v letu 1996 pa naj bi se sanacija izvedla na 30 komasacijskih območjih, kar pove, da poteka 50 sanacij. V prihodnjih letih pa naj bi prišlo na vrsto še preostalih 65 območij. Geodetska uprava zaradi pomanjkanja ljudi ne uspeva biti niti približno sprotna. Na zadnji stopnji pa je mogoča pritožba na Vrhovno sodišče, kjer pa traja reševanje zadeve dve leti in pol. Tako je zdaj 105 pritožb o novi razdelitvi z 21 komasacijskih območij na Geodetski upravi, okoli 120 pritožb zoper odločbo o novi razdelitvi s 60 komasacijskih območij je še v postopku na prvi stopnji in 25 upravnih sporov je v reševanju Vrhovnega sodišča RS. Zato je Vlada naročila Ministrstvu za kmetijstvo, da v enem mesecu izdela programa za dokončanje komasacij in usposabljanje delavcev v upravnih enotah, Ministrstvu za okolje pa, da v enem mesecu pripravi program za pospešitev postopkov komasacijskih zadev na drugi stopnji. Ministrstvo za pravosodje pa naj bi v sodelovanju z obema prej omenjenima proučilo, ali so mogoče spremembe 27. člena zakona o denacionalizaciji, saj ta ovira hitrejše postopke v komasacijskih zadevah. Predlogi Ministrstva za kmetijstvo pa so tudi, da bi se prvotna komasacijska območja razdelila na manjša, da bi vsaj nekje prišli do končne rešitve in da bi se v komasacijskih postopkih vse morebitne razlike v vrednosti vloženih in pridobljenih zemljišč poračunavale v denarju, ne pa v zemljiščih, da zoper prvostopenjsko odločitev ne bi bilo pritožbe, temveč le upravni spor, vendar pa so vse te rešitve ocenjene kot pravno sporne, saj v vsakem primeru omejujejo pravice komasacijskih udeležencev, pri čemer ti niso zakrivili neurejenega stanja. Marjan Horvat 4 vestnik, 13. junjjaj^ ospodarstvo Strategija---------------- regionalnega razvoja Pomurja Zamisli spraviti v življenje Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Območno gospodarsko zbornico za Pomurje pripravilo v prostorih Zavarovalnice Triglav pogovor o zasnovi in oblikah sodelovanja v okviru razvojno raziskovalnega projekta »Strategija regionalnega razvoja Pomurja (Prekmurja in Prlekije)«. Pogovor je bil namenjen predstavitvi vsebine in aktivnosti v okviru tega razvojno raziskovalnega projekta, težišče pa je bilo na predlogu podpisa memoranduma o sodelovanju, to je pisma o dobri nameri, ki bi ga morale podpisati pomurske občine. Podpis o sodelovanju je namreč tudi pogoj, da Pomurje kot celota sodeluje v programih Phare. Ob tristranskem dogovoru med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo naj bi bil posebno aktualen še dogovor med Madžarsko in Slovenijo, ki mora biti pripravljen do jeseni, ko naj bi ga predstavili v Bruslju. Posamezni občinski predstavniki so imeli tokrat možnost spregovoriti o lastnih pripombah k memorandumu, čeprav je bilo opaziti, da jih je pred razpravo kar precej »pobrisalo«. Za dejansko delovanje programov pa naj bi v Pomurju poskrbel človek, ki bi to delo opravljal poklicno. Informativno so spregovorili tudi o nameri ustanavljanja višjih šol v Pomurju, za kar je zakonska podlaga. AP Koliko posojil obrtnikom, podjetnikom in kmetovalcem? Potem ko so v Občini Moravske Toplice sprejeli predlog pravilnika o merilih za dodeljevanje posojil, subvencioniranje obrestnih mer in dajanje poroštev, je zdaj objavljen tudi natečaj za dodelitev teh sredstev. Po njem so za subvencijo obrestnih mer in dajanje poroštev za posojila bank in drugih finančnih organizacij za pospeševanje obrti in podjetništva ter za pospeševanje razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v letošnjem letu iz občinskega proračuna zagotovili 2 milijona tolarjev. Obrtniki, samostojni podjetniki in gospodarske družbe, ki bodo pridobljena sredstva vložila v razvoj in širitev poslovanja v moravski občini, bodo deležna subvencije obrestnih mer za dolgoročna posojila do pet let. Ta denar bo namenjen za nakup, gradnjo, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov, nakup opreme in odpiranje novih delovnih mest, povezanih z ustanavljanjem novih delovnih enot malega gospodarstva. Sredstva, namenjena kmetom in drugim občanom, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost, pa bodo usmerjena v subvencioniranje posojil za obdobje treh let, in sicer za nakup'opreme, vredne nad 500 tisoč tolarjev, gradnjo, prenovo in adaptacijo prostorov za proizvodno dejavnost, pri čemer so skladišča, hlevi in farme izvzeti. Kot dodatni sklep pa je, da dobitniki tega posojila ne morejo biti tisti, ki so ga že dobili v zadnjih treh letih. Navedeno je tudi to, da nosilci kmetijske dejavnosti niso starejši od 65 let. Vloge za dodelitev posojil s subvencijo obrestne mere ali garancijo je potrebno oddati na Uradu Občine Moravske Toplice najkasneje v 20 dneh po izdaji glasila Lipnica, v kateri je objavljen ta natečaj. O odločitvi komisije bodo prosilci seznanjeni v 15 dneh po končanem natečaju. M. JERŠE Niste sami, VESTNIK je z vami!!! Slovensko-hrvaška delavnica o komunalnih energijskih sistemih — ’ — ■ di, čeprav to zveni Krivci m žrtve hkrati ste vaške meje. Tretjič: smo Trajnostna energetika, obnovljivi viri, varčevanje - V Diani v Murski Soboti so strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške od petka do nedelje razpravljali o komunalnih energijskih sistemih Slovenski E-forum - društvo za ekonomsko energetiko in ekologijo ter Zelena akcija iz Zagreba sta organizirala 7., 8. in 9. junija v Murski Soboti zanimivo in poučno delavnico o komunalnih energijskih sistemih oz. o problemih lokalnega reševanja globalnih problemov. V začetku je bila zamišljena kot srečanje energijskih strokovnjakov z različnih področji tehnologij, predstavnikov lokalnih skupnosti, energijskih podjetij in okoljevarstvenih nevladnih organizacij. Izkazalo se je - in to nas niti ne preseneča -, da med občinskimi strukturami sploh ni nobenega interesa, kakor da bi imele vse nove in stare občine energijsko-komunalne zadeve v celoti rešene; res je tudi, da se je prav ta problematika v marsikateri občini zelo spolitizirala. Morebiti pa jih je »motil« prašiček na plakatu in vabilu?! , Namen delavnice je, kakor je povedal koordinator in vodja dipl, pol. Andrej Klemenc, pogledati na svet okoli sebe malce drugače, kajti le tako bomo »videli« tudi druge možnosti izkoriščanja energijskih virov. Bodisi da gre tukaj za megavate, ki bi jih lahko privarčevali, pa se še vedno obnašamo, kakor da bi bili najbogatejši in imeli energije na pretek. Bodisi da gre za obnovljive vire energije, biomaso, lesne odpadke, slamo, bioplin iz komunalnih ali drugih odpadkov, ali pa za energijo sonca. Čeprav se svetovni viri energije še ne bodo tako hitro izkoristili, pa bi Slovenija morala bolj varčevati z energijo, predvsem spobudbujati lokalne obnovljive vire energije iz več razlogov: - vsaka država naj bi čim bolj razpršila energijsko strukturo in s tem zmanjšala energijsko odvisnost (ta je sedaj 75-odstotna); - taki projekti imajo lahko posredno pozitiven vpliv na okolje, zaposlovanje, ohranjanje kulturne krajine, gozda; - preko tega se tudi osvestimo kot porabniki, ravnamo z energijo smotrneje, kar bo imelo posreden vpliv na ekonomijo in okolje. Lahko bi trdili, da se v Sloveniji obnašamo kot porabniki energije zelo potratno, najsi gre za posameznike, gospodinjstva ali industrijo - smo le bolj ali manj disciplinirani plačniki. Tudi davčna politika je glede energetike popolnoma neustrezna - smiselno bi bilo bolj obdavčiti energijo in preveliko porabo (najsi gre za elektriko ali bencin), ne pa da obdavčuje delo. Le tako bi se »splačalo« varčevati; zdaj pa neprestano narašča število voženj z osebnimi avtomobili - ker je pač ceneje pa tudi kmetje se pozimi raje ogrevajo z nafto ali elektriko, kot da bi čistili gozd in kurili z drvmi. Za izobraževanje državnih uradnikov in vsesplošno prosve-tljevanje je prepozno - s tem bi morali začeti pred 20 ali 30 leti. Res pa je, da bi država lahko namenila nekaj sredstev tistim, ki skrbijo za varčevanje z energijo, okoljskim nevladnim organizacijam, ki bi začele s kampanjami. Pa tudi mediji bi morali spet na po- SLO VENSKI E-FOR UM je nastal junija 1 leta in je društvo strokovnjakov s področja < energetike, ekonomije in energije, ki P05^., delovati na preseku vseh teh treh problemski sklopov. Člane društva je motila strokovna »zaplankanost«, ki je v Sloveniji zelo močne kaže tudi v (ne)sodelovanju ministrstev. Lem organizirajo 8 do 10 srečanj o odprtih, temah, kjer se problemi energetike osvetlijo < ekonomskega vidika. Člani (60) so v glavnem univerzitetni Pr°fe^ strokovnjaki s posameznih področij, zato si lahko dovolijo obravnavo javnih dokumentov slovenske energijske politike ter nato dajanj predlogov in pripomb. Financirajo se s članarino, s sredstvi za PrC^ na državnih razpisih, denar pa dobivajo tu okoljskih in drugih fundacij, predvsem REGIONALNEGA EKOLOŠKEGA (REG) za Vzhodno in Srednjo Evropo, ki J financiral organizacijo delavnice Komuna energijski sistemi v Murski Soboti. d mov.« O razlogu, da so delavnico organizirali prav v Murski Soboti, pa je povedal: »Razlogov je nekaj. Prvič: prijaznost in gostoljubnost tukajšnjih Iju- Nazaj k naravi tudi pri energetiki, pa najsi bo to biomasa, geotermalna in sončna energija ali plin. Da ne bi bili »energijsko odvisni«, moramo imeti na voljo čim več različnih virov energije. se ogreva z geote Četrtič: v bližini je W kjer smo si lahko v ski, ki je po rabl°bmestii^ energije na prve ogledali delovanje so, ugotovili njih učinkovitost, udo ( da to ni nobena « Č^ni^ f nesenjakov ali no pakjetonekajMJ^ trov vstran nekaj P nistrstvo za gosp®' za |>r(< stije priPraVllo.rin^ stno financiranje'n^ biomase za daJ'" |n# ogr^u individualno ce ^tal‘ „ Podobne subvencij tudi druga ministri in za okolje. et sam° U Ne smemo iti SP® ifjkadl in neučinkovit® P tam, kjer se ®P berna^ zitiven način obveščati o teh problemih, ne pa kot o aferah. Medijski prostorje preveč zasičen s proti-nuklearnimi bitkami, prav tako so mediji izgubili svojo senzibilnost za okoljsko problematiko - zdaj niso »sovražniki« okolja industrija, režim, tujci, ampak smo za prihodnost narave odgovorni prav vsi, sami smo krivci in žrtve hkrati. To pa je za vse precej težje. Slovenski E-forum in Zelena akcija Zagreb sta že lani prijavila skupen projekt in se prijavila na razpis za namenske podpore REG-a s sedežem v Budimpešti. Projekt je bil ocenjen kot zelo uspešen in perspektiven, zanj so pridobili potrebna sredstva, nekaj pa so dodali še domači pokrovitelji. digitalno omrežje z integriranimi storitvami Telekom Slovenije ISDN gradi mostove do vseh obstoječih in bodočih omrežij. ISDN bo omogočal tudi povezovanje s paketnim omrežjem Sipax. 25, z mobilnim telefonskim omrežjem GSM in preko "informacijske superavtoceste” z bodočim širokopasovnim omrežjem ATM. INFORMACIJE: ali po telefonu Telekom SO Slovenije PE MURSKA SOBOTA TRG ZMAGE 9000 MURSKA SOBOTA 080 8080 O preveliki spolitiziranosti in izrabljanju aktualne energijske problematike za svoje predvolilne namene je Andrej Klemenc povedal: »To je splošen problem. Prvič je zelo težko doseči sodelovanje med različnimi sektorji države. Področje komunalne energetike pa na neki način sega tudi na področje kmetijstva, ravnanja z odpadki, varovanja okolja ter tudi na področje energetike in industrije. In med temi sektorji je zelo majhno povezovanje. Dodatne težave pa povzroča politična kultura, kjer je ponavadi pomembnejše, da je kdo »naš« ali »njihov«, kot to, da se doseže sodelovarije, sinergija pri uresničevanju kakšnega projekta. Rešitev je le v tem, da vsak zase premisli ter ne podpira nepotrebnih političnih delitev in poskuša delovati v smeri razvoja, predvsem pa mora vsak razumeti in sprejeti prvo pravilo demokratične politike: Politika je posel in ne vojna! Neproduktivni konflikti ne bodo rešili proble- V Indipu so sta^ * . h člove^Z ]/ Ker so kršene že tako minimalne delavske in sp ^O-čl3"^ je s1* kot so zapisali v vabilu na tiskovno konferenco, se J tiv lendavske tekstilne tovarne Indip odločil za s .j je vko. Osnovni problem so neizplačane plače u apn^ stavkal' mere v tem podjetju, kjer so zaposleni nekaj ^.asa nerst»set Takrat so delo prekinili le za dobrih osem ur, Prl eOvorfla’ odbor sindikata in direktor družbe Ernest Horva pr nekdanji tovarni dežnikov od začetka marca deikon nejZpoJn)f'$ dir dili delovni čas. Prav tako je bilo dogovorjeno, da s dbo,0*Lj, 0? izplača kot čakanje na delo v skladu s torja do delavcev, ki vpliva na kakovost dela, Pa J ja|i od L ne dohodke v prihodnjih mesecih, ki so v Indipu z j0, ^uji,( soč tolarjev^ naj bi delavci dobili z enomesečno z po pjji vkovni odbor tudi sklenil, da če osebnih dohodku njsq . delavci brez napovedi stavke prekinili delo. Ker e odl°^ jpsfJ dogovorjenem roku in niso več verjeli obljubam, Kot je bilo shsati, je direktor Ernest Horvat sp gOvqn ^0^1 gajanja s Stavkovnim odborom. S stavkajočimi se J jeiAf nik nemškega podjetja, za katerega delavci Indipa -ujen Najbolj zanimivo pa je, da naj bi bil ta najprej r za par® s6 težavami Indipa, saj njegovo podjetje nakazuje piac,s deset dni vnaprej. Ker delavci niso dobili oblju J - gjcerr da bodo stavkali vse dotlej, dokler ne bodo preje v tu ’ ^1 težave niso edine, s katerimi se ubada Indip- Zv -aj0 teh” Ju# dajo tudi z normami, ki naj bi bileprevisoke, P »dežni^ji^ta-® tudi Ernest Horvat, ki je direktor od stečaja nek vega sin 1991, še vedno ni podpisal pogodbe o delovanj spse 1 Ji Ker v četrtek do 13. ure delavcem niso izplac -e spreJ miren pohod proti zgradbi Občine Lendava. Lovnik's jndiPajj s1-'' Kocon, ki jim je obljubil, da se bo z njihovimi p jjfektu^j dan. Delavci so med drugim zahtevali tudi ods vi sta Horvata. Najbolj skrb zbujajoče pa je, da bi n Jahko P vke izgubili posel z nemškim naročnikom, kar Atevi P° j stečaj. Toda delavci so bili odločeni, da pn -vztrajajo do konca. „ , obljub0'-.«!^^«)1^. Ker je direktor Indipa medtem izpolnil da1 za 9 prejeli plačo do minulega četrtka, so se ti o< lds0, tem velja omeniti, da so Indipovi delavci do 1 .atBjh sf® K®f ' nižje od zajamčenih. Delavci niso prejeli tudi |e(jicaL 50 ne stroške ter za regres oziroma malico. To J jela*® K .6pi davska delniška družba blokiran račun. Ocitn nadalj®va »up#, rilo vsaj minimalno izplačilo, saj so konec te nenršk®S3jjjLA^ ponedeljka morali narediti naročene izdelke šel po nje. 13- junija 1990 ospodarstvo kako in zakaj izkorišča gramoz v obmorskem prostoru Gramoz naš vsakdanji! država se je polastila vsega, kar je pod Zemljo, tudi »veških rud« - Bo gradnja gtoceste o(ne)mogočena zaradi gramoznic? ^jstvo je, da v Pomurju doslej kopanje gramoza ni še nihče povezoval s panjem v naravo. Kakor da bi bil gramoz na voljo ljudem sam po sebi, J? tukaj in večinoma nekoristen in moteč. Še ne tako dolgo nazaj (kaki i .J??kt) ol) gradnjah individualnih hiš niso naročili gramoza in peska pn * točenem podjetju iz velikih gramoznic, ampak so odprli kar »svojo« za} na “gruntu«; če so imeli srečo, so nakopali skoraj dovolj gramo-sk«?b kopanj« temeljev in kleti. Na Goričkem pa je bilo podobno s pe-S “ekje v gozdu ali travniku so že imeli kako luknjo, kjer so nakopali Va svoje potrebe. Tudi vasi so gospodarile podobno; za ureditev jtamhlnpo|tskil’ P°ti so vsake toliko časa malce podregale v svojo vaško utnico ali jamo na zemljišču enega od vaščanov. »veških rud«... Vseiehjui. na. In zakaj ljubljanski cestarji? Ker se vsi, ki so kakorkoli povezani z gradnjo cest, pripravljajo na gradnjo avtoceste v Pomurju. To je predvsem velik posel; eno je politična odločitev, drugo je posel. Kdo bo imel v resnici od teh načrtov koristi, je spet drugo vprašanje. Pokrajina v Pomurju, tu mislim res pokrajino in ljudi, prav gotovo ne. Za gradnjo avtoceste bodo najverjetneje potrebne takšne količine gramoza (predvsem, če bodo projektanti vztrajali pri nasipih - ker najboljše bi bilo graditi vse nad zemljo, na dvignjenih viaduktih ali mostovih, predvsem na občutljivem obmurskem terenu), da bo Pomurje čez nekaj let podobno nekakšnemu ozemlju, ki so ga iztrgali morju (kot na Nizozemskem), le da tukaj že dolgo več ni Panonskega morja. hile notri P0 in prav’ dokler t Po §ramozu maj-^»hmešnir e Va^e gramoznice $ Make doh «1° bde 'e mal° več-MaSo 1°^ za vaške otro Mližaj^MetiVnjih kopali ali "Nadeni ;VSe Večjim številom SeJ« Povečal?, a?altlrania cest pa ^■Vzadn«^1 potreba po gra-’P°ttiUrju a petnajstih letih so ,r°v cest ko, a tlral'več kilome-rr1’k temu a petdesetih n^ditve^?11110 še nov°gra-M C 7ke črpalke’ parki’ ?&auiozna , vse t0 Je potreb-K?Vsakje v?amponska podla- voziš?otrebno navoziti vom^oasfa]? na katere®a P°" . «JVCČia „ Jo ln vozijo. Po^Po^ia pbena dela so op' Cestn 01Tlurje oz. sedaj J ^L^nik Lendava, Gi-Kon-«i,neli tud 'n še nekateri. 4^4?klezwje- Bak°-rpozna Nacije. Podilni'uPravli ■CJC gramoznice, s gradbena tile e Po cesti Mure. Če se 8ta^niOrt|a Se h* skorajda ne opa-4 Sokratu kovski ce*tL ker ttila^^trijsk;6? času razvila v Vse Poti °?rat ameriškega ^0^1^^ velika topi ^^atorm ’drobllci kamna; k°Se Pod-”POSel" z gramo-‘nje veliki: ‘aihC Podjetje Murska ><^Podjetje Ljublja- ------- bna pr^Pevek želela dobiti vsaj okvirni seznam, ^eseCe 0 Vsek gramoznic v Pomurju, sem pred več te Poslala županom vprašanja s prošnjo, če Podedujejo. Večina je bila očitno zelo /i In,ek nat ’ 0 tem niti tiso razmišljali, kaj šele, da odine,n bregu reke Mure imajo le eno U^^Una?2^0, katere upravljalec je že od 1988. tUf^Pem n(> P°djetje; 1991. leta so sprejeli odlok o Za 1° gramoznico, kjer so naštete o/j^Uskih^1 uPravlJalca; na osnovi 15. člena Zakona %ni Posebnefr,^'‘^'h llProvljalec gramoznice plačuje kubič^^vdninov višini 5 odstotkov prodajne & Unabio j11' gramoza; v zadnjih štirih letih je Sk^P; las°-Ktje pr°dalo 131 000 kubičnih metrov kmem Polovice parcel je občina, polovice pa 2 * ^dala j 11 temljišč - upravna enota je 15. marca . VoienJe za sanacijo obstoječih gramoznic ho ^hice« bregu reke Mure nimajo »uradne 1^‘ko črpmCprav so v perteklosti tudi na tem območju ^or^li desa^ramoz’ naDi bo za potrebe podjetij z ^k^^ka bre%a Mure; je pa zanimivo, da ima I ifl $ Za^h^0 va^° gramoznico, saj imajo 16 kr^od jam za črpanje gramoza. občin imajo sicer »odprte« tri ker n^^h trenutno ni dovoljeno voziti naj izdelonih projektov; ena od ^i/h Q' kar je 1 v lasti bivše občine Murska \o°s9 in tjjrazumljivo, druga je v lasti vaške ^^j^j^hih kj V. Zasekn' losti- Občina od gramoznic mentacija. Vse te količine gramoza in širjenje gramoznic pa mora biti predvideno tudi v prostorskih načrtih občin v Prlekiji in Prekmurju. Vse je torej odvisno od občin Murska Sobota, Bakovci in Lendava. Toda: imamo dovolj gramoza za avtocesto ali ne, kakšne bodo posledice črpanja tako velikih količin gramoza? Da, upravičeno se lahko sprašujemo, kaj pomeni danes izkoriščanje gramoza v pokrajini ob Muri? To ni več zgolj zadovoljevanje potreb vaških skupnosti ali potreb po gramozu samo v pokrajini. Izkoriščanje gramoza je postala industrija, kar nikakor ni prav, če ni dolgoročnih načrtov, ki vključujejo tudi strokovne študije vpliva na okolje in možnost sanacije. Če se kdo s to trditvijo ne strinja, mu predlagam, da se pelje z letalom nad reko Muro ali pa si vsaj ogleda zračne posnetke: obmurski prostor je že danes ranjen, štirioglate gramoznice v vrsti ena poleg druge se zajedajo v obmurske šume, podobne so riževim poljem ali ribogojnicam. Na satelitskih posnetkih so pretok in povečujejo verjetnost poplav in nastanek erozijskih zajed na levem in desnem bregu Mure, odvzeli gramoz. Naravovarstveniki pa ugotavljamo, da je prodonosnost reke Mure z izgradnjo hidroelektrarn v njenem srednjem in zgornjem toku prekinjena, zato gre samo še za transporte znotraj te struge in za transporte gramoza nizvodno. Zato se s tekšnimi koncepti ne strinjamo in skušamo v uradnih postopkih doseči, da se nujna vzdrževalna dela v tem smislu opravljajo le s premeščanjem gramoza znotraj struge in ne tudi z odvzemanjem gramoza. Zaraščanje sipin je sicer običajen pojav tako na Dravi kot Muri in ga je možno na primeren način regulirati, da jih odkrijemo na primeren način in damo možnost tisti flori in favni, ki je vezana na zaraščanje sipin. Žal to vedno ne uspeva in količine gramoza, ki odhajajo iz rečnega korita po vseh mogočih poteh, niso zanemarljive.« Čakanje na zakone Tudi nekatere vaške gramoznice, ki so bile - kakor je bilo že zapisano - nekoč podobne malo večjim neškodljivim mlakam, so se danes spremenile po nekih čudnih potek v kar velike gramozne jame; morebiti so vaško skupnost cestarji ali gradbeni prepričali, da bo asfalti- Kaj je novega v podjetju Energotherm, d. o. o., Črenšovci? Direktor že izbran ...do industrijskih obratov Če bo moral obmurski prostor sam ponuditi dovolj gramoza za gradnjo avtoceste, bo pokrajina hudo trpela. Kakor je povedal okoljevarstveni minister na nedavnem popotovanju po prekmurskih občinah, je po uredbi o lokacijskih načrtih potrebno že v načrtih navesti tudi vso bilanco potrebnih materialov: koliko gramoza bo izkopanega na sami trasi, koliko bo potrebno navoziti iz gramoznic, kje bodo dobili dovolj količin itd. Razumljivo je, da ne morejo začeti z gradnjo, ne da bi imeli na voljo dovolj materiala. Dokler ne bodo zabeležene vse količine gramoza, ne more biti sprejeta lokacijska doku- Priprave na veliki projekt gradnje avtoceste v Pomurju: s kakšnim gramozom? Gre za ljutomerskega dvojčka V Črenšovcih in drugih krajih te občine je v zadnjem času precejšnje zanimanje, kako je s podjetjem Energotherm, ki so ga ustanovili na pobudo nekaterih družbenikov iz Ljubljane, in to s sedežem v Črenšovcih. Ali je kaj novega? O tem, da je nekaj družbenikov medtem izstopilo, smo že pisali. Zaradi tega se je pojavila dilema, ali naj Občina Črenšovci še ostaja »v igri« ali pa naj bi tudi ona izstopila. To bi sicer pomenilo likvidacijo Energotherma, čeprav je znašal njen delež doslej le okrog 12 odstotkov, to je okrog 150.000 tolarjev in zemljišče (nekaj čez 1 ha). Člani Občinskega sveta, ki so pristojni za takšno ali drugačno odločitev, so mnenja, da je vredno ostati družbenik v tem podjetju, saj se lahko zgodi, da jim bo prineslo precejšnje koristi. Trenutno je to pravzaprav edini program, od katerega si lahko obetajo hitrejši razvoj. Izgubiti pa ne morejo dosti, četudi zamisli ne bodo uresničene. Zato so se celo odločili za povečanje svojega deleža na 26 odstotkov (okrog 400.000 tolarjev z zemljiščem vred)), s čimer so si pridobili večjo pravico odločanja (aktivni delež). Drugih obveznosti pa v prihodnje naj ne bi imeli, kar jim je zatrdil tudi nosilec projekta Zdenko Kugler iz Ljubljane, ki je bil v Črenšovcih prejšnji četrtek. Po njegovih besedah bo mogoče dobiti precejšnja sredstva za vrtino v Črenšovcih (mednarodno posojilo, država), ki naj bi dala skoraj gotovo dobre rezultate. Znano je že namreč, da je v globini nad 3.000 metrov velik bazen s toplo vodo, v globini od 5.000 do 6.000 metrov, kot naj bi vrtali v Črenšovcih, pa ... Topla voda bi bila osnova za nadaljnja vlaganja (turizem, rastlinjaki idr.). Gre za neke vrste ljutomerskega dvojčka. Na dodatna vprašanja črenšovskih svetnikov je g. Kugler sicer odgovoril, vendar se je zdelo, da ni položil na mizo vseh kart oziroma ni bil dovolj prepričljiv (morda ni želel izdati kakšne poslovne skrivnosti), tako da so nekateri svetniki še naprej dokaj skeptični. On pa, kot je zatrdil, verjame v ta projekt in si bo z vsemi močmi prizadeval za njegovo uresničitev. Doslej je v glavnem povsod uspel. Istega dne je bila v Črenšovcih tudi skupščina družbenikov, na kateri so za direktorja podjetja Energotherm, d. o. o., izbrali D. Martona (zaenkrat neprofesionalna'funkcija), potrebno pa bo speljati še formalni postopek. JOŽE GRAJ globoke jame (nekateri trdijo, daje globina tudi 30 metrov ali še več) obarvane povsem drugače kot rečna voda: jame, ki so ostale po izkoriščanju gramoza, so na satelitskih posnetkih podobne črnim rakastim tvorbam, obarvane so podobno »bolno«, kakor so obarvane drugačne rakaste tvorbe na rentgenskih posnetkih človeškega telesa. Gramoz iz rek ni »zastonj« Mnoge (predvsem lendavske) pa mika tudi gramoz, ki ga prinaša reka, torej rečna prodišča. Iztok Geister jih je takole opisal:«... Reka, najbolj živa prikazen mrtve narave, najbolj paradoksno tihožitje, kar jih premore živa narava! Vse neskončno življenje ustvarjalno premetava kamenje, ga z nevidno roko kamnoseka kleše, s pretanje-rym občutkom arhitekta zlaga, s slepim besom povodnega moža razdira, da bi ga po hudi uri z božansko jasnovidnostjo spet prepustila popolnosti. Z laboratorijskimi poskusi so dokazali, da prodišče lahko nastane že po sedmih urah ustrezno hitrega pretakanji vode prek prodnatih tal. Po dvaindvajsetih urah, še preden sonce obsveti popek rože, ki bo vzcvetela ta dan, natane že pravi otok, novo rojena zemljina, kamor še ni stopila nikogaršnja sled ...«To je nekaj svetega, last samo reke, ki je to ustvarila, zato ji tega nihče nima pravice vzeti. Predvsem ne zato, ker je prodonosnost reke Mure v zgornjem toku prekinjena. V to je namreč prepričan odgovoren za naravo v obmurskem prostoru na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine s sedežem v Mariboru, Janko Urba-nek. Povedal je: »Naslednja konfliktna situacija v prostoru ob Muri je tista, s katero se srečujejo v Sloveniji vsi prodonosni vodotoki, to je odvzemanje gramoza. Le-to poteka stihijsko, brez nadzora. Izdelani so nekateri projekti, po katerih naj bi s tistih sipin, ki otežujejo ranje njihove ceste cenejše, če jim bodo dovolili izkopati toliko in toliko (koliko?) količin gramoza iz njihove gramoznice. Ta gramoz je zabeležen le ne nekaterih papirjih ... Morebiti so se našli kakšni zasebniki, podjetniki ali obrtniki, ki imajo tovornjak ali svojo betonarno, gradbeno obrt. Tudi ti se »znajo« pogovoriti z lastnikom gramoznice. Zaenkrat status gramoznic ali »veških rud« ni še natančno določen hiti se ne ve, kdo bo lastnik ’ in podeljevalec koncesij za upravljanje in črpanje gramoza. Zakon o varstvu okolja iz leta 1993 določa, da je lastnik vseh naravnih bogastev (tudi vode in gramoza) država, toda sprejeti morajo še novi zakon o rudarstvu, kajti črpanje gramoza je - verjeli ali ne - neke vrste rudarjenje, kopanje pod površjem zemlje. Če bo tako kot v primeru izdajanja drugih koncesij (primerov sicer še ni veliko), bodo imeli sedanjih lastniki zemljišč in koristniki prednost. Zato lahko razumemo takšno vnemo in prizadevanje nekaterih, da bi v zadnjih mesecih pridobili čim večje površine. Povsod pa ostane odprto vprašanje, kaj bo l opuščenimi gramoznimi jamami? Nelogično‘je sprejemanje sklepov, da jih je potrebno sanirati, tako da jih zasipljejo z zemljo in na njih ponovno posadijo rožice in drevje! To se še ni zgodilo z nobeno jamo, ki ji rečemo gramoznica. Kdo je dolžan urediti to jamo, ki se čez nekaj let spremeni v jezero, kdo naj prevzame nadzor nad njo in kdo o tem odloča - tisti, ki je nazadnje izkorirščal gramoz, vaška skupnost, občina ali država? Da, stvari so precej zapletene, dvomim pa, da kdo o tem problemu, ki bo nastal čez pet, deset ali petnajst let. sploh razmišlja. Spet nekaj novega so »zanimivi« načrti, kijih imajo v zvezi gramoznicami kme-tijci; npr. v Ivancih bi radi iz gramoznice črpali vodo za namakanje poskusnih 70 hektarjev površin obdelovalne zemlje. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER Seja OS Občine Odranci Letošnje razvojne naložbe Na zadnji seji odranskega občinskega sveta so imeli svetniki kar precej obsežen dnevni red, in to predvsem na račun raznih odlokov. Spregovorili so tudi o sejninah, količniku za določanje nadomestila plače županu, potrebah OŠ Odranci in letošnjih razvojnih naložbah. Po odloku o gospodarskih javnih službah bo imela občina v svoji pristojnosti oskrbo z zdravo pitno vodo in kanalizacijo. Po enofaznem postopku so sprejeli tudi odlok o občinskih priznanjih. Podeljevali bodo naziv častni občan, plaketo ter priznanja in nagrade. Sejnine svetnikov bodo 5.250 tolarjev, koeficient za nadomestilo plače županu Ivanu Markoji (funkcijo opravlja nepoklicno) pa bo odslej 6,5. Določili so tudi višino stimulacije za njegovo delovno uspešnost - enkrat letno 50 odstotkov na osnovo. Prižgali so tudi zeleno luč za regionalni razvojni center v Murski Soboti, saj si obetajo njegovo pomoč pri ureditvi pešpoti ob potoku Črnec idr. Dali so soglasje za predlagane nove višješolske programe v Pomurju, vroča razprava pa se je spet razvnela ob vprašanju vlaganj v odransko osemletko. Nazadnje so sprejeli sklep o ustanovitvi mešane komisije, ki bo presodila o problematiki in predlagala celostnej-ši načrt potrebnih vlaganj. Občina Odranci pa je že izbrala izvajalca del pri posodobitvi cestnega odseka med Odranci in Lipo, in sicer bo dela opravilo Cestno podjetje M. Sobota (vrednost nekaj čez 5,6 milijona tolarjev). Med večjimi prednostnimi naložbami letos so še zgraditev nove mrliške veže in pošte, ureditev zdravstvene ambulante, rekonstrukcija električnega omrežja in ureditev javne razsvetljave v Panonski ulici. J. ŽERDIN Najmanj vračanja prometnega davka v Pomurju Čeprav je v Evropi vračanje prometnega davka oz. davka na dodano vrednost kupcem iz tujine že dolgo uveljavljeno, se ta poslovna poteza le počasi uveljavlja v Sloveniji; še slabše je v Pomurju, saj predstavniki TAX FREE FOR TOUR1ST v Sloveniji zberejo najmanj izpolnjenih obrazcev prav v pomurskih trgovinah. Ta čas je v sistem ETS vključenih 90 tisoč trgovin, v Sloveniji pa 3500 prodajnih mest. Po njihovih podatkih iz leta 1994 so največ prometnega davka vrnili hrvaškim kupcem (58 odstotkov), nato avstrijskim, ruskim, italijanskim, ameriškim, belgijskim in švicarskim. Lani se je delež hrvaških kupcev še povečal. Po regijah so ti kupci nakupovali vrednosti nad 12.500 tolarjev v ljubljanski regiji (22 odstotkov), nato v Brežicah (14 odstotkov) in na Obali (8,4 odstotka). Najmanj obrazcev za vrnitev davka tujim kupcem so izpolnili v pomurskih trgovinah (2 odstotka), čeprav so v neposredni bližini meje z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Mejni turizem je močan predvsem na Dolenjskem in Gorenjskem. V drugih državah so najboljši kupci Japonci in Rusi - slednji menda pokupijo 5 x več kot pri nas tako cenjeni evropski turisti. B. K. 6 vestnik, 13. junijaj^ >ociala, šolstvo, zdravstvo Upokojenci proti manjšanju zdravstvenih pravic Predstavniki upokojenskih organizacij iz severovzhodne Slovenije, kjer v 38 občinah prebiva 90.111 upokojencev (všteto je tudi Pomurje), so se tokrat zbrali v Mariboru. Na pokrajinskem posvetu so osrednjo pozornost namenili obravnavi problemov zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja upokojencev ter njihovemu položaju v predlogu plana republiškega zdravstvenega varstva z naslovom »Zdravje v Sloveniji do leta 2000«. Iz bogate razprave velja omeniti nekaj konkretnih sklepov. Udeleženci posveta.se niso strinjali z zmanjševanjem pravic zdravstvenega varstva, kije po njihovem v nasprotju z ustavo. Prav tako so državnemu zboru predlagali, naj vladi naloži, da v 113. amandmaju opredeli javni zdravstveni interes, kajti njegovo zmanjševanje vpliva na krčenje pravic zavarovancev. Upokojenci so proti uvedbi participacije, ker ta ruši zavarovalniški sistem. Od vlade terjajo, da pripravi dolgoročni program zdravstvene nege. Med drugimi sklepi je tudi ta, da naj vlada prizna davčne olajšave in druge ugodnosti družinam oziroma skrbnikom, ki skrbijo za huje bolne starejše ljudi. Poleg tega naj bi pripravili analizo zdravstvenega stanja starejših ljudi in strategijo oz. program njihovega zdravstvenega varstva. Pri tem računajo, da bo na državni ravni ustanovljeno ustrezno koordinacijsko telo, ki bo združevalo pristojne državne, upravne, strokovne in druge dejavnike na področju zdravstvene in socialne skrbi za starejše ljudi. Na posvetu so namreč ugotovili, da zavarovanci marsikje dobijo ustrezno zdravstveno storitev, če jo financirajo kot samoplačniki, ne pa v okviru javne zdravstvene službe, kar povzroča ogorčenje in negodovanje. Poleg tega nasprotujejo stalnemu povečevanju dodatnih prispevkov, čeprav gre za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Zato so na omenjenem posvetu sprejeli pobudo, s katero društvom upokojencev in drugim upokojenskim organizacijam v občinah predlagajo, da sodelujejo pri oblikovanju javne zdravstvene službe, preventive in zdravstvene nege na domu, namenjene uspešnemu varstvu zdravja starejših ljudi. Zanimivo je, da so na posvetu Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije predlagali, da ob soglasju z ministrstvom za zdravstvo določi program sistematičnih in drugih preventivnih pregledov odraslih oseb ter standarde in normative. Udeleženci posveta so podpisnicam sporazuma tudi predlagali, da v prihodnje bolj usklajujejo medsebojne zadeve na področjih, ki so pomembna za vse upokojence. Ker podpisniki pripadajo parlamentarnim političnim strankam, se zdi ta predlog toliko bolj utemeljen, kajti na ta način imajo poslanci možnost ustreznega glasovanja pri dokončnem oblikovanju republiškega plana zdravstvenega varstva v državnem zboru. Tone Slavinec I ---------------------------------------------- Ob dnevu darovalcev krvi Splošna bolnišnica v Murski Soboti sodi med moderne in dobro urejene medicinske ustanove v naši državi. Bolnišnica je postala ena ključnih zdravstvenih ustanov tudi zato, ker je ob visoko frekventni meddržavni cesti, ki povezuje srednjo Evropo s sosedami na vzhodu. Tudi prebivalstvo-v Prekmurju seje izredno povečalo. Mnogi zdravniški posegi za ohranjanje življenja se opravljajo v Murski Soboti, ki se jč za take posege že zdavnaj uveljavila. Vse več je posegov in prizadevanj zdravstvenega osebja, da ohranja večkrat skorajda že izgubljena življenja, neredko tudi s pomočjo darovalcev krvi, ki nesebično, anonimno, brezplačno in prostovoljno darujejo svojo kri. S ponosom ugotavljamo, da tudi v Prekmurju lahko računamo na veliko število dobrih ljudi, ki prihajajo med prijazno osebje oddelka za transfuziologijo v bolnišnico v Murski Soboti, s čimer zagotavljajo veliko varnost neznanim bolnikom in ponesrečencem, ki potrebujejo njihovo kri, s tem pa zagotavljajo v primeru nesreče tudi sebi in svojim, da bodo tudi oni deležni take pomoči s krvjo ob zagotovilu kot doslej, da še v bolnišnici Murska Sobota nihče ni umrl zaradi pomanjkanja krvi. Skrb za krvi potrebne in, to poudarjam ponovno, sočasno skrb tudi za samega sebe, za svoje družinske člane, prijatelje in znance ne smemo zanemariti. Krvodajalski referenti in aktivisti Rdečega križa opravljajo težko in odgovorno delo. Transfuzijski oddelek v Murski Soboti posluje kot vsi drugi oddelki v Sloveniji in pripravlja iz darovane krvi v smislu komponentne terapije koncentrirane eritrocite, trombocite in sveže zamrznjeno plazmo, iz katere pridobivamo tudi še druge sestavine krvi, s čimer zagotavljamo vsakemu bolniku tisti del krvi, ki ga potrebuje, in tako tudi maksimalno varčujemo s krvjo. Darovanje krvi je prav v teh časih izredno pomembno, krvodajalci so tudi vestno pregledani in testirani. Desetletja vlagano težaško delo Rdečega križa za zagotavljanje zadostnega števila darovalk in darovalcev krvi se ne sme izničiti. Dajanje krvi se mora nadaljevati in lepo ter prijetneje vedeti, da v življenju stojijo ob strani težko preizkušenih in prizadetih dobri ljudje. Ob prazniku 4. juniju, dnevu darovalcev krvi s ponosom zremo na naše drage darovalke in darovalce ter aktiviste Rdečega križa, katerim se zahvaljujemo za njihovo delo in prosimo, da vlagajo še naprej svoje napore za ohranjanje življenj in pridobivanje novih darovalcev krvi. Vsem želimo vse najboljše, predvsem pa mnogo zdravja. ČLAN REPUBLIŠKE KRVODAJALSKE KOMISIJE prof. dr. sci. prim. dr. Edvard GLASER Na OŠ Radenci kljub zapletu zaradi majic s spornimi napisi pripravili uspešno sklepno prireditev Imeli so kaj pokazati Zaradi »majične afere«, za katero so poskrbeli učenci 8. razreda OŠ Radenci (o čemer smo pisali v prejšnji številki našega tednika), in zaradi napovedi stavke v šolstvu je kazalo, da bo tradicionalna sklepna prireditev radenske osemletke, ki je bila napovedana za minulo soboto, odpadla. Nazadnje seje vse dobro izteklo. Potegavščina, nezadovoljstvo ...? Razredničarki, katerih imena so osmošolci dali napisati na križ, narisan na posebnih majicah za slovo od šole (tudi z napisom »Ubij učitelje«), sta se prav gotovo globoko zamislili, zakaj bi ju bilo treba ubiti, čeprav učenci gotovo niso mislili dobesedno tako. In zamislil bi se vsakdo, če bi mu nekdo namenil nekaj takega ali podobnega. Recimo, če bi delavci dali izdelati majice z napisom »Ubij direktorja« in njegovo ime ravno tako napisali na križ. Ali ni takšno dejanje pre-kruto, četudi je morebiti šlo za kakšno napako in je bila to posle- dica nezadovoljstva učencev? To bi sicer lahko obema »žrtvama« ali komu drugemu povedali prej. Če pa o vsebini sploh niso posebej razmišljali in so vse to naredili kot neke vrste potegavščino, so šli mnogo predaleč. No, kot smo slišali, so spor kolikor toliko zgladili še pred sobotno sklepno prireditvijo. Bogata razstava, pester kulturni program Obiskovalci so si lahko v športni dvorani najprej ogledali dokaj bogato razstavo oziroma prikaz dela in uspehov učencev OŠ Sveti Jurij Spet mednarodno srečanje šolarjev Še nedolgo od tega je OŠ Sveti Jurij na Goričkem gostila učence osnovnih šol iz Neuhaussa v Avstriji in Monoštra na Madžarskem - to je bilo ob koncu letošnjega skupnega projekta Moja domovina, o čemer smo že poročali -, prejšnji petek pa so imeli skupno športno srečanje. Sodelovalo je 24 tekmovalcev, pomerili pa so se v zabavnih športnih igrah, kot so skakanje v vrečah, hoja s hoduljami, metanje obroča na kol in vlečenje vrvi. V skupni razvrstitvi so zmagali domačini pred Madžari in Avstrijci. Prireditve so se udeležili tudi župana občin Neuhauss in Rogašovci ter predstavnika Rdečega križa Slovenije in Območne organizacije RK M. Sobota. Ti sd pripravili priložnostno razstavo ob 130-letnici Rdečega križa na Slovenskem, skupaj s krajevno organizacijo RK Rogašovci pa so sprejeli učence 7. razredov med mlade člane RK. Besedilo in posnetek: F. MATKO med šolskim letom. Pri projektnem delu iz slovenskega jezika so »obdelali« pomen Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti, in drugih velikanov slovenske književnosti; napisali so tudi prozne spise in narisali ilustracije. V fizikalnem kotičku so predstavili velike izumitelje - od Jamesa Wattsa do Nikolja Kopernika in drugih -, v nemškem kotičku pa je bil prikaz letnih časov z ilustracijami, opisali so okolje, napisali novice, reportaže idr. Biologi so se predstavili z velikimi plakati, ki prikazujejo rastline, človeka in živali, likovniki pa z izdelki iz gline, poslikanimi steklenicami, pobarvanimi jajci, risbami, stripi itd. Geografi so raziskali severno Afriko in Egipt. Učenci kemijskega krožka so poleg plakatov in raziskovalnih nalog delali tudi poskuse. Tehnični krožek je pripravil raz- Atrakrivno metanje žoge v koš stavo izdelkov iz lesa, v papirja in drugih materi . Učenci 4. razredov so o * praznike v letu, zdravIne in kmetijstvo ter prika^ no delo na kmetiji. Mode krožek (3. razredi) je P« J|e. trnice, ladjice, okrasne s pijenke in upodobljene . različnih materialov. < krožek je pričaral mog^ z orjaškimi drevesi i j Učenci 2. razredov so svoje delo v lepo ure)einljit kih, na plakatih in z delki. Učenci 1. razred^ šali in prikazali svojem prvem letu šolanja (po vzbudil predvsem njino ^ Za lep nasmeh, čiščenj posebnem mestu so se tudi oddelki podaljšaneg nja. Kar precej so la tudi športniki. Tako kel) zasedli I. mesto na.P prvensntvu v tudi v nogometu m piaCpaJe ki in deklice), Kristja £ zasedel 1. mesto v skoku (160 cm). Po pestrem kultur e mu, v katerem so se' P .^i« mladinski pevski z ' krožek, dramska in^ njarf pina, pa so podeli 1' P jb p(e • boljšim učencem na r sa metnih tekmovanjih- JU ki so prejeli priznanji . dolg, vsekakor pa v j Vito Stanjko, ki je Pr Vegovo priznanje n । iz matematike, m |Ovo Pn je osvojila zlato ? jceniiie'. nanje na tekmovanj k[ep« Kljub vsemu je to prireditev uspela- vSe dober, potem naj bro. Ob dajanju mnenj k imenovanju ravnateljev Nov sistem tega le nove ljudi? V Občini Radenci so se prvič srečali z reelekcijo ravnateljev(ic) na Osnovni šoli Kapela in v Vzgojnovarstvenem zavodu Radenci. Postopek je bilo potrebno izpeljati tako, kot predvidevata Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakon o zavodih. Kako se je »zadeva« iztekla? Na objavljen razpis za ravnatelja(ico) OŠ Kapela sta prispeli dve prošnji. Poleg dosedanje ravnateljice Marije Mauko je za to delovno mesto kandidiral tudi Ivan Doboj iz Slivnice pri Mariboru. Svet šole je soglasno sprejel sklep, da se za ravnatelji- ampak so zagovarjali strokovne kriterije in ugotavljali, da seje Marija Mauko v zadnjih dveh mandatnih obdobjih izkazala kot dokaj dobra ravnateljica, saj je uspela vzpostaviti tesno sodelovanje s starši oziroma okoljem, osnovnih šol ali vrtcev uspešno je vodila referendumski odbor za zgraditev novih šolskih prostorov in vrtca na Kapelskem Vrhu, učenci so dosegali številne dobre rezultate itd. Vsi razen svetnika Ketiša (vzdržal se je in pojasnil, da sicer nima osebno nič proti) so zato podprli imenovanje Maukove za ravnateljico. Mandat je potekel tudi Boži Babošek, ravnateljici Vzgojnovar-stvenega zavoda Radenci, ki v razpisnem postopku ni imela protikandidata. Svet zavoda je podprl njeno imenovanje še za eno mandatno obdobje, na seji občinskega sveta ni bilo razprave, ampak so z enim vdržanim glasom prav tako podali pozitivno mnenje. J. G. Najboljši mladi raziskovalci Po uspešnem območne^ srečanju mladih razisko^' ce* srednjih šol Prekmurja rlekije in spodnejega P0' na Gimnaziji °ta so minulo soboto na KI S°H Pripravili še 33. državno 'Prvenstvo« mladih raziskO' ^alcev, in sicer pod okrilij A'eze organizacij za trknit' kulturo Slovenije - M11' oliški center M. Sobota. Med srednješolci iz pf murske regije velja vsekaj Posebej omeniti velik uspet1. dejana Bezneca z Gim^ ( z'Je M. Sobota, saj je r. / skupini (FIZIKA) zbral nV / Več točk in se tako uvrsti na I. mesto (naslov nalolt / je bil Orientacijska uredi? / y tekočekristalni plasti' l'akoj za njim pa sta se uvrstila prav tako soboška S1? / nazijca Jerneja Farkaš i / ^amir Podlesek (z razisk^ valno nalogo Vpliv dvo / snosti pri hoIesteričnO1^ kocih kristalih). Pohval0^ s' prav tako zasluži / mentor Renato Lukač J-u' / co ponovno imenuje Marija Mauko. Ko pa so o tem razpravljali na Občinskem svetu Občine Radenci, ki v tem postopku podaja le mnenje (pozitivno ali negativno), imenovanje pa je v pristojnosti šolskega ministra, smo lahko slišali zelo »zanimivo« mnenje svetnika Rudija Ketiša (član SKD), češ da smo menjali družbeni sistem, ki terja na takih položajih nove ljudi. Če so isti ljudje na takih delovnih mestih, to po njegovem mnenju namreč pomeni (pri njihovem delu) nadaljevanje prejšnjega partijskega sistema. Tudi to je v demokraciji seveda dopustno mnenje, toda ali res nekoga »odžagati« samo zato, ker je bil v prejšnjem sistemu v partiji? No, Ketiševega razmišljanja ni podprl nihče drug, Občni zbor medicinskih sester V petek je bil v Diani letni občni zbor medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov iz Pomurja. Prav lansko leto je poteklo 20 let od njihovega organiziranja, čeprav je delovalo že veliko prej, in danes šteje to pomursko društvo 612 članic in članov. V lanskem letu so pripravili več predavanj, tečajev, seminarjev in učnih delavnic, s katerimi želijo svoje znanje še razširiti, svoje delo pa narediti kakovostnejše. Na občni zbor so povabili tudi Zvoneta Modreja, ki jim je pripravil predavanje na temo To, kar dajem, je ljubezen. Dogodek pa so popestrili tudi s pevskim zborom domačih medicinskih sester, medicinskih sester iz Celja in moškim kvartetom. Tudi v letošnjem letu bodo nadaljevali svoje delo in zastavljene načrte v smislu, slediti razvoju stroke in dvigovati profesionalni odnos do svojega poklica ter razvijati svojo osebno člo- veško rast. Emilija Kavaš, predsednica društva, je med drugim povedala, da bodo pri svojem delu sodelovali tudi z Zbornico zdravstvene nege Slovenije, z vsemi zdravstvenimi sindikati, s huma- nitarnimi organizacijam1: 1 .gr mi skupnostmi in šolam1P^i vstveno-vzgojnem delu. 2r -fesP društvi in pri različnih ma' cijah za zdravo življenje Nekoloko grenak P^jciP je po mnenju mnogih skih sester pustilo dejs'^. petega njihovega prazni a leži! noben zdravnik. negt rektor kakšnega zdrav? zavoda ali kdo od ''^‘jjdasP medicinske ^estre in me tehniki vsakodnevno s J strani. lastnik, 13- junija 1996 cme Me ob otvoritvi prenovljene občinske stavbe v Puconcih »V našom kraji je lepou, Malo brejg je malo dou Mških k 8*S °m v navzočnosti številnih domačinov in prebivalcev državnih n l V’ P^^arnikov političnega in gospodarskega življenja, Sldneypancev?n svebiikov ter županov prekmurskih občin v nedeljo urada A/.Onci'1 Mrtetala slovesnost ob odprtju prenovljenih prosto-itiave Mtu CJne Puconci. Med uglednimi gosti je bi) tudi predsednik "lan Kučan. -■vum nagovor je imel pu-Mti župan Ludvik Novak, ki je navedel, da je Občina Puconci ^večjih, ki je nastala z novo tekalno samoupravo. »Sestavlje-"MGzB naselij z nekaj več ^.100 prebivalci. Delovanje je povezano s prostorom, se lahko občani in občinski ^'srečujejo. Tako smo se ''A®', da obnovimo zgradbo, ^odleta 1911/12 rabi ena-namenu. Da bi omogočili P°nu(ibo v dobro '"las, smo naredili tudi pro-'Ga zdravstveno dejavnost. Priložnosti se moram zahvaliti gradbenemu Danijelu Srncu, kije a, ' Projekte in pod čigar na-hraJn s^no potekalo delo Ta«*1 ki je velike- ga pomena za vso občino, predvsem pa za kraj Puconci, so v bistvu postavljeni temelji za delovanje lokalne samouprave«. Zatem je predstavnik Gidosa kot zahvalo za dobro sodelovanje izročil županu priložnostno darilo, lesorez panorame Lendave z gradom. Sledil je zares prisrčno pripravljen kulturni program, v katerem so sodelovali: ženski pevski zbor Občine Puconci, recitatorji in inštru-mentalisti z osnovnih šol v Puconcih in Bodoncih, malčki vz-gojno-varstvenih enot Puconci. Bodonci in Mačkovci ter ritmična skupina puconske osnovne šole. Tik pred otvoritvijo občinske zgradbe pa je imel predsednik države Milan Kučan še slavnostni govor. V njem je med drugim dejal: »Najlepšo čestitko so izrekli otroci, v katerih je veliko upanja in pričakovanj, ki zavezujejo vse starejše. Naložba za to občinsko poslopje je narejena s prepričanjem, da bo tako ljudem omogočeno učinkovito uresničevati tiste potrebe in uveljaviti tista pričakovanja, zaradi katerih so se odločali, da bo v Pu- daja na tem področju. Pri tem ne gre zgolj za to, ali bo uveljavljen takšen ali drugačen model, ampak gre predvsem za to, ali bo oblast organizirana tako, da bo ljudem blizu, da jim bo prijazna ter jim omogočala uveljavljati njihove interese in potrebe; tako kot si želijo oni sami. S slovesnosti ob odprtju prenovljena občinske zgradbe v Puconcih. Foto- slavje v Puconcih je bila petkova razstave petih umetnikov, ki so s svojim Občin? p in ^lom tako ah drugače povezani z .nc^ To so Milan Balažič, Vlado akademski slikar Franc Mesarič (vsi nUrs^e Sobote), likovnik Štefan Horvat iz ^^kore in lončar Franc Zelko iz Pečarovec. Sa^rijsP ^r^ston so namreč opremljeni z ^arn‘sami, ki omogočajo menjavo 1 drugih razstav. grafija: JURE ZAUNEKER concih občina. Na tem področju lokalne samouprave so stvari precej neurejene. Veliko je prepirov. kaj je občinska in kaj državna pristojnost, ali je država preveč centralizirana, ali je premalo razpršena oblast na središča, ki so nastajala skozi zgodovino, z gospodarskim, socialnim in kulturnim razvojem. Veliko je tudi možnosti za prepiranje med občinskimi sveti in župani. Najbrž je to posledica premalo trdnega prepričanja takrat, ko je nastajala zakono- Država, ki svojim državljanom ni prijazna, država, ki ogroža državljane, prej ali slej začenja ogrožati tudi svoje sosede«. Nato je predsednik države Milan Kučan s simbolično izročitvijo ključev predal zgradbo namenu. Vsi udeleženci velikega slavja v Puconcih so si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi slikarsko razstavo in prostore občinske zgradbe. MILAN JERŠE k Občinskega sveta Občine Moravske Toplice 'Udi Zdravilišče MT Mora plačati’.? 1?”'^ Najprej so obravnavali osnu oijkega kompleksa načrta za območje z Zdravilišča Mora-hJ^Me jvC1 ie uvodoma poudari dolgoročno strategijo Bencik, gre za srednjeroen in-/eniring v Murski ZEL - D™bi 'a "“"Tu e osmn a za kasnejše "u^taiiu .pr°storsko-ureditveni načrt, ? ■ ie vse pripravljeno pIJT88 nafcrta- Po nic8°V’h Motri zdraviliškega kom-/ ‘'M. . faze apartmajskega naselja . zemljišče naj bi bun8a'«i m športnim parkon . H ‘^J. I t 86 iz 1« j a Zvrstne posege žesprejeldopoV zato naj bi občinski s vet dJ^. J. v ^ravi-M^ivske TSlcer b's predvideno naJ0(b<’ predvidevajo gradnjo namreč ie naslednje 1 p gostom v poletni Se kompleksa, namenjenega toi,ampa, na njegovi j ^av tako načrtujejo širitev avtokamp. . n’s° Uredui ribnik, 1 h V športnem parku pa NiliC^nost dograditve hotelskih sob. v spor Ve8^č' d'orano za klasične športe. I teh načrtov ; Wskih ^tsičem odvisna i 'WjMvoin tnikov’ k' naj bi | SiS^ke? Zdra' \ c k Onr ^°phce in dali Sku^Pevka^v^ikotnunal-Sh^ncik’^01^ navedel I I ?%trVebko vlagali i te^tij^urne objekti V l 'N f,'1 Ves ka”11 &’st'lno na- VG c nalizacijski si-I KMu!Uh ne b' mogli I X??’8tiinPeb°V- Ravno la- -Mra- A. » M. ToP'se ie I Spotike največji ' ^Sai?Tstran’e J a, da se uprav- nega prispevka odstopali od pravnega reda. V razpravi se je dr. Franc Horvat v imenu odbora za prostorska in okoljevarstvena vprašanja zavzel, da vendarle potrdijo osnutek odloka, kajti potem bo mogoče dati v javno razpravo vse predvidene spremembe na tem področju, hkrati pa ne bi zavlačevali gradnje pomembnih naložb. Pri tem naj bi župana pooblastili za dajanje soglasja, ki bi Zdravilišču Moravske Toplice omogočilo čimprejšnjo pridobitev gradbenega dovoljenja. Seveda pa bi mo- Po dokaj burni razpravi so končno vendarle sprejeli nekaj sklepov. Tako so potrdili osnutek odloka o spremembi ureditveno-zazi-dalnega načrta za območje zdraviliškega kompleksa Moravskih Toplic, ki jih bodo skladno z zakonom dali v javno razpravo. Hkrati so župana Franca Cipota pooblastili za izdajo soglasja k širitvi obstoječega apartmajskega naselja do športnih igrišč. Pred izdajo tega soglasja pa bo potrebno še podpisati pogodbo, s katero bodo uredili medsebojna razmerja glede uporabe, širitve in upravljanja čistilne naprave. Izhodišča za sestavo te pogodbe so naslednja: širitev obstoječe čistilne naprave je v izključni pristojnosti Občine Moravske Toplice, ki s tem dobi tudi izključno pristojnost za podelitev soglasij za priključevanje na čistil- Ijanje čistilne naprave, ki jo bo treba zaradi vse večjih potreb razširiti, prenese na občino. Zlasti za svetnika Alojza Glavača je bila sporna morebitna oprostitev plačevanja komunalnega prispevka Zdravilišča Moravske Toplice, ker bi izjeme lahko postale kmalu pravilo. Kot je pripomnil, brez jasne razmejitve, kdo je lastnik čistilne naprave, ni mogoče sprejeti omenjenega odloka, zato naj bi ta dokument šel skozi dvofazni postopek. Pridružila sta se mu tudi Jožef Matis, ki se je vprašal, koliko bo občina »šenka-la« zdravilišču, po drugi strani pa se »štiikajo«, koliko komu dati, in Janez. Škalič, rekoč, da bi z izjemami pri plačevanju komunal- Na seji so obravnavali tudi pripombe iz javne razgrnitve in razprav o prostorskih sestavinah občinskega plana. Iz krajevnih skupnosti in vaških odborov so dobili kar precej pripomb, zlasti glede, širitve zazidalnih območij. Pri tem so še posebej problematične pozidave na vinorodnih območjih, saj neurejenost pri gradnji vikendov, ki so posejani vsepovsod, kazi okolje. Med drugim so sprejeli sklep o programskih zasnovah za naselji Moravske Toplice in Bukovnica v dveh različicah, predvideni pa so tudi ureditve gramoznice v Ivancih, programske zasnove okrog Rimske Čarde, razni namakalni sistemi in akumulacijsko jezero v Fokovcih. rali že prej razmejiti pristojnosti glede čistilne naprave, ki naj bi bila v domeni Občine Moravske Toplice, pri čemer pa zdraviliškega kompleksa ne bi mogli v celoti oprostiti plačevanja komunalnega prispevka, ampak bi se ta znesek zmanjšal za vrednost del, vloženih v gradnjo kanalizacijskega sistema. no napravo. Poleg tega je Zdravilišče Moravske Toplice dolžno plačati za predvidene naložbe ustrezni znesek komunalnega prispevka. Le-ta pa se zmanjša za vrednost, ki je enaka vloženim sredstvom v kanalizacijski sistem, ki predstavlja primarno kanalizacijo na območju Zdravilišča Moravske Toplice. MILAN JERŠE Občina Moravske Toplice Prostorski načrt v znamenju ohranitve krajine V marsikateri novoustanovljeni občini se dobro zavedajo, da morajo, če želijo v prihodnje omogočiti hitrejši razvoj vseh dejavnosti, čimprej sprejeti svojo razvojno strategijo, ki bo temeljni razvojni dokument. Ta se kaže zlasti v prostorskih sestavinah dolgoročnega načrta občin, kar omogoča dolgoročnejše načrtovanje pri pripravi konkretnih projektov. Le na tak način si lahko obetajo ugodnosti iz različnih virov, in sicer od državnega proračuna do sredstev iz kupnin in programov, povezanih s programom Phare. V ta trd oreh so zagrizli tudi v Občini Moravske Toplice, kjer so že pripravili osnovne cilje prostorskega načrtovanja. Kot prvo nalogo so opredelili ohranitev krajine in varovanje okolja pa tudi vključevanje zdajšnjih in prihodnjih turističnih zmogljivosti. Nič manjši pomen ne pripisujejo načrtovanju možnosti izrabe prostora v ravninskem in goričkem delu občine; tako z vidika stanovanjske gradnje kot z gospodarskega vidika. Pri tem bodo opredelili stil gradnje poslovnih in stanovanjskih objektov, sama občina pa se mora čimbolj celostno vključiti v prostorske rešitve sosednjih občin, regije in širšega okolja, predvsem sosednje Madžarske in Avstrije. Glede ohranitve krajine in okolja bodo od načrtovalcev zahtevali, da se v prostoru predvidijo okolju prijazni projekti, ki ne bodo imeli dodatnega negativnega vpliva na demografsko podobo krajine. Pri tem so pomembne revitalizacije potokov, komasacije zemljišč, določitev območij, namenjenih za gojitev in lov divjadi, ribniki, studenci itd. Navajajo, da morajo lokalne prometne poti nameniti le za potrebe domačinov in turizma, tranzit pa preusmeriti na glavne prometne povezave, s katerih bo hiter dostop do avtoceste, ki bo potekala tik ob meji njihove občine pri Gančanih. Manjše kmetijske površine bodo skušali izrabiti za pridelavo biološko zdrave in kakovostne hrane. To jim omogočajo sadovnjaki, vinogradi in pašniki na Goričkem ter poljedelska proizvodnja v ravninskem delu, kjer je možnost pridelave zelenjave in drugih pridelkov brez velike uporabe kemičnih gnojil in škropiv. Kot ena najpomembnejših strateških usmeritev v razvoju kmetijstva pa ostaja še naprej govedoreja. Prav tako ne gre prezreti pomena manjših predelovalnih in storitvenih obratov, kjer bi se lahko zaposlila odvečna delovna sila. V zvezi s tem navajajo pekarne, mline, mesnice, domačo obrt, lončarstvo, šiviljstvo in frizerstvo. Seveda pa največji strateški pomen pripisujejo razvoju turizma, zlasti v Moravskih Toplicah. Razmišljajo ne le o nadaljnji širitvi zdravilišča, ampak tudi o pridobitvi novih turističnih zmogljivosti v naselju Moravček, ki bi bile namenjene prodaji za trg. Prav tako naj bi proučili možnost za priselitev novih začasnih in stalnih prebivalcev na območju Podov v Moravskih Toplicah. Resno načrtujejo tudi gradnjo tržnice s trgovskim središčem in ureditev okolice cerkve ter oblikovanje središča. V bližnjih Ivancih naj bi uredili turistično-športni kompleks ob gramoznici, ki bi jo razširili za potrebe veslaškega športa. Hkrati nameravajo urediti prostor za kampiranje s potrebno infrastrukturo. V Bukovnici naj bi zaživel projekt turističnega naselja visoke kategorije z infrastrukturnimi objekti in igriščem za golf. In kako naj bi bilo v drugih krajih moravske občine? Navedena sta projekta zdravilišča Rimska čarda in umetnega jezera v Fokovcih, ureditev ribiškega doma ob gramoznici v Filovcih in vinogradniškega doma v Ivanovcih. Poleg tega načrtujejo ribogojnice v gramoznicah v Mlajtincih in ob zdravilišču Moravske Toplice, v Ratkovcih, Andrejcih in Kančevcih. V Prosenjakovcih naj bi obnovili grofovski park, v Bogojini arboretum za cerkvijo, medtem ko bi Lončarovce razvili v turistično vas. Načrtujejo tudi obnovo Jelovškovega marofa na Suhem Vrhu in turističnega centra na tem vinorodnem območju. Ob igrišču v Vučji Gomili naj bi nastal turi-stično-rekreacijski prostor, v Filovcih lončarski muzej, drevored v Tešanovcih pa naj bi ohranil panonski stil vasi. Gobarski centri naj bi se razvili v Vučji Gomili, Čikečki vasi, Središču in Ivanjševcih, medtem ko bi v Vučji Gmili uredili umetno jezero. • Ker v Občini Moravske Toplice ničesar ne prepuščajo naključju, so v turistično ponudbo vključili tudi turistične poti, povezane s turističnim vlakom, vinske poti, ki potekajo od sebeborskih do martjanskih goric ter dalje po velikem delu občine. Nič manjši pomen ne pripisujejo evropski pešpoti in kolesarski stezi, predvsem v ravninskem delu na relaciji med Mursko Soboto in Lendavo. V ta sklop sodi tudi smotrna izraba prostora, pri čemer se ogrevajo zlasti za nove stanovanjske četrti z zaokroževanjem naravnih okolišev in pozidavo med hišami v ravninskem delu občine. Na Goričkem pa nameravajo obnoviti zapuščene hiše. Razumljiveje, da niso pozabili tudi na razvoj gospodarskih dejavnosti. V prvi vrsti predvidevajo obrtne cone za razvoj storitvenih in proizvodnih dejavnosti ter za delovno intenzivno industrijo. Na hribovitem območju pa naj bi se ta dejavnost razvila v Prosenjakovcih, Motvarjevcih in Selu -Fokovcih. Za kmetijstvo predvidevajo objekte predelovalne industrije, kot so mlini, sušilnice, hladilnice, polnilnice, sirarne, semenarne, mesnice z divjačino in žage. Kmetijske farme z več kot 100 prašiči načrtujejo zunaj naselij v okolju, ki mora biti obvezno obdano z naravno zaveso (gozd ali gosto zasajeno drevje - ciprese ali iglavci). Spodbujali pa bodo tudi gradnjo turističnih kmetij in vinotočev. MILAN JERŠE 8 vestnik, 13. junjja f tem in onem Ob romskem prazniku v Ljubljani Šunen le Romen - Prisluhnite Romom »Vemo od kod smo, svojo mamo poznamo, njen jezik govorimo, vendar si moramo poiskati svoj prostor pod soncem,« je bilo slišati eno od misli, izrečenih na romski prireditvi Šunen le Rome - Prisluhnite Romom, ki je bila v petek v KUD-u Franceta Prešerna v Ljubljani. Ob dnevu Romov, ki je bil sicer že 8. aprila, so romska društva in skupine iz vse Slovenije predstavile romsko kulturno ustvarjalnosti. Na prireditev so prišli Romi iz vseh romskih naselij v Sloveniji, obiskali pa so jo tudi minister za kulturo Janez Dular, Peter Winkler, direktor urada za narodnosti, in dr. Pavla Štrukelj, poznavalka romske problematike na Slovenskem. Predstavili pa so tudi prvo slovensko romsko revijo Romano Them ali Romski svet. V kulturnem programu se je pelo in plesalo, tako so nastopili otroci iz vrtca Pikapolonica iz Žabjeka pri Brezju, folklorna skupina Romalen iz Novega mesta, učenci osnovnih šol Bršljan in Šmihel, mladi društva Rom iz Krškega in folklorna skupina KUD-a Pušča. Romska gledališka skupina Murska Sobota pa seje predstavila s skrajšano gledališko predstavo Ratfalu Paunji - Krvava voda, ki jo bomo kmalu v celoti videli na soboškem odru. Ob tej priložnosti je glavna in odgovorna urednica Tatjana Avsec predstavila tudi novo romsko revijo, ki bo izhajala v slovenskem jeziku, nekateri prispevki pa bodo tudi v romščini. To je prva revija na slovenski ravni (do sedaj sta izhajala dva časopisa Romano nevijpe in Poprav vodi), ki je namenjena Romom in bo izhajala štirikrat letno. V njej bodo obravnavali romske probleme, prizadevanja, predstavili bodo njihov način življenja, njihovo kulturo, zgodovino, njihov način izražanja ter njihovo kulturno delovanje in ustvarjanje. K sodelovanju pa so povabili tudi vse Rome in druge, ki bi o tem radi kaj povedali. Urednica Avsečeva je še dodala, da pripravljajo revijo tudi z namenom, da bi bila ta revija most med vsemi slovenskimi Romi ter bi odprirala vrata tistim, ki jim je romski svet nez- nan ali izkrivljen v predstavah neresničnih podob. A. N. Rituper .-V*- Letos je bilo osrednje slovensko romsko srečanje pred KUD-om Franceta Prešerna, mogoče bo kdaj v Cankarjevem domu. Nogometni klub Beltinci Viktor Ketler odstopil Po štirih letih uspešnega vodenja beltinskega nogometnega prvoligaša je Viktor Ketler nepreklicno odstopil s položaja predsednika kluba. »Po štirih letih napornega dela sem utrujem in potrebujem počitek, vendar bom še naprej delal v klubu,« je utemeljil svoj odstop na tiskovni konferenci. O tem je obvestil tudi občino. Kot je znano, je Viktor Ketler prevzel predsedniško funkcijo po jesenskem delu prvenstva leta 1992, ko je bilq.takratno moštvo Potrošnika iz Beltinec z osvojenimi pičlimi 9 točkami med 18 moštvi na zadnjem mestu lestvice. Z angažiranjem novega trenerja, izkušenega stratega Džalme Markoviča, in okrepitvijo z nekaterimi igralci so si nogometaši Beltinec zagotovili 14. mesto in obstanek v prvi državni ligi. V naslednjih treh tekmovalnih sezonah pa so bili nogometaši Beltinec vedno 6. Posebej razburljivo je bilo letošnje tekmovanje »deseterice«, saj so bila moštva razren Izole zelo izenačena. Beltinčani so se uveljavili tudi kot moštvo,- ki igra najleši nogomet v Sloveniji, žal so nekaj tekem izgubili po nepotrebnem po lastni krivdi, oškodovali pa so jih tudi sodniki. Trener Beltinec Vojislav Simeunovič, ki je drugič uspešno vodil nogometaše Beltinec v prvi državni ligi, se konec junija, ko mu poteče pogodba, zadovoljen s svojim delom poslavlja od Beltinec. Vodil pa bo še začetek priprav Beltinčanov, ki se začnejo 24. junija. V prestopnem roku bo prišlo do nekaterih sprememb v igralskem kadru. Za zdaj je znano, da v klubu ostajajo Kuzma, Godina, Tratnjek, Šarkezi, Cener, Gruškovnjak, Baranja, Črnko in Nejman. Izpisnico je dobil Ilič, Boškovič si išče klub v tujini, drugi igralci pa se še dogovarjajo s klubom. Beltinčani že tudi imajo dogovorjene prijateljske tekme s Slobodo iz Tuzle (30. junija), s Hajdukom iz Splita (7. julija) in Mariborom (21. julija), tekma bo v Ljutomeru. Pred novo tekmovalno sezono čakajo Beltinčane nove naloge. Poleg formiranja novega moštva, ki bo uspešno branilo barve kluba, čakajo klub zahtevne naloge. Zgraditi ali dograditi' bo potrebno stadion s tribunami ter zagotavljati potrebna sredstva za nemoteno tekmovanje, kar je eden največjih problemov, s katerim se srečujejo prvoligaši. Kdo bo novi predsednik kluba, se za zdaj še ne ve, o tem naj bi odločili na torkovi seji upravnega odbora. Začasno vodita klub podpredsednika Franc Maučec in Igor Adžič._Ne ve se še tudi, kdo naj bi zamenjal trenerja Simeunoviča. Feri Maučec Posvet o povezanosti trgovine in turizma Imamo turistične trgovine ali trgovinski turizem? Slovenska turistična ponudba je v marsičem povezana s kakovostno ponudbo slovenskih izdelkov in storitev trgovine Minuli teden (v sredo, 5. junija) so se v 12. nadstropju sedeža Poslovnega sistema Mercator v Ljubljani srečali predstavniki turizma in trgovine. Za govorniškim odrom so se zvrstili tako predstavniki vladnih institucij kakor tudi operaterji, ljudje iz prakse. Združenje za turizem in gostinstvo in Združenje za trgovino v okviru Gospodarske zbornice Slovenije ter Turistična zveza Slovenije so namreč pripravili (prvič) posvetovanje o razvoju turizma v povezavi z razvojem trgovine in obratno; obe dejavnosti bi v medsebojni povezanosti lahko še več prispevali k bogatitvi kakovostne turistične ponudbe. Zakaj trgovine doslej niso bile bogve kako vključene v turistično ponudbo? Je krivo to, da je bil v neki pokrajini določen »monopolist«, ki mu ni mogel nihče do živega, so krive občinske ali inšpekcijskle službe? Zakaj so npr. Sparove trgovine v Ljubljani čistejše in bolj urejene kot druge »domače« trgovine, čeprav so povsod zaposleni domači ljudje? Čeprav bi glede na vsebino posvetovanja pričakovali množično udeležbo in burno razpravo, ni bilo tako. Tako bi lahko celotno srečanje ocenili bolj kot tipanje ali merjenje temperature, kar pa ima tudi lahko dolgoročne pozitivne posledice, le če bodo sklicatelji posveta dovolj vztrajni. Tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je v svoje govornem prispevku poudaril, da bi bilo v Sloveniji lahko marsikaj drugače, če bi gojili to interdisciplinarnost, kajti mnoga združenja, dru- štva in organizacije delujejo sama zase, v svojih okvirih in ne vključujejo drugih. Pri tem je prav gotovo mislil tudi na združenji za turizem in trgovino. Po njegovem mnenju bi lahko imela trgovina večji delež v turistični pogači, prav tako pa je ekonomski prihodek turizma odvisen tudi od vključenosti trgovine. Trgovine v turističnih krajih naj bi prodajale predvsem domače blago, saj je to tudi neposredni izvoz. V nekaterih državah (Italija, Španija, Francija) imajo kar 40 odstotkov deviznega prihodka prav od trgovinskega turizma. G. Čuk je še povedal, da je v neki pokrajini, kjer se želijo »iti turizem«, sodelovanje trgovine s turističnimi organizacijami in proizvodnjo nujno; npr. odpiralne čase prilagoditi potrebam turistov, ponudbo prilagoditi vrsti gostov in sezoni, proizvodnja podjetja bi z manjšimi stroški lahko embalirala tudi manjše količine blaga ipd. Predvsem pa mora ponudbo obli- kovati trg in ne neki trgovec,^ mu ne da potruditi. Tudi državni sekretar za zem pri Ministrstvu za gospo^' ske dejavnosti Peter Vesenjak j opomnil trgovce, da je pravzaprav zagotavljanje trge-1 prodajo številnih izdelkov. mo torej mirno gledali, nemški turisti v Sloveniji pi^ ško pivo in ameriško kokakol Lani je bilo s turizmom 1.1 milijarde deviznega P^ vendar to ni povsem točen tj tek, saj ni izračuno, koliko je prodalo zaradi turistov't nah. Za to bi potrebovali^ ne in sprotne raziskave. Z w vanjem v Evropsko zvezo bo f tisk konkurence še večji, zato do morali Slovenija kot drža tudi vsaka organizacija inf1 meznik narediti vse za zase1 večjo prodajo domačega b = Strah, da bomo postali le noj dajni trg za evropsko blagot vsem upravičen. V Sloveniji pravega trgovinskega turizma nt' poznamo, čeprav bi si želeli, da bi prihajali na primer v Mursko Soboto zaradi Murin11' izvrstnega domačega kruha, mesnin PornU\' domačih pridelkov z lastno blagovno znam ’ prvovrstne slivovke in podobno. Kljub temu vrste trgovinski turizem poznamo, lahko bi S poimenovali kar benc inski turizem, ki Pa nl posledica kakovostne in pestre ponudbe na bencinskih servisih, ampak nižje cene benci Torej: morebiti bi se tudi pri drugih izdelki splačalo malce znižati cene, narediti dobro reklamo, poudariti bližino meje... Javna razprava o osnutku zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota sever Kaj še med BTC-jem, industrijskim tirom in Mešičem? Mestna občina Murska Sobota je v ponedeljek popoldne organizirala javno razpravo o osnutku zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota sever. O tem dokumentu je že razpravljal odbor za urbanizem, mestni svet pa je že v začetku aprila sprejel sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta v občinski izložbi in na sedežu mestnih krajevnih skupnosti. Kot je poudaril uvodničar, svetovalec za prostorsko načrtovanje v mestni upravi Anton Štihec, gre v bistvu za noveliranje in širitev območja prejšnjega zazidalnega načrta severno od BTC-ja, Merkurja, južno od bencinskega servisa OMV-ja, vzhodno od Mešičevih objektov in južno od Markišavske ulice v Murski Soboti. To območje zajema okrog 10 hektarjev površin, pri čemer odpade največ na del zazidalnega načrta severno od Noršinske ulice, in sicer 7,54 hektarja. Poleg tega bi južno in vzhodno od novega avtomobilskega poligona rezervirali 1,69 hektarja, ob železniški progi v bližini Lendavske ulice pa 0,93 hektarja. Tu bi se lahko razvijale razne dejavnosti, kot so trgovske, proizvodne, obrtne itd. Slišali smo, da so na osnutek zazidalnega načrta za obrtno cono Murska Sobota sever, ki je že v minulih letih doživljal številne spremembe, prejeli osem pisnih pripomb, ki jih bodo skušali upoštevati pri končnem sprejemanju tega pomembnega dokumenta. Pri tem je namreč bistvenega pomena nemoteno funkcioniranje obrtne cone, še posebno njenih prometnih tokov, ki postajajo iz dneva v dan gostejši. Direktor ZEU - Družbe za načrtovanje in inženiring Janez Ori je peščico navzočih seznanil, da so pred dobrim letom začeli z noveliranjem omenjenega zazidalnega načrta. Pri tem je okrog Markišavske ulice pozidana večina površin. Tako Muratrans predvideva gradnjo novega objekta, BTC pa severno od industrijskega tira, kje naj bi nastale hale ob Petrolovem skladišču. Hkrati načrtujejo primerno prometno ureditev od Markišavske in Obrtne ulice do prehoda na Lendavsko ulico. Južno od Markišavske ulice so površine v bistvu zasedene, prosta je edinole na nekdanjem živinskem sejmu, kjer naj bi zadruga organizirala prodajo raznih kmetijskih proizvodov. Sicer pa je vzhodno od Lendavske ulice na zemljišču sedanje AMZ predviden velik trgovski center z vrsto lokalov. Pa tudi podjetnik Mešič želi postaviti dodatne hale. Novozgrajeni avtopoli-gon, ki poteka pod daljnovodom, je po mnenju strokovnjakov najprimernejša rešitev. V osnutek zazidalnega načrta se vključujeta tudi Potrošnikovo skladišče, ki bi ga preselili z Ulice arhitekta Novaka, in trgovina z diskontno ponudbo. V razpravi je imel največ pripomb direktor soboškega BTC-ja Anton Slavic. Med drugim je pripomnil, da je bila po starem zazidalnem načrtu predvidena gradnja hale, zato so v tej smeri načrtovali širitev svoje dejavnosti. Zato vztrajajo pri gradnji te hale, sicer bi območje okrog BTC-ja po njegovem preveč sekali. Druga pripomba se nanaša na zemljišče BTC-ja vzdolž ceste Murska Sobota-Hodoš, ki bi ga lahko izkoristili za gradnjo objekta. S tem je namreč povezana tudi širitev dejavnosti BTC-ja s carino. Zato se zelo zavzemajo za gradnjo priključka, ki so ga pripravljeni tudi sofinancirati, saj bi »mešanje« osebnih in tovornih vozil povzročalo najrazličnejše konflik- te. Zdi pa se jim tudi nesmiselno, da bi ob nakupovalnem centru dovolili parkiranje velikih tovornjakov. Podobnega mnenja je bil v imenu avtoprevoznikov Branko Cipot, ki se je ogrel za postavitev t. i. šoferskega doma, ki je bil sicer predviden že od nekdaj, in za parkirišče za nekaj manjših tovornih vozil. Prevozniki bi si radi uredili tudi pisarne za kooperante. Sicer pa si bodo morali, kot je navedel, čimprej priskrbeti parkirišče za velike tovornjake, kajti sicer si v naslednjih petih letih, kolikor traja nekakšno prehodno obdobje, ne bodo mogli pridobiti licence. Kot smo slišali, so za naložbe v tem delu Murske Sobote zelo zainteresirani tudi v Emoni Merkurju, Gramisu, Krajevni skupnosti Nemčavci, Avtoservisu Ori in drugje. MILAN JERŠE V tej smeri je prof. dr. Vekos ,oVenskap prepričanja je hipX lahko »najboljša, J tičen in vabljiv jajalce pravilo tako za P nasa f trgovine. Cepr a(jijo f’ vska podjetja gra cefltr storne nakup z jjudnj1’ jp pozabljajo na dneVno P1 da moratrgovi a sv(i. nalbolj’4 .nO. J. kov dobička. dariU potruditi, je se P Sik jati tržno obn S oS|en|h razmišljanje zaPaS0 trgo* morajo dojeti. lupCeV in p|t govinah žara j ja la . (ji) nesem«"1^ moramo »obar po’ dvsem P«z.«„ _ tukaj smo že 1301) ip ■ nora s tem sprijazniti, dal slovensko. pa BERNARDA B-r ----------------------------------------rCV b/oo^ega STO LET SEBEBORSKffl GASILC^^^^ gasilci iz Sebeborec proslavili visok jubilej - . š® P cetn delovanja. Ob tej priložnosti jih je s svojim o ^jeg35 počastil predsednik države Milan Kučan (na s’ .'raZvoja občanom izrekel pohvalo za vse, kar so $. ju ne organizacije. Slovesnosti so se udeležili tudi vske Toplice Franc Cipot, predsednik GZS .^gviz0^0..^^ gostje. Proslave seje udeležilo več kot 150 ^..gdnik silskih društev. Po kulturnem programu je Pre štvu 5e h()c ze Slovenije Ernest Edry podelil Gasilskemu F-nekaterim članom priznanje za posebne za2_Xs GAS^j PGD SEB?5?j.E' ■^VJ3junija 1996 ^deljski izredni občni zbor Kmetijske zadruge Panonka metijska panorama Za zaprtimi vrati za javnost si lasti pravico dajati in prikrajati ^nnacije? veKlemZat'šju’ ko se vsajv širši javnosti ni veliko govori-h zadrug' Panonka, dogajanja, ki so splet tak-*jstvo, še m ponovno burijo predvsem kmete. Že samo poiožaj ebejPa nekatere njegove dejavnosti, niso v ničkaj zavi-so v zadrugi, pa temu delu prekmur-? ^katerih »od ^ gotovo napovedujejo še slabšo prihodnost. Praksa . 8°spodarir V pretekl°sti namreč kaže, da je celo tam, kjer so Poloma 'v znotrai podjetja ni bilo enotnosti, na koncu ?ren”)stijivinji te’ "anonkh ki se že nekaj časa srečuje s skorajda ne-°11'tc tadruge jZavami’ so nasprotja prisotna že lep čas, vse to pa čla-ezan'»anio n,seveda tudi drugim kmetom, ki so tako ali drugače Daso član .^‘^»brega: razdeljeni iežasa neh a°ra’-ie očitno ta?8 od|°č’ilne °d njiju pa ? razni ,Vecine’ zato se oJ^^gič sn t^0 Zdad v prid SoPač0PdttVprid drugih, na kater, J? Pretresa v^0 zadnJeSa U,P'ed dobrima Žn°nkije pri' val'k° ie upravr,. vema mesece-vr«iIUln na niee^0^11 Jožetu 2c’dolžno ti8 0 mest0 kot Postavil Jožeta Nemeša. Kaže, da se poražena stran s takšno odločitvijo ni mogla sprijazniti, zato je bilo pričakovati protiudarec. Ta naj bi se zgodil z izrednim občnim zborom, do katerega je prišlo na pobudo poraženih zadružnikov, ki so z zbranimi podpisi zahtevali sklic tega zbora. Da večini zadružnikov že presedajo spletkarjenja, ki se dogajajo v »njihovi« zadrugi, se je potrdilo tudi na nedeljskem občnem zboru, ki ob napovedani uri ni bil sklepčen, ^etie: p. u vse Slovenije se bodo 16. junija zbrali v Lipovcih petnica protesta kmetov si. Ma«,: °tt so sp j . ...... . - > . stvu in se je po štirih dneh kon- Slovenk °z’r»hia p °Se ses^B predsedniki občinskih podružnic SLS iz kmečke z reamuria *n Prlekije. Imenovali so regijski odbor P lovcih az®’ho ob tretji obletnici vseslovenskega protesta latoFaV vteh d 80 “^'ncih pripravil shod kmetov iz vse Slovenije. l,retje -------------protesta kmetov, ki je nastal zara-es]ovenskega di nevzdržnih razmer v kmetij- kmetijci ne zaostajajo za drugimi v kmetijstvu, se pomurskim kmetijcem resnic- liških kmetov, pravijo pa, da večine n? . *o Se ie ŽP npčfpfnVraf nntrHiln in Vn cp pnm»mi krme za živino pridelajo sami. Ve ^i, ObSj't,,,eti v drn k° Se je ze potrdilo, in ko se Pomurci ,V%H biljem [J1" tavali, ugotavljajo, da prav nič ne zaostajajo za . Kij,. ^Pravni e'U na bavarsko, ki so ga za svoje najboljše paketne 7». Chrjst| V so^°škem Triglavu, se je to ponovno potrdilo. 1 nanf«j . Rohrdnrfn precej večje. Pravijo, da jih ne morejo povsem izkoristiti, saj statično živosti gh,av 8ovedi St hleva pa so hlev ni dovolj trden, zato v zgornjem nadstropju ne morejo uhlevlja-ti govejih pitancev. Tam so v glavnem teleta, ki jih kupujejo od oko- . Le - cene pujskov t^ov^arih na?U puiskov v Turnišču so rejci ponujali Par ie k ? do tednov in težkih od 15 do 20 ki-^li Pa s« ,Potrebno odšteti od 12 do 15 tisoč to-*' Pujskov. M I so ga pa po eni uri čakanja vendarle opravili, saj zakon takšno možnost dopušča. Žal o dogajanju na tem zboru in o sklepih, ki so jih sprejeli, ne moremo poročati, saj so nam novinarjem tik pred začetkom zbora izročili vljudnosti dopis, v katerem nam predsednik zadruge Alojz Gom-boc sporoča, da na zboru ne moremo biti prisotni. Res je, da tudi vabila za ta zbor nismo prejeli, vendar je takšna praksa veljala že od prej, gostoljubja na zboru pa nam nikoli niso odrekli. Panonka v nobenem primeru komurkoli ne omejuje dostopa do informacij o delu tega občnega zbora, kakor tudi o poslovanju Panonke v celoti, zato bo v roku 5 dni od današnjega občnega zbora sklicana tiskovna konferenca, na kateri bo vodstvo Panonke vsem zainteresiranim posredovalo vse zahtevane informacije in celovito predstavilo nadaljnje poslovanje zadruge, so nam sporočili v dopisu, ob katerem se nam zastavljajo nekatera vprašanja. Od sestavljalcev tega dopisa bi radi odgovor, zakaj so se določili za takšno potezo. Če resnič- no nikomur ne omejujejo dostopa do informacij o delu tega občnega zbora, zakaj so nas potem postavili pred vrata? So mar informacije, ki bi jih dobili na samem zboru, drugačne od tistih, ki so jih pripravljeni posredovati na tiskovni konferenci? Kdo v zadrugi je tisti, ki ima pravico po svoje prikrajati informacije? Kaže, da nekateri pač ne morejo iz svoje kože, saj so informacije prikrajali po svoje že v preteklosti, zato ne preseneča, da jim je uspevalo težave prikrivati tako dolgo, da je bilo takrat, ko so izbile na dan, že prepozno. Bolj kot nas odgovori na ta vprašanja zanimajo seveda vse tiste poštene člane zadruge in kmete, ki jim ni mar, kaj se bo v prihodnje dogajalo z zadružništvom na tem območju. Odgovornih zakon o zadrugah sicer ne zavezuje, da na ta vprašanja javno odgovorijo, zato odločitev o tem prepuščamo njim samim. Verjetno pa bodo po vsem tem tudi zadružniki sami v prihodnje temeljiteje premislili, kaj in komu bodo zaupali. LUDVIK KOVAČ čal z delnim uspehom kmetov v pogajanjih z vlado, od katere so kmetje zahtevali realno odkupno ceno pšenice. Organizator vseslovenskega protesta kmetov, ko so liških kmetov, pravijo pa, da večino krme za živino pridelajo sami. Ve- rjetno njihova trditev v celoti ne bo držala, saj obdelujejo le 28 hektarjev zemlje, kjer pridelujejo v glavnem koruzo. Pa tudi po zalogah kupljene krme bi lahko sklepali, da doku-pujejo predvsem krmila in veliko pivskih tropin. Kmetija Krist je tipična družinska kmetija, živino oskrbuje en sam človek, pri pripravi in spravilu krme pa priskočijo na pomoč preostali člani družine in sorodniki. Kmetija ima tudi dva hotela, ob hlevu je klavnica, hotelska kuhinja pa se oskrbuje z mesom iz lastne prireje. Tudi za to kmetijo je značilna velika razparceliranost, po prirastu govejih pitancev pa celo zaostaja za rezultati, ki jih dosegajo pomurski govedorejci. L. Kovač ti s traktorji zaprli mejne prehode na meji z Madžarsko in Avstrijo, podpredsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS Evgen Sa-pač, ki je.tudi vodja organizacijskega odbora spominskega srečanja ob obletnici kmečkega »punta« iz leta 1993, je povedal: »Mislimo, da se mora ob tej obletnici zamisliti tudi naša vlada in s svojimi ukrepi omogočiti tudi nam kmetom dostojno življenje. Tudi nam kmetom ni v interesu, da svoje pravice dosegamo na cestah, saj vsaka pametna vlada poskrbi tudi za kmetijstvo.« Ta čas se kmetje žal srečujejo z dampinškim uvozom mesa, živine, neustreznimi in prepozno sprejetimi odkupnimi cenami poljščin, prepočasnim vračanjem odvzete zemlje, skratka živijo v negotovosti. Prav zato bodo na vseslovenskem shodu kmetov, na katerem bodo govorili predsednik SLS Marjan Podobnik, predsednik SKZ dr. Franc Zagožen, podpredsednik SKZ Evgen Sapač in drugi, pripravili tudi javno tribuno o aktualnih problemih kmetijstva. Vseslovenski shod kmetov bo v nedeljo ob 9. uri v Lipovcih. Boris Hegeduš Oidij in peronospora • Vreme v preteklem obdobju je bilo izrazito ugodno za rast vinske trte, tako da so srednje pozne sorte že v fazi cvetenja, cvetenje laškega rizlinga pa se bo začelo okoli 15. junija. Vinogradnikom svetujemo, da naj ne bi bil presledek od zadnjega škropljenja daljši od 14 dni in da uporabijo za zaščito proti oidiju in peronospori dvakrat zapored siste-mične pripravke. Trenutno je večja nevarnost pojava oidija kot pero-nospore, ki pa se lahko pojavi zaradi visokih nočnih temperatur teden dni po večjih padavinah. Škropljenje opravite v zgodnjih jutranjih ali večernih urah. • Sistemiki, ki zatirajo oidij, so: topas 100 EC, rubigan, sistane 12 E, tilt EC. Sistemiki proti peronospori pa so: sandofan F, ridomil MZ, mikal, ki pa ima poseben način delovanja in ga uporabljamo trikrat zapored v devetdnevnih presledkih. Mi VoMno M*dt M« ČE SE FAgoJlJOMDVMA^l/Ko? HUPI C KKlž/ 9 Fiziološke osnove zelenih del V listih ustvarjeni asimilati (asimilacija je fitokemičen postopek, pri katerem v zelenih delih pod vplivom svetlobe nastajajo organske snovi iz vode, ogljikovega dioksida in rudninskih snovi) potujejo od mesta nastanka k porabnikom. Postavlja se pa temeljno vprašanje, kdaj se v listih formirani ogljikovi hidrati selijo v vršičke, mlado listje, grozdiče, v grozde in korenine. Ugotovili so, da se ta proces začne takrat, ko list doseže tretjino dokončne velikosti. Do tega trenutka se je črpala rezerva hranil iz starega lesa. S prvimi zelenimi opravili, to je pletvijo v mesecu maju, določimo razmerje med rastjo in rodnostjo. Smernice so, da bi pustili na kvadratni meter življenjskega prostora posamezne trte 6-8 mladik z 12-16 grozdiči. Drugi mejnik pa je, da dosežemo na kvadratni meter 2 kvadratna metra listne površine. Teoretično bi pri posameznih sortah morali imeti naslednje število zdravih listov na kvadratni meter življenjskega prostora trte: beli pinot 113, chardonnay 120, laški rizling 133, sivi pinot 108, sauvignon 114, šipon 102, zeleni silvanec 117 in rizvanec 140 listov. O poti asimilatov vemo, da jih spodnji list usmerja v bazo mladike, kjer se ustvarja rezerva za delovanje korenin. Drugi do četrti list, to so listi v območju grozdja, pošiljajo asimilate do časa cvetenja v mladiko in vršičke. Grozdiči in grozdje imajo do faze dozorevanja na sprejem ogljikovih hidratov le majhen vpliv, ko pa se približuje dozorevanje, potujejo asimilati večinoma v razvijajoče se in zoreče grozdne jagode. Med rastjo vršičkov in razvojem grozdičev obstaja med cvetenjem določeno konkurenčno razmerje z v listih razvitimi ogljikovimi hidrati. Bujno rastoča trta se zato osiplje, ker cvetovi nimajo zadosti asimilatov. Da bi preusmerili tok asimilatov, je pred cvetenjem koristno pincirati mladike, vendar le na tistih poganjkih, katerih naslednje leto ne potrebujemo za šparone. Z vegetacijo in razvojem jagod dobavljajo zgornji listi v območje grozdov čedalje več asimilatov. Proti koncu faze dozorevanja spodnji listi ne oddajo več nobenih asimilatov. Število listov nad grozdjem je odločilno za kakovost grozdja. V poskusih je bilo dokazano, da se z vsakim zdravim listom dvigne sladkorna stopnja za eno Oe stopinjo. Na trsih, ki so imeli tik po cvetenju na mladiki 4-6 listov, bodo zrasli lažji grozdi. Vsi listi ob coni grozdja in nad njo ostajajo aktivni čez leto in do konca avgusta, začetka septembra. To pomeni, da oddajajo asimilate. V nadaljevanju je pomembnost teh listov zavirajoča, zato lahko približno 2-3 tedne pred trgatvijo te liste odstranimo z območja grozdov brez kakršne koli škode. Tako bo območje okoli grozdja zračnejše, pojav gnilobe bo manjši, olajša pa se tudi trgatev. Postavlja pa se vprašanje, ali zalistniki trto obremenjujejo ali bogatijo?! Danes lahko trdimo, da zalistniki, ko so veliki 30 kvadratnih centimetrov (to je 43 % končne veličine), oddajajo asimilate, hkrati pa tudi, ko dosežejo 75% svoje velikosti, dobivajo asimilate od drugih zalistnikov. Če so se zalistniki že zgodaj razvili do zadostne velikosti, lahko oddajajo asimilate rastočim jagodam. Asimilati, nastali v zalistnikih, potujejo v grozde, ki so na isti strani kot zalistnik, torej velja, da imajo pomemben vpliv na kakovost grozdja. Torej zalistnike pri visokih vzgojnih oblikah odstranjujemo predvsem z območja grozdja. Pri srednjih in nizkih vzgojnih oblikah moramo povečano listno maso odstraniti, posebno bi bujnejših sortah, ker bi se drugače ustvarila okoli grozdja gostota. Zalistnike lahko spinciramo na en list. Zalistniki močneje rastejo po močnem vetru ali toči, ko so glavni poganjki poškodovani. Nepoškodovani zalistniki v takih razmerah skrbijo za razvoj trsa. Rast zalistnikov izzovemo tudi z zgodnjim vršičkanjem. Čas vr-šičkanja je odvisen od rasti trte, to ugotovimo tako, da se vršiček (vrh mladike) postavi pokonci, v času rasti pa je povešen. To je v naših razmerah v prvi tretjini avgusta. Če vršičkamo prezgodaj pred koncem rasti, izzovemo močno rast zalistnikov, in če zvršičkamo še prenizko, odženejo lahko tudi prava zimska očesa, ki se oblikujejo za naslednje leto. Prepozno vršičkanje ima poleg dobre strani, da viseče mladike ščitijo grozdje pred točo, več pomanjkljivosti, namreč mladike visijo prek zadnjega para žic in za-senčujejo najbolj aktivne liste, ki začnejo rumeneti, in čeprav potem zvršičkamo, smo deloma že izgubili dragoceno listno maso, kar se bo poznalo pri sladkorni stopnji. Na območju grozdja je v nezvršičkanih vinogradih tudi večja relativna zračna vlaga, kar je pogoj za širjenje oidija. Višina vr-šičkanja je zelo pomebna, saj je za normalno prehranitev trte ter dozoritev grozdja in lesa potrebna zadostna in zdrava listna masa. Zelena stena naj bi bila visoka več kot 1,3 m, to pomeni, da vršičkamo 8-12 listov nad zadnjim grozdom na mladiki, to je nekje 20 cm nad zadnjim parom žic. Marsikdaj odloča o višini vršičkanja višina opore pa tudi »velikost« vinogradnika, zato se v večini primerov dogaja, daje vršičkanje prenizko, posledica česar bo tudi nižja sladkorna stopnja. Tam, kjer mladike ne segajo več kot 50 cm nad zadnjo žico, vršičkanje ne bi bilo potrebno. Vinogradniki se v vsej svoji intenzivnosti premalo zavedamo pomena zelenih del, s katerimi lahko vplivamo na rast in rodnost naše trte in s tem tudi na zdravsteno stanje in navsezadnje na kakovost grozdja. Ernest Novak, dipl. inž. agr. Kmetijska svetovalna služba Subvencije v beltinskem kmetijstvu Odbor za kmetijstvo in prehrano, ki deluje v okviru Občinskega sveta Občine Beltinci, je določil letošnje subvencije v kmetijstvu. Kot navaja predsednik omenjenega odbora Martin Duh, naj bi se letos v ta namen zbralo 16 milijonov in 800 tisoč tolarjev. Največ denarja, in sicer blizu 11 milijonov SIT, bi namenili za poljedelstvo. Pri tem gre večinoma za regres za nakup apnenca, za analizo zemlje in krme pa tudi za nakup semenskega krompirja, stmi-šnih posevkov in semenske pšenice. Za živinorejo bodo porabili blizu 4,2 milijona tolarjev. Denar bodo namenili za regresiranje pri nakupu plemenskih telic, za domači privez in pni pripust (osemenitev). Samo za prašičerejo pa bodo porabili 300 tisočakov, in sicer za nakup plemenskih mladic in plemenskih merjascev. Poleg tega računajo, da bodo kmetijski denar porabili za določene vrste povrtnin, kjer naj bi regresirali nakup sadik (paprika in paradižnik), v vinogradništvu bodo regresirali nakup trsnih cepljenk (šmarnica), nekaj denarja pa bodo rezervirali tudi za organizirane poskuse v kmetijstvu in za pripravo raznih seminarjev o pridelavi hrane. Pozabili pa niso tudi čebelarjev, saj bo regres namenjen za zdravljenje čebel. M. JERŠE 10 vestnik, 13. as ve ti Dogajanje na l<7. x , v ljubljanski borzi V1 so1 zemlJe>vendar ce « Stavki in stavkam ob rob Teden, ki je za nami, borznim posrednikom in tudi investitorjem ni povzročal posebnih preglavic. Obojim je bilo že prevroče zaradi poletnih temperatur, kaj šele da bi jim temperaturo dvigalo burno dogajanje na borzi. Seveda je dogajanje na borzi izključno odvisno od razpoloženja akterjev v tej »igri«, le-ti pa so se ob kozarcu hladne pijače raje umaknili v senco. Toda vedno se pri vsaki stvari najdejo izjeme, in to pravilo je bilo potrjeno tudi tukaj. Ta trenutek verjetno nihče od investitorjev ne dela več posebnih analiz o nakupu in prodaji papirjev, marveč kupi bolj iz intuicije ali navade. Kdor je v spomladanskih mesecih zaslužil, zdaj že prav gotovo razmišlja o dopustu in trošenju dobička, tistih pa, ki so plačali dobičke drugih (izgubarji), prav gotovo ne bo več tako hitro v borzni igri. Borzna kotacija A in B Dadas Katera druga delnica naj bi bila izjema obnašanja na trgu, če ne prav ta. Murpy je rekel: »Če obstaja možnost, da bo šlo kaj narobe, bo tudi šlo«. Ta zakon je nalašč pisan za to delnico. Delnica Dadasa si že nekaj časa poskuša opomoči od aprilskega šoka, vendar več, kot se približati meji 100.000 SIT, ji trenutno ne uspeva. Nekajkrat v tem tednu je tečaj dosegel in prese- sol spridi, s čim se bo solila? Nedavno stavko zdravnikov in napovedovano stavko pedagoških delavcev med mnogimi drugimi podrobnostmi še najbolj povezuje metodologija pritiska na oblastno strukturo. Oboji so namreč kot sredstvo pritiska uporabili odpoved svojih storitev ali z drugimi besedami - zavračanje odjemalcev. V prvem primeru so bili to bolniki, v drugem pa je takšen položaj grozil dijakom. Stavka zdravnikov je pokazala, da je bil vzvod pritiska (kljub svoji nekoliko tvegani in grobi, kar Makiavelistični značilnosti) dobro izbran; zdravje in življenje ljudi sta namreč dovolj občutljivi področji, ki državljanov ne puščata ravnodušnih. SIT DAD 100000 90000 80000 70000 60000 50000 06 Jun 10 Jun 04 Jun gel vrednost 90.000 SIT, nato pa ob večjih prodajah spet zdrsnil krepko v »globino«, in sicer pod 60.000 SIT. Tako skoraj vsak dan o-pažamo velika tečajna nihanja, tudi do 30.000 SIT. Ta pa bi bila v normalnih razmerah (kot so bile pred nekaj meseci) idealna klima za eksistenco špekulantov. Njim so tečajna nihanja pisana na kožo, kajti prinašajo nadpovprečne dobičke, seveda pa tudi nadpovprečne izgube. Salus Dogajanje s tem podjetjem in tudi delnico je že nekaj časa v ozadju. Po reviziji lastninskega preoblikovanja in vseh ugotovitvah v zvezi s tem, dokončnega (verjetno sodnega) epiloga še ni. Tako je nemogoče izračunati, koliko je pravzaprav delnica tega podjetja tudi vredna. Če bi ostalo po sta- rem in bi zanemarili ugotovitve revizije, bi se lahko trdilo, da je ob dobičku na delnico 3.570 SIT delnica pri sedanjem tržnem tečaju okrog 11.000 SIT podcenjena. Ob morebitnih potrebnih uskladi- SAL SIT 11100 11OOO 10900 10800 10700 10600 04 Jun 06 Jun 10 Jun Enako pa se je obetalo stavki pedagoških delavcev, ki so s tem skrajnim korakom zapretili tik pred koncem šolskega leta. In čeprav so učitelji zatrdili, da bodo vse njihove obveznosti - zaključevanje ocen, matura ipd. -v celoti opravljene, so ceno za takšno »kompresijo časa« v resnici plačali predvsem dijaki. Pri tem je seveda čisto nepomembno, da na koncu do stavke ni prišlo, saj so se učitelji nanjo pripravili in so ocene zaključili predčasno. Svoj grobi prav ima potemtakem tisti del javnosti, ki pravi, da so učenci postali sredstvo izsiljevanja in da jim je bila namenjena vloga talcev. Takšni pogledi mečejo seveda nekoliko neprijetno luč na obe stavki: tudi zdravniška stavka je v eni svojih podob kazala predvsem grobo kršitev Hipokratove prisege, po kateri naj zdravnik nikoli ne odreka svoje pomoči. Pravzaprav je kar nekam klavrn paradoks, da poklici, ki svoj izredni status terjajo predvsem na podlagi posebne poklicanosti in višjega poslanstva svoje dejavnosti, le-tega skušajo doseči prav s kršenjem takšnih etično subtilnih in krhkih določil. Še zanimivejše pa je, da si uresničitev takšnega svojega cilja najlaže predstavljajo s sindikalističnim dosežkom zvišanja plače, kar pa jih od željene visoke stopnje poklicanosti njihovega početja prej oddaljuje kot približuje. javno besedo, potegujejo samo za plače (kot še premnogi industrijski delavci, a ti iz resnične socialne in eksistenčne ogroženosti). V času stavke zdravnikov je v Sobotni prilogi v rubriko Dnevnik po naključju pisal ravno zdravnik in pesnik Alojz Ihan in v spominu nama je ostal njegov predlog, ki seveda ni bil programski, da bi bila veliko boljša takšna zdravniška stavka, ki bi predvidela, da zdravnik vsakega pacienta, katerega ne more pregla-dati v skladu z vestjo in poklicno etiko, pošlje na Ministrstvo za zdravstvo ali pred parlament. Ta predlog, bolj pripomba seveda, na slikovit način vključuje osnovni namig, da zdravniška in druge intelektualne profesije ponujajo vrsto drugačnih možnosti odpora, ki niso konfliktne v tem čisto sindikalističnem smislu, da bi izključevale odjemalce (npr. bolnike ali učence), temveč jih prav nasprotno priključujejo k skupni demonstraciji in kažejo na povezanost interesov. Dr. Veljko Rus opozarja, da bi imelo takšno pristopanje k stavkam intelektualnih poklicev še dodatno funkcijo krepitve »vloge civilne družbe v razmerju do države« (gl. op.*). V opozorilni stavki učiteljev so nekateri šolniki zavrgli sindikalistično obliko odrekanja zornost. Težko bi se namreč kar na hitro in na kratko zadovoljili z ugotovitvijo, da so te generacije »pač takšne«. Namreč generacije so prav vse (potencialno!) enake ali vsaj primerljive, vprašanje pa je samo, katera njihova skupina bo doživela največ potrditve v družbenem okolju in kateri skupini se ponuja največ možnosti za uspeh, s tem pa tudi največ hrane za njeno samozavest. Opozoriti hočeva na to, da ima vsaka generacija svoje »Idealiste« (njihovo poimenovanje naj bo posvečeno letošnji 120. obletnici Cankarjevaga rojstva, ki so se mu letos tudi učitelji izneverili in so se namesto z njegovim idealizmom v maju ukvarjali s primerjanjem raznih statusnih položajev in hierarhičnih vlog), da pa duh časa, ki mu danes pravimo tranzicija in privatizacija, tej skupini mladostnikov in njihovi kreativnosti zagotovo ni naklonjen. Njen glas je zato veliko tišji kot bi smel biti! V resnici je namreč čas tisti, ki je »tak«, in nanj bi bilo treba pokazati s prstom. V tem smislu dajejo tudi stavke inteligence ter intelektualcev, ki se v svojih prizadevanjih opredeljujejo predvsem za plače, za družbeni ugled in za moč, še neizoblikovani in šele nastajajoči mladostniški vrednostni lestvici kaj slab zgled. Zaman bodo učitelji v šolah učili učence, da je najmočnejši steber slovenske nacionalne identitete in ponosa sestavljen iz neomajnega žara in iz sanj nekaterih velikih idealistov, ki so jih v njihovem času najhuje teptali prav povzpetniki, ljubitelji družbenih privilegijev in možje debelih denarnic. Po načelih psihologije vzora starejše osebe jih plaz drugega pa da so učiteljski sin ni: to pomeni, daW^ daje njihovavlog^Lrotno-:,) povezovalna - PreJ t koncu koncev pa se dikati pravzaprav 9« ^ tonomen (če ne ze )((ji mehanizem, ki sa |U;el^ precej sredstev, zaP birokratski ustroj in gradira izrazito in klice na raven mdtstrl . lavstva iz faze zgodaj lizma (kamor sez fenomen tranzicij< > bolj usmerja). St ^jciff bo v tej ponovljen za socialno državo pogled usmerjala er. Vloga združene sV^!, bi morala imeti P°za> sno določenih c ) tudi, razlagati in itaiip, ska podpovršinska P rf s svojo moralno av > ponovni knticn P ^teii^ izhodoščnih tock- X S«, jajoca družba. A jfiiz; veniji mogoča mv iobij|. katero ne bi vstoP^ i. lobiranje je sod^pj na preobrazba Z politične koraPivatizad^ novonastalim pn žem ( svojih storitev in so vztrajali pri drugačnih potezah (izpit pre- sedanjih stavk - tukaj seveda je govor samo o stavkah inteligen- tvah družbenega kapitala pa bi bila slika povsem drugačna. Verjetno je v trenutni tržni ceni tudi že druga varianta, se pravi uskladitve družbenega kapitala. Drugače je podjetje lansko poslovno leto sklenilo nadvse uspešno in ustvarilo tudi skoraj 500 mio SIT čistega dobička. Razdeljena je bila tudi dividenda, in sicer v znesku 1.500 SIT na delnico, pri čemer je bilo 500 SIT izplačanih že med letom kot vmesna dividenda. Dolenjska banka S to delnico se že nekaj časa trguje z ex kuponom, to pomeni, da se je letos nemogoče s kratkoročnim nakupom dokopati do dividende. Ker je takšna špekulacija že odpadla, se to tudi kaže v nizkem prometu s to delnico. Večina najbrž pričakuje sicer nekaj poslov poleti v razponu tečaja med 11.700 in 12.800 tolarji, vendar je bil ta promet vrednostno zelo skromen. Na trgu obveznic so se tečaji večine obveznic rahlo znižali. Še prejšnji teden precejšnje zanimanje za državno obveznico druge izdaje je v tem tednu splahnelo. Očitno je tečaj te obveznice nad 115 % nominale za trenutne razmere na trgu še previsok, in to predvsem zaradi devizne klavzule in mogočih alternativnih oblik naložb. Zimajborzni trg Prejšnji teden začeto trgovanje s to privatizacijsko delnico seje ta teden še nekoliko razživelo, čeravno si nekega zavidljivega tržnega deleža v prometu borze ni ustvarila. Značilnost pa je kar precejšnje nihanje tečaja. Podjetje je lansko poslovno leto sklenilo z izgubo, kar se tudi kaže na trgu glede zanimanja za nakup. Tako ponudbena kot povpraševalna stran ne zagotavljata velike likvidnosti delnice. Nekoliko večje sicer kupcev, vendar ponujajo le-ti zelo nizko ceno: Več kot z vsemi drugimi delnicami skupaj je bilo spet trgovanja z delnicami Poslovnega sistema Mercator. Čeravno so bile zaradi porasta tečaja v prejšnjem tednu prodane večje količine teh delnic,, pa tečaj ni upadel pod 4000 SIT. Po nekaterih ocenah se !B O It X N O POSREDNliKA DRUjBAd.d, BREŽICE Trg izgnancev 1a, tel. 0608 62-236 LJUBLJANA Dunajska 20, tal. 061 133-11-55 MARIBOR CELJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 tel. 063'28-936 KRANJ PTUJ Koroška 2 Žnldaričevo n. 11 tel. 064 211-644 tel. 062 772-531 KOPER Ferrarska 12, tel. 066 38-290 je prvotno število »privatizacijskih« delničarjev že nekoliko Zmanjšalo, , vendar ne občutno. Trenutno menijo, da je delničarjev še okrog 58.000. Tečaj delnice Tovarne sladkorja . Ormož tudi tokrat ni doživljal večjih sprememb in je ostal na ravni, na kateri je ustaljen že nekaj časa, in sicer okrog 5000 SIT. Ta teden pričakujemo borzniki dve dolgo pročakovani in zelo zanimivi delnici iz procesa privatizacije, to sta delnici zelo uspešnega podjetja Droga iz Portoroža in malo manj uspešnega Pinusa iz Rač. Slavko ROGAN, dipl. oec. Drevesa brez gozda Prvenstvena naloga klasičnih I sindikatov v zgodnjem kapitaliz-I mu je bila zaščita socialnih pra-I vic delavstva. Sindikalni program I torej ne pozna boja proti obledeli I karizmi nekega poklica, ki je pre-I več podlegel birokratizaciji in j celo podkupljivosti, pa tudi boja I za zvišanje ugleda, kakovostne I ravni ali evropeizacije šolskih I programov ipd. ne. To so vsebin-I ske postavke, ki bolj kot v sin-I dikat sodijo v domeno stanovs-I kih organizacij. Stavka pod okri-I Ijem sindikata pa vsemu prizade-I vanju navkljub žal daje le social-I no zveneč podton. V resnici pa I bi bilo bolj kot o plačah potreb-I no spregovoriti o družbenem statusu nekaterih poklicev - zdravniških, pedagoških, kulturniških in še nekaterih -, ki so »degradirali v uradnike oz. najemne delavce države« (gl.op.*). Razlogi, zaradi katerih so stavkali zdravniki in zaradi katerih zdaj vendarle ne bodo stavkali šolniki, seveda v resnici obstajajo, tega ni : mogoče zanikati in tudi tega ne, daje njihova končna posledica zagotovo tudi premajhna plača v teh poklicih. Bistvo nezadovoljstva in osnovna stvar, na katero bi bilo prav tako potrebno opozoriti z družbeno oz. javno akcijo, tiči drugje in je očem bolj skrito. Še tako visoka plača ga ne more potešiti in tiči v dejstvu, da naša novonastala družba svoji inteligenci odreka avtonomno in suvereno mesto, kiji kot taki pripada. Neformalno ji jo seveda priznava tudi večina državljanov, zato njihove stavke sicer podpirajo, le tisti priokus je. nekam neprijeten, da se tudi inteligenca in intelektualci, če se že odločijo za maknjen za eno uro, dan odprtih vrat njihovih kabinetov ipd.), podobnih tistim, kijih predlaga dr. V. Rus; ta pravi, da so mogoči mobilizacija klientov, zavračanje plač, apel na skupščino, odločilno pa bi bil takšnim akcijam v pomoč »intelektualni in socialni kapital« (gl. op.*) teh poklicev, vse več intelektualcev pa tudi glasno izreka mnenje, da pomeni uveljavljanje sindikatov v njihovih profesijah zgolj neustrezno samodegradacijo. Gre namreč za visoko specializirane strokovne poklice, katerih osnovna značilnost je, da so intelektualni in torej vključujejo reflektiranje sveta ter njegovih pojavov, medtem ko je sindikalizem »nastal zaradi zaščite in promocije nekvalificiranega industrijskega delavstva« (gl. op.*). Zdi se, da je stavka učiteljev v tej točki presegla stavko zdravnikov in so se bili torej šolniki bolj pripravljeni dogovarjati, pa čeprav v učiteljskih plačilnih kuvertah ne bo veliko dodatnega denarja. ce, morda v prvi vrsti predvsem o učiteljski - spodbuja k takšnemu uveljavljanju družbenega položaja ter takšni artikulaciji svojih zahtev, ki so omejene in plačljive predvsem z denarjem. V njih ubijamo mladostno vero v sanje in utopije, čeprav smo nekoč sami brali in skupaj s Cankarjem verjeli, kot more verjeti samo mlad človek, da imajo »utopije že od nekdaj to čudno lastnost, da se po navadi uresničijo«. Morda so se vizije naših generacij res preveč krvavo zadušile, zagotovo pa to še ne pomeni, da ni bila naša najkreativnejša moč zakoreninjena prav v sposobnosti, da ciljamo v nebo. Vrh ledene gore To je dodatni utrinek vsem nam v razmislek o naših preveč pridobitniških časih, nekoliko pa naj ga omili dejstvo, da so se učitelji vendarle uspeli dogovoriti z vlado. Tako je stavka odpadla, oziroma je bila realizirana le delno. Kaj je pretehtalo, naj ostane stvar osebnih stališč, bolj kot kaj Druga plat dogodka, ki se ni dogodil Da, včasih je dogodek tudi nekaj, kar se ni zgodilo: učiteljska stavka je prejkone takšen primer. Ta nedogodek povezujeva z neko ne preveč staro raziskavo M. Uletove in V. Miheljaka, opravljeno med mladimi v letu I993. V nji seje pokazalo, daje usmerjenost v materialne dobrine ena najbolj prepoznavnih lastnosti naše mladine, kar ob še nekaterih drugih podatkih (npr. zavračanje drugačnosti, konzer-vatizem, ki se kaže v idealiziranju staršev ipd.) zasluži zmeraj znova našo prejkone zaskrbljeno po- političnim po«P staf^ ne profesije k P veljf volji strankar pomembnejs plaz0'ofi njega stavko^M mogoče usp®-j viada družbo, ce v nj vlogo gence, ki jo J . fati i° L/, eraj morala J m nje pričakuje status0^^;-' njenim dejan ,jh k/,./ je Zakon o zaV v|jal^ odvzemom uP^^ ^il stninskihpra kiavrnp vah P°de11 ggencey-državnih nam . plača0«M šetakov^^ > niti popravit’ održ°v / stva, da se je s p uStan°|./ io tudi same. S^^obena dnotenja pa ristaJ 9 ne bo dosegla/ v,nje y stičnega več le z na P kapital° (lJ. intelektualnem koPz.odP J »v državne a Ve|jka^v< inteligenca«^^ nstveno raz sk z (1|rf nalnštit^so^ objavljene? ll maj8 draG° > DODJETJE ZA INFOR^IP MURSKA SOBOTA $0b0& Ulica arh. Novaka 13, 69000 Mm. 32 tel : (069) 31 960, telefaks: VESTNIK 4441/W Radio Murski val 94,6 ~^stnik, 13. junija 1996 11 Feri Lainšček v Mesečevi ulici ulturna obzorja , L to ni naslov njegovega novega romana, čeprav, resnici naj bo zado-sedaj Pi^e enega, in tudi astronomija tisti zadnji majski večer 1 1 a razlog, daje slovenski umetnik obiskal Gradec. Pesnik, pisatelj, ®latik, scenarist in založnik, pa bodi dovolj, da se pri nizanju dejavnosti ^'.'^"hljali v naštevanju, se je namreč odzval povabilu Kluba sloven-študentk in študentov v Gradcu in Kulturnega društva za avstrijsko aiersko Člen VII ter se udeležil literarnega večera na Mondscheingasse. Pdšel je s SVnir, »J-S - . • ■ ščaka razglasil za prekmurskega in ne morda slovenskega pisatelja - in fo nekaj tednov po tem. ko je za opus del leta 95 prejel nagrado Prešernovega sklada. Sicer pa so se tako odločili tudi za Kranjca. Ampak to je samo pre- Novice iz kulture ‘ ušel je s svojo zdaj že stalno ekipo • z igralcem, lutkarjem in Wavcem nacionalne televizije Mikijem Rošem ter s študentko jezikov in moderatorko Normo Hale. Člani kluba so se na obisk dobro pripravili, saj so si že te-prej ogledali film Halgato in ®Wnizirali razstavo o Ciganih. ® res je bil lep večer. Miki je in-'^Pretiral avtorjeva besedila, red pa paberkoval o vsem po rrralem; o njemu lastni poetiki, o 'eriutnem slovenskem kultur-'"škem valovanju, še enkrat in konca o Prekmurju ter seveda “romanih. Publika se je vmes ^rat razvnela, in čeprav ko-^'"sko omejena, kakovostno ubijalas pisateljem. Ker je v ^velikokoroških Slovencev in ker so prizadevanja in težave Člena VII na avstrijskem Štajerskem podobni koroškim, je bilo za vse izjemno zanimiva tema o Porabju, kjer sta oba umetnika že nekoč pustila razraščati svoje ustvarjalne korenine in tako postala bojevnika za ohranitev jezika in kulture; prav nazadnje s knjigo Srebrni breg, kjer poleg obeh že omenjenih sodelujeta še Milan Vincetič in akademski slikar Franc Mesarič. Posebnost knjige so seveda besedila, napisana v knjižni slovenščini in prekmurščini. Da fenomen večne ravnice, na katero občasno butnejo Cigani s svojo strastjo, še zmerom vznemirja, pa seje pokazalo tisti hip. ko se gostitelji nikakor niso naveličali anekdot in zgodb s snemanja filma in ko so slišali, da je metaforično megličasti svet ob Muri za Miki Roš, Feri Lainšček in Norma Bale večino res tak ob tišini, ki se je vgnezdila med stare zidove, kot je pisatelj v grobih potezah odstiral zgodovino pokrajine. In potem naj bi čudilo dejstvo, daje razred mariborskih gimnazijcev, razen morda dveh ali treh, Lain- blisk. Literarni večer v Gradcu je bil predvsem eno samo pretakanje energije med publiko in nastopajočimi, in to je največ, kar se na nekem nastopu lahko zgodi. Norma Bale Fetni koncert plesnega orkestra v... je bil prejšnjo sredo letni koncert soboškega plesne-Mesni wi.a’6 že °d vsega začetka deluje pod taktirko Ernesta Lukača. >šihL„eSter je imel v pokrajini ob Muri v zadnjem času že nekaj ^i Publiki "Tertov’ tokrat pa se je s svojim programom predstavil sobo-“ekaj skl?HK ko smo lahko prisluhnili taktom jazza, klasikam rocka in Malija č ani’ k’ i'h je napisal Lukač sam, to so Veseli začetek in ^eniko 6 Osebno pa se je razpoloženje v dvorani dvignilo, ko se je ^'esn Združila pevka Mateja Horvat. 'e'a '9?3 °Jkester deluje že od Fr? S° ustanovili na r^ira??? Lukača- Lukač ^cpjaz a k°nzervatoriju v j'""—Jdasbo, potem pa je be in na Radiu Žiri, med prvimi pa je bil ustanovljen tudi soboški big band. Ernest Lukač pa je tudi sam avtor številnih skladb, predvsem jazzovskih. »Napišem jih predvsem na osnovi tega, kakšno zasedbo imam. Jazzovske skladbe ni v orkester. Nekaj je tudi članov, ki so v big bandu že od začetka, to so Marjan Farič, Štefan Zrin-ski, Stanko Peterka in sogovornik. V zadnjem času se jim je pridružilo kar nekaj novih mladih glasbenikov, zanimivo pa je, da se znova vključujejo tudi starejši glasbeniki, ki so v pihalnem orkestru igrali pred dvajsetimi leti. V orkestru je veliko različnih ani. Že od vsega začetka izvajajo jazz glasbo, skladbe klasikov jazza ter zabavno in drugo plesno glasbo. Lukač pravi, daje zelo težko priti do not za takšen orke- Postavi igrajo - pet saksofonov: Marjan ^lj^leš Kuhar, alt saksofon, Franc Komin in ^nor saksofon, Peter Novak, bariton Peterki trobent: Štefan Zrinski, Stanko Bily. 3Pavlinjek, Matjaž Horvat, Zdenek Bojan Lukač, Peter Bico, Andrej ^tnk^3 Malačič; ritmična sekcija: Iztok Rodež, ^ena/olara’ ^anez Čizmazija, bas, Boštjan bobni, Damjan Škraban, klaviature; ^rko rna Mikač, Tamara Andrejek in Andreja Mateja in Matjaž Farič; dirigent in Ernesl Lukač z^hdruge Prenesti Sso^^hsat3^1180'11161' ci®iPtvie na«SO-nov’s kate' Relija® Sodbe0-?-11},06 obletn>- k^^išljajj 3 akrat SO tudi »^ap^^č^morke-X 19^Seta?83 P|esne8a 73'k0sOn°Za^^ 0 nastopih v Di- ster. Televizijska hiša, ki ima že dolgo tradicijo in precej not, namreč le-te skrbno hrani. Včasih jim sicer dajo note za kakšne stare skladbe. Slovenski plesni orkestri se morajo sami znajti in si med seboj izmenjujejo note. V začetku so bili v Sloveniji trije, štirje takšni orkestri, v Celju Ža- Mej’ 0 v testa TOPLICE: V četrtek, 13. ju-hotela Termal koncert bo o? - ^Sl<[?r?zb(,ra Radenska. %?'' Uri v rI?PLlCE: V petek’ l4' juniia’ boh ega stavraciji hotela Termal kon-^Ith^OVNr?6?8 Murska Sobota. Nst»e,n donm :\četrtek, 13. junija, bo v ^hhko a- ur' Premiera gledališke Sando' Kira|ysa8- k' jo je pripravil । ■ Mer. ?r 12 Dobrovnika. 'tRUl4'junija' atriju mestne hiše bodo v ’ °b 20' ur' nastopili tamburaši 19' -lunija’ pa bodo ob K tSlavkaO«t.hiše nastopili učenci Gla- *a Osterca. V Prostorih Galerije 0 n hko °81edate 1. bienala male M® 23, j °V'h Š°1 Slovenije. Razstava XRsKaso'b lja- s' V Predprostorih grajske “■h 0? ®ole °^edate razstavo učencev Z burske Sobote pod našlo- 51 hhrMBU'rA: Ob 6oietnici Branka ateu 0 v Galeriji ogledate razstavo Pe-J’ Publicist, kritik in filmski scenarist težko napisati, veliko težje jo je izvesti tako, kot sem si jaz zamislil.« Včasih so težave, ker nimajo kakšnih inštrumetov. »Pred leti nismo imeli pozavnistov, zato sem jih nekaj priučil, predvsem haromikarje.« Sedaj teh težav ni več, kajti imajo tri mlade pozavniste. Kakšno leto seje zgodilo, da niso imeli dovolj glasbenikov ali pa se jih je veliko zamenjalo. Do sedaj se je namreč v orkestru zamenjalo okoli sto glasbenikov. Z novimi pa je potrebno veliko delati, včasih je potrebno eno leto, da se glasbenik popolnoma vživi Branko Šomen. Razstavo, ki jo je pripravila Pokrajinska in študijska knjižnica Murskla Sobota, si lahko ogledate do 23. junija. RADENCI: V četrtek, 13. junija, bodo ob 19. uri v galeriji muzeja Radenske odprli razstavo akadmskega slikarja Lojzeta Logarja Predstavil se bo z novejšim likovnim ciklusom Intermezzo-zoik, uvodne besede pa bo spregovoril dr. Jure Mikuž. Odprta bo do 20. julija. LENDAVA: V galeriji muzeja Lendava si lahko ogledate pregledno razstavo slik in risb iz obdobja 1986-1995 umetnika Marjana Gumilarja. LJUTOMER: V mestnih hiši si lahko ogledate razstavo del Vladimirja Potočnika mL, Vladimirja Potočnika st., Ignaca Premoše, Branka Borka, Andreja Opake in slikarja Milana Hramu-sa. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Franca Kosca - Karasa. Odprta bo do 25. junija. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih nove občine je na ogled razstavo Franca Mesariča. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji Ajda si lahko ogledate razstavo likovnih del Vlada Ceršaka. LJUBLJANA: V bežigrajski galeriji se s samostojno likovno razstavo predstavlja soboški rojak in akademski slikar Koloman Novak, član Društva likovnih umetnikov Slovenije, ki živi in ustvarja v Beogradu. glasbenikov, zato zna biti delo z njimi zahtevno. Nekateri so amaterski, drugi profesionalni glasbeniki, vsakdo pa ima svoje obveznosti, zato je prava redkost, ko igrajo vsi skupaj. Pri takšni glasbi pogosto prihaja do težav tudi pri tehnični izvedbi. Ni primernega prostora, dvorane so neakustične, zgodi pa se tudi, da ozvočitev ne deluje. V takšnem orkestru je veliko pihalcev, zato je akustika še kako pomembna. Če ni primerne dvorane, se izgubi kakovost, pravi občutek. V soboti je še najboljša kinodvorana, ampak je za takšne zasedbe prevelika, nekoliko manj akustična je grajska dvorana, galerija, kjer je bil koncert, pa še manj. Pa nič zato. Glasba soboškega pihalnega orkestra je bila vedno dobro sprejeta, še posebno v zadnjem času, ko postaja jazz čedalje popularnejši. K dobremu razpoloženju pa je veliko pripomogla tudi pevka Mateja'Horvat, ki je zapela skladbe, kot so New York, New York, Up Where We Belong, Tin Roof Blues, In My Love, The Girl Front Ipanema in v slovenščini Bila sem mlada deklica. Zanimalo meje tudi, od kod gospodu Ernestu Lukaču toliko energije, da vodi plesni orkester in je nasploh glasbeno zelo aktiven. Pa je samo skromno molčal in dodal: »Kolikor se le da, poskušam fante in dekleta držati skupaj. Vidim pa, da imajo voljo in veselje in da radi hodijo na vaje.« Prav gotovo sta volja glasbenikov, da naredijo nekaj dobrega, in dober odziv publike tista, ki ga spodbujata. Tudi sami si lahko želimo še vrsto podobnih koncertov. Aleksandra Nana Rituper Najboljša letošnja mladinska predstava Metek f čelo Gledališka predstava Metek f čelo, katero so pripravili v okviru Kluba premurskih študentov, je na Linhartovem srečanju dosegla velik uspeh. Predstava Metek f čelo je postala najboljša amaterska mladinska gledališka predstava v tej sezoni. Čeprav to ni srečanje tekmovalnega značaja, nagradijo najboljšo predstavo, in sicer z udeležbo na mednarodnem srečanju, ki bo v slovenski in avstrijski Radgoni čez kakšen mesec. Mladinski gledališki festival pa je bil na Občinah od 7. do 9. junija. Predstavo soboških gledališčnikov so kritiki zelo visoko ocenili in dodali, da se z njo začenja novo obdobje gledališča v Sloveniji. Dodali so, da meja med amaterji in profesionalci ni več tako strogo začrtana in da amaterji včasih celo presegajo profesionalce. Soboški predstavniki so tako znova dokazali, da Sobočani znamo delati gledališke predstave, čeprav se to sicer zgodi bolj redko, ko pa se, je uspeh zagotovljen. Vse čestitke pa igralski ekipi, še posebno Gorazdu Žilavcu in Vladu Viaška- liču, ki sta predstavo tudi režirala. ANR Občina Sv. Jurij Skrb za svojo kulturno dediščino V Občini Sv. Jurij ob Ščavnici so se odločili, da bodo intenzivneje skrbeli za ohranitev svoje kulturne dediščine. Med objekti, ki so najbolj potrebni zaščite, je prav gotovo baročna cerkev Svetega duha na Stari Gori pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Mnogi pravijo, daje to najlepša baročna cerkev pri nas in ena najlepših v Evropi. Zgrajena je bila v letih od 1674 do 1697. Cerkev je v zelo slabem stanju, sredstva občine pa ne zadostujejo, da bi jo primerno adpatirali. Zato je župan Slavko Mihalič na obisk poklical državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo Silvija Gaberška. Najprej so si cerkev ogledali, potem pa so se dogovarjali o možnostih financiranja adaptacije te cerkve. Najprej nameravajo urediti zunanjost, zvonik in stolp, kolikor bodo sredstva dovoljevala, pa še drugo, predvsem pa bi želeli zaščititi poslikave, ki so v cerkvi. Julija bo razpis za restavracijo in obnovo kulturne dediščine, predvsem za sakralno umetnost in požlati-tev, na katerega se bodo tudi odzvali. Gaberšek jim je obljubil veliko pomoč, da bi občina prišla do državnih sredstev. Na pogovor so povabili tudi poslanca državnega zbora Cirila Pucka in Jožefa Kocovana, ki sta najbližje, da lahko vplivata na to, da bi v ožji izbor spomenikov kulturne dediščine, katerih obnovo bo sofinancirala država, uvrstili tudi kakšnega.iz Pomurja. Ta nova mala občina seje že odločila, da bo ohranila svoje kulturno bogastvo, prav lepo oziroma bolje rečeno skoraj nujno pa bi bilo, da bi se česa podobhega spomnila še kakšna pomurska občina in na seznam uvrstila kakšen sakralni objekt, grad in drugo. Prav gotovo v pokrajni ob Muri obstaja še kakšen spomenik kulturnega in nacionalnega pomena, na katerega so »pozabili«. ANR Prvi bienale male plastike učencev OŠ Slovenije Brezmejna otroška fantazija? V soboto so odprli v Galeriji Murska Sobota Prvi bienale male plastike učencev osnovnih šol Slovenije. Po že tradicionalni razstavi Mednarodni bienale male plastike se je galerija odločila še za otroški bienale male plastike, za katerega upajo, da bo v prihodnje postal mednarodni. Na njem je s svojimi deli sodelovalo petindvajset osnovnih šol iz vse Slovenije. Ravnatelj soboške galerije Franc Obal je med drugim povedal, da so z razstavo ponudili priložnost mladim ustvarjalcem, da lahko spoznajo, občutijo pa tudi sami ustvarijo kiparska likovna dela iz najrazličnejših materialov v svojih specifičnih likovnih izrazih in bogatih vsebinskih sporočilih. Na podlagi določenih meril in kriterijev je strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik komisije Marjan Prevodnik ter člani Franc Obal, Mirko Bratuša, Drago Gorjan in Vlado Potočnik, podelila tri enakovredne nagrade. Te nagrade so prejeli VIZ Frana Milčinskega, Osnovna šola Tišina in Osnovna šola Ivana Cankarja iz Ljutomera. Predsednik komisije je ob tem povedal, da je prvi bienale male plastike za učence osnovnih šol izpolnil vsa pričakovanja. »Ob pogledu na neverjetne likovne rešitve in domislice, ki so nastale v šoli, smo tudi odrasli začutili, kako pomembno je razvijanje ustvarjalnosti, domišljije, predstavljivosti in tehničnih spretnosti za prihodnje oblikovalce in soustvarjalce na vseh področjih dela.« Tudi naključni opazovalec, ki se sprehodi po tej razstavi, lahko ugotovi bujno domišljijo in skorajda neverjetne izdelke mladih ustvarjalcev ter ob razstavi pomisli, daje še zanimivejša kot veliki bienale male plastike, na katerem sodelujejo akademski ustvarjalci. Kritiki bodo rekli, da je kakovost tista, ki odloča, toda prav gotovo bi tudi velike umetnike presenetil kakšen izdelek slovenskih osnovnošolcev. ANR vestnik,13. juriijajj^ 12 a glasbeni sceni Vlado Kalember Kalember snema v Lendavi Komur spomin seže nekoliko nazaj, ve, da je bila skupina Srebrna krila nekoč prav gotovo med najbolj popularnimi v stari Jugoslaviji. Gotovo se še spomnite sladb, kot so Ana, Kockar, Zakuni se ljubavi, Sezam in drugih. Te skupine že dolgo ni več, člani pa so na samostojni glasbeni poti. In v naše kraje velikokrat zaide pevec Vlado Kalember. Ker vas je kar nekaj, ki ste si želeli slišati, kaj trenutno počne, smo ga poiskali, ko je imel koncert v Žibercih. Jazz & Blues Poleg koncertne jazzovske sezone, ki se odvija v Ljubljani v zadnjem času, tudi Maribor nič ne zaostaja. V ukviru poletnega festivala Lent bo letos nekaj prav neverjetnih koncertov. 23.6.1996 bo na velikem odru nastopil svetovno znani francoski violinst Stephane Grappelli s svojim triom, ki prav gotovo sodi med redke žive legende jazza in glasbe nasploh. Istega večera bo nastopil prav tako velikan jazza, trobentač Lester Bowie s svojo skupino Brass Fantasy. To bo gotovo nastop s polno mero energije in zabavljaštva. 1 .julija 1996 pa bo na istem odru nastopil legan-daren pianist, pevec, entertai-ner in še kaj, veliki Ray Charles z skupino Re-aletts. Pravkar je izdal najnovejši album z naslovom Strong Love Affair, katerega zelo hvalijo kritiki in tudi poslušalci. To bo verjetno vrhunec letošnje koncertne sezone, kar se tiče soula in bluesa pri nas, in splača se potruditi in kupiti vstopnice. V zadnjem času se je na trgu ponovno pojavila kopica novih plošč, ki zaslužijo pozornost. Sloviti mladi basist Christian McBride je za založbo Verve posnel svoj drugi samostojni album z naslovom Number Two Express. Z njim, sodelujejo Kenny Barron, Gary Bartz, Mino Cinelu, Chick Corea, Jack DeJohnette, Kenny Garrett in Steve Nelson. Za isto založbo je nov album posnel pianist Ahmad Jamal. Po dolgem času se je v studio odpravil tudi legendarni tenor saksofonist Sonny Rollins. Za založbo Milestone je posnel album +3 z zasedbo,- v kateri sodelujejo basist Bob Cranshaw, pianista Tom-my Flanagan in mladi Ste-phen Scott ter bobnarja Al Foster in Jack DeJohnette. Znani klarinetist in saksofonist Eddie Daniels je postre-gal z fenomenalnim albumom z naslovom The Five Season, ki ga je izdal za založbo Shanachie. Z njim nastopajo pianist Alan Broadbend, basist Dave Carpenter. bobnar Peter Erskin in Chamber orkester iz Los Angelesa, ki ga vodi dirigent Bernard Rubenstein. Tik pred prihodom na evropsko turnejo (katero bodo začeli prav na Ljubljanskem jazz festivalu) so sveži album izdali tudi fantje iz skupine Defunkt, katero vodi pozavnist in tolkalist Joe Bowie, ki je brat znanega trobentača Lesterja Bowia. Plošča se imenuje One world. Fantje so se oborožili še z enim kitaristom, tako da energije na letošnjih koncertih pravgotovo ne bo manjkalo. Že dolgo nisi izdal kakšne nove plošče, sliši pa se, da jo ta hip pripravljaš! »Ja, res je, trenutno pripravljam novo ploščo, ki jo snemam v Sloveniji, in sicer v Lendavi, kjer so pred kratkim odprli nov studio. Plošča nastaja že precej časa, še posebno za naše razmere, kakšnih šest mesecev, in mislim, da bo snemanje v nekaj dnevih končano. Čez kakšen mesec pa bi morali iziti moja nova kompaktna plošča in kaseta.« Zakaj pa prav v Lendavi? »Vedno me je bolj veselilo snemati nekje zunaj Zagreba, ker če človek snema doma, je vedno še tisoč stvari, ki jih mora opraviti. Prepričan je, da jih mora nujno opraviti, pri tem pa se seveda ne more povsem posvetiti delu, v mojem primeru snemanju. To je tako, kot če dobiš gripo in se uležeš za deset dni, pa te tudi vse preostalo delo počaka. Tudi v svoji karijeri sem imel vedno dobre izkušnje, saj sem posnel najuspešnejše albume in skladbe, tudi tiste, ki sem jih ustvarjal s Srebrnimi krili ali sam, zunaj Zagreba. Poleg tega pa je moj prijatelj, ki je bil nekoč pri Srebrnih krilih, tonski mojster, doma iz Lendave. In ker je odprl studio, sem prišel snemat k njemu.« Kdaj lahko pričakujemo premiero tvoje nove plošče? »Premiera bo na Splitskem festivalu, čeprav na festivalih nikoli nisem pel. Ker nekoliko za- mujam s premiero plošče in ker ima eno skladbo, ki je precej zanimiva za poletni čas, sem se tako odločil. Želel bi, da bi moje skladbe s pomočjo tega festivala hitreje prišle do poslušalcev in bi se pogosteje vrtele po radiu. To torej pomeni, da bi se promocija začela prve dni julija.« Kakšno glasbo lahko pričakujemo na novi plošči? Bo komercialna? »Upam, da bo dobra. Lahko povem, da so aranžmaji modernejši. Vendar na plošči ne bo dancea, ker mi ni všeč. Komeri-calna? Kaj pomeni komercialna? To pomeni tisto, kar ljudje imajo radi. No, v bistvu bo ta album precej drugačen od mojih dosedanjih albumov. Vendar so se tudi časi spremenili. Vesel sem, da so ljudje začeli bolj poslušati, če lahko tako rečemo, kakovostno glasbo. Tako sem se tudi jaz vključil v ta tok. Seveda pa je bila najosnovnejša želja, da čim več ljudi posluša to, kar delam. Naslov plošče bo najverjetneje, čeprav se nisem še zagotovo odločil, Pjevaj i raduj se.« Veliko let si že na glasbeni sceni, odkar se spomnim? Od Srebrnih kril do danes? »Ljudje, tisti, ki bolje pomnijo, se spomijo še prve postave Srebrnih kril, ko sem bi! še jaz in je bila vedno samo moška postava. Skupaj smo bili deset let. in smo posneli veliko plošč, in kar nekaj hitov je bilo. Sedaj delam Že osem let samo« kariero. Uh. kako hitro cas® va. Vtem času sem imel nJ mebnejšo skladbo Vino na 1 ma. Prizadeval si bom, a . tej plošči kar nekaj uspesm ” vih skladb, ki bodo ljudemta všeč, kot so jim bile tis e teklosti.« . .uji? Kako pa je s Srebrn^ »Ze osemnajst let je kar smo ustanovili skup brna krila, in prav te dn začeli pogovarjati, a। lepo, če bi se za 2O’Iet"' seceVali nih kril vsaj za nekaj m pa tudi za dlje zdruzii«• člani, ker se na.srečo varjamo z glasbo. M»rd li kakšno kompaktno p potem pa bi igrali tako do kot bo ljudem ^eč-« Ali bodo na tejp'0^ ladbe ali stare »O tem se bomo se aS) li. v bistvi imamo še ov Bolje rečeno eno leto, $ govorimo, in eno le • jo izide. Kajti spomladi natanko 20 let. Ceb re stare skladbe ob de ‘ polovica novih skla j^i sem, da bomo potem> stari postavi prišli na v Slovneijo.« . Sicer pa veliko nastoP11 veniji? uko na »Ja, res sem vel 0^ koncu, čeprav sem v * Hrvaškem. V SloveriU« liko zato, ker se nami pff,cCj nikom v zadnjem ^po*' zmanjšalo tržišče. sem iskren. Nekoč P. doI)iji> pal tudi v Srbiji, ^orajvs» Bosni. Sedaj sem P velik<’ teden v Sloveniji-nastopam, sem se jcie cej slovenščine-včasih pa se celo jj0, o ti slovensko, čepr P rar me tudi drugače do» mejo.« AUDIO - VlDE° Znani bluesovski kitarist in pevec Johnny »Guitar« Watson, ki ga za svojega vzornika omenjata tako Jimi Hendrix kot tudi Frank Zappa, je nekoč izjavil, da bo igral do konca, dokler ne bo umrl. To je izgleda da vzel dokaj resno, saj ga je na nedavnem koncertu v San Franciscu zadela srčna kap in to na odru med izvajanjem skladbe. Pred kratkim je Watson izdal novo ploščo z naslovom Bow Wow, na kateri nadaljuje s svojim blues funky stilom, s katerim je postal tako popularen v sedemdese-tetih letih. Pravijo, da je to njegov daleč najboljši album v zadnjih desetih letih. Bomo preverili. Iztok R. Slapovi: Po domače, malo drugače Pred kratkim sta pri Helidonu izšli nova kaseta in kompaktna plošča ansambla Slapovi Po domače, malo drugače. Ansambel se je s skladbo Ne reci nikdar pre- bil prav v vrh slovenske narodnozabavne glasbe, nominiran pa je bil tudi za Zlatega petelina, ki pa se mu je za las izmuznil. Pa nič zato. Na novi kaseti je enajst skladb, na kompaktni plošči pa petnajst, glasba je drugačna in raznovrstna prav zato, ker kot avtorji nastopajo skoraj vsi člani skupine. Besedila pa opevajo vedno privlačno in zanimivo ljubezen in mladostno življenje, na kar smo pri ansamblu že navajeni. Zanimivi so tudi, saj skupino sestavljajo sami mladi fantje. Priljubljeni so pri vseh generacijah, do sedaj so prodali več kot 20 tisoč kaset in tisoč kompaktnih plošč. Njihova publika pa niso samo starejši, ampak tudi mlajši, saj so na koncertih našteli več kot 35 tisoč obiskovalcev. Mnogi poznavalci pravijo, da se zlati časi slovenske narodnozabavne glasbe vračajo. Mnogi jim napovedujejo lepo prihodnost, nekateri pa celo predvidevajo, da se bodo lahko postavili ob bok slavnim Avsenikom in Slakom. Novice od tu in tam Pišite jim! Vlado Kalember Avenija Vukovar 43 41000 Zagreb 690°s^^ TELEoF6°9fe NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU. NSTSNM 1. PIU BELLA COSA - Eros Ramazzotti V začetku tega meseca je podjetje Dallas podpisalo ekskluzivno licenčno pogodbo z multinacional-no korporacijo EMI Musič in s tem postalo edini zastopnik v Sloveniji in Hrvaški. S tem bo prišlo na slovensko glasbeno tržišče še več plo Vse zvezde imajo svoje muhe, tudi Mariah Carey. Pred vsakim koncertom zahteva, da ji v garderobo prinesejo velik kozarec pol-njneih oliv, svežo grenivko, kozarec mleka s slamico, med v obliki medvedka, 16 tankih rezin Švicar- Glasbena uganka Dobili smo kar nekaj zanimivih odgovorov, zakaj je razpadla skupina Take That, naj objavimo nekatere: - zato, ker so imeli zadaj napis Take That, - Williams se je do ušes zaljubil in je zapustil skupino, - ker je bas kitaristu počil boben, - ker Robbie prej ni mogel skakati za dekleti. Dolgo smo premišljevali, potem pa se je komisija odločila, da nagrado prejme Slavko Štiblar, Beračeva 28b, 9252 Radenci za ugotovitev, da je bas kitaristu počil boben. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo poklanja trgovina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k reševanju nove glasbene uganke, ki se glasi: šč, ki bodo pripomogle k večji po- skega sira in osvežilne robčke. Če polnosti vaših glasbenih polic. Koncert skupine East 17 je bil večkrat prestavljen in sedaj je najnovejša vest, da jih bomo v Sloveniji videli enkrat novembra. Vse njihove oboževalke bodo morale preživeti še nekaj mesecev, takrat pa jih bodo razveselili z novo ploščo, da vsaj malo ublažijo svojo veliko napako. tega ni, potem ... Michael Jackson se je odločil, da bo bojkotiral vse koncerte v Nemčiji. Vzrok so visoki davki, ki jih morajo plačati tuji zvezdniki, « ki imajo koncerte v tej deželi. Pi- g sal je tudi nemškemu finančnemu g ministru, in. ker mu ta ni odgovo- — ril, se je moral sprijazniti, da ni vsemogočni. J 2. YOU OUGHTA KN0W - Alanis Morissette 3. CANCION DEL MARIACHI - Los Lobos & Antonio Banderas 4. BEST FRIEND - Caught in the Act 5. IN THE SUMMERTIME - Shaggy 6. STAY TOGETHER - Bed & Breakfast 7. SEXUAUTY - K. D. Lang PREDLOGI: HOLLYWOOD - The Cranberries CALIFORNIA LOVE - 2 PAC feat. Dr. Dre WILD CHILD - Scorpions LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. VRTNAR - Sasha 2. ODPRI OČI - Šank rock 3. RITEM MLADOSTI - Gimme 5 4. PREDEN GREŠ - Obvezna smer 5. IŠČEM TE - Vili Resnik 6. MANDOLINA - Stane Mancini 7. IN SPET IN SPET - Helena Blagne PREDLOGI: BREZ DROG - Jan Plestenjak MAMA SREČA JE POZABILA TVOJ NASLOV - Orlek ČE SVET PRIJAZEN BI OSTAL - Adi Smolar LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKR® 1. ČESTITKA NAJ ODMEVA - Ans. Slovenija 2. MOJA PESEM - Vesele Štajerke 3. POTEPUH - Ans. Lojzeta Slaka 4. Tl NE VEŠ - Ans. Tonija Hervola ,,, r 5. LJUBEZEN JE KOT PESEM - Ans. Ekart in Edvin Fhser 6. KDO TRKA - Hmeljarski instrumentalni kvintet . . 7. MLADO VINO IN PRIJATU - Celjski instrumentalni kvinte Z Komu se zdi. da je danes maksimalno dober dan? Odgovor: ' ________________________... Odgovore pošljite do 14. junija na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobo-g ta, s pripisom: Na glasbeni sceni! Napišite tudi, o katerih domačih 1 g- in tujih glasbenikih želite brati v rubriki Na glasbeni sceni. Če ne V a! veste odgovora, nam pišite samo o svojih glasbenih željah! [ v --------------------- N ------------------------------- ML/RSKO-MORSKA LESTVICA 1. Maja Blagdan - Sveta ljubav 2. Latino - Ne kunem ljubav 3. Julio Iglesias - Manuela 4. Zoran Jelenkovič - Samo ti 5. Eross Ramazzotti - Qiasi amore Predlog: Davor Radolfi in Ritmo loco ■ Kad uistinu voliš Ženu GLASUJEM ZA: __ Q c« Ud M cs •c i E« ■ Kupon št. 24 Glasujem za skladbo: ‘tuja:_______ ‘domača:_____ ‘narodnozabavna: Ime in priimek ter naslov: .Kri«1, PREDLOGI: NAŠE ŽENE - Ans. Šibovnik CVET MAMINE LJUBEZNI - Slovenski odmev POJDI Z MANO - Ans. Tonija Verderberja ^^sl Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 20. junija 199 lestvlc Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za 9 ^2i!93. junija 1996 i mladosti Nekega dolgočasnega večera kin?^odmevajo zvo-znan™’i?tern mi je prav Uh kolik? kar razgania me. sebiSmam zdaj v sprav h "’CUlno’pred minuto se P01n°Skle' totna bi > J,Skoda’da sestre ni vsaJ na nekoga sčajpanič K°dvecno energijo, »arno kr, TAro pa \ /MM AAC/M V N romfu. sr skwš he-KAJ ČASA 5W IMELA OPW«. k L NEKIM ApllSUM 12^'1 \ MULCEM DUMOV?f / 4M, C STAL NAM! jf PclIan eNo f/SLUiC. AMPAK ijr oA KAJ .WP, 'CPSLEJ : AtP\ fAJlClM SM mo mj mleC m-K OkOLI t W PA TVS POGLEJ vo - češnja. Čez čas je priletel kos s samičko in si me začudeno ogledoval. Odletela sta in se vrnila s travnimi bilkami v kljunčku. Takoj sem vedela - zgradila si bosta gnezdo. Kosovka in njen možiček sta pridno nadaljevala delo in do večera je bilo gnezdece spleteno. Na obisk so prileteli tudi njuni sorodniki škorci. Vsi so začeli veselo zobati moje zrele češnje. Medtem so se veselo pomenkovali. Potem so pritekli pod mojo krošnjo otroci ter na mojo najnižjo in najdebeljšo vejo pritrdili gugalnico. Bilo je veselo kot le kaj! Čez nekaj dni so se iz jajčk, ki jih je grela samička, izlegli mladi kosi. Bila sem srečna, da sem jim lahko ponudila zavetje. Toda vse lepo hitro mine. Prišla je jesen. Listje na mojih vejah je začelo rumeneti in počasi odpadati. Mladi kosi so se razleteli vsak na svojo stran. Odšli so iskat toplejši dom, saj je veter moje gole veje že čisto prepihal. Ostala sem sama. Začel je pihati še močnejši veter, prava burja. S sabo je prinesel tudi prve snežinke. Kmalu je vse pod mano postalo belo kot vata. Zbudila sem se pod češnjo, kjer sem tudi zaspala. Bil je že večer. Hitro sem stekla proti hiši. Takrat pa sem v žepu otipala zrelo češnjo. Le od kod seje vzela? Mogoče pa le niso bile sanje ... TEJA JAKOPIČ, 6. a OŠ Gornja Radgona oYHM KJE STMVJElM CEMSJU LJUBLJANE, AA ON SE s/GUMO &-'r Au ZVHE K TE IBN.A Prihodnost je velika skrivnost Vsi v razredu razmišljamo o prihodnosti; sedaj, pred koncem 8. razreda, pa še posebno. Nekateri bolj resno, drugi manj. Eni imajo točno določene cilje, na primer: imeti črnca za moža, potovati v Ameriko, postati filmski zvezdnik, biti zelo bogat... Jaz tako natančno določenih ciljev nimam. Še sanja se mi ne, kaj bo z mano. Vem le, da bom čez nekaj dni zadnjič stopila v osnovno šolo, da so to zadnji dnevi, ki jih preživljam v razredu s svojimi sošolci. Kako hitro je odletelo teh osem let! Kdo bi si mislil!? Žal mi je, da se ne morem vrniti v L razred in začeti znova. S koncem šolskega leta se bo končal pomemben del mojega življenja. Vem, da bom šla v gimnazijo v Zalaegerszeg na Madžarskem, kjer sem se vpisala na matematično smer. Tako sem se sama odločila, ker me ta predmet najbolj veseli. Rada bi uspešno končala šolanje v srednji šoli in se nato podala na študij. Kaj bo sledilo, pa še ne vem. No, saj imam do takrat še najmanj osem let. Že od malih nog bi bila rada učiteljica. Ko sem bila še majhna, me je očaralo, da učitelje vsi v razredu ubogajo in spoštujejo in da oni tako veliko vedo. Kasneje sem spoznala, koliko vsega so se morali naučiti tudi oni in da niso nezmotljivi. Tedaj sem bila malo razočarana. Vendar pa mora biti zares imenitno naučiti nekoga nekaj, česar še ne ve. A to so le razmišljanja, morda samo sanje. Kdo ve, kaj vse se bo še lahko zgodilo z mano. »Prihodnost je velika skrivnost« pravi italijanski rek. In to je čista resnica. Naše poti prekriva črna plast težkega žameta in le z leti lahko ta težki žamet dvignemo, da vidimo, kaj je pod njim. Le upamo lahko, da usoda ne bo preveč kruta. Sama bom naredila vse, kar se bo dalo, da bom srečna in da me bodo imeli drugi radi. Mi bo uspelo? VIRAG BENCE, 8. g Dvojezična OŠ I Lendava Moja najljubša igrača Moja najljubša igrača je plišasti medvedek. Vsak večer gre z mano spat. Kupila mi ga je teta Jelka, ko sem prišla iz bolnice. Je svetlorjave barve. Ima črne oči in rjav nos. Imam ga zelo rada. SANDRA ULEN, L b OŠ Tišina Taborniki tekmovali Pomurski taborniki so se zadnji dve soboti, 11. in 18. maja, zbrali na območnih mnogobojih. Prvega so za medvedke in čebelice pripravili taborniki roda Vidra iz Lendave ob Bukovniškem jezeru, drugega pa za gozdovnike in gozdov-nice taborniki roda Veseli veter iz Murske Sobote v Domanjševcih. Medvedki in čebelice so tekmovali v kurjenju ognjev, postavljanju šotora iz šotork, orientaciji po potnih znakih, premagovanju ovir, lokostrelstvu in med dvema ognjema. Gozdovniki in gozdovnice pa so tekmovali v signaliziranju, orientacijskem pohodu, lokostrelstvu ter postavljanju šotora in signalnega stolpa. Oboji pa so se zabavali in se med seboj spoznavali. Rezultati: MČ - II. skupina: 1. mesto rod Vidra, Lendava. III. skupina: L mesto rod Vidra, Lendava. IV. skupina: L mesto rod Veseli veter, Murska Sobota, 2. mesto rod Veseli veter, Murska Sobota, 3. mesto rod Vedri Prleki, Ljutomer. GG - V. skupina: 1. mesto rod Vidra, Lendava, 2. mesto rod Veseli veter, Murska Sobota, 3. mesto rod Veseli veter, Murska Sobota. ASAM Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) V izreku Lakota je najboljši ... je manjkala beseda kuhar. Lahko pa bi tudi rekli, kot ste nekateri odgovorili, da je lakota najboljši zdravnik, post idr. Naša nagrajenka pa je tokrat GLORIJA KOREN iz M. Sobote (Razlagova 12). Čestitamo! KUPON št. 39- ALI VESTE? Ali veste, kaj v resnici pomeni, če za nekoga rečemo, da ima maslo na glavi. Odgovore zbiramo najpozneje do 19. junija. 14 vestnik, 13. junija^ z naših krajev Uspel referendum na Krajni Na Krajni, ki je del Krajevne skupnosti Gederovci, so se občani na referendumu odločali o uvedbi krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih. Ob izredno dobri udeležbi (93,4 odstotka volilnih upravičencev) se je za dodatno zbiranje denarja odločilo 63,07 odstotka volilcev, 36,93 pa jih je bilo proti. Na ta način bodo v prihodnjih petih letih zbrali okrog 12 milijonov tolarjev. Denar bodo porabili za gradnjo in vzdrževanje ulične razsvetljave, sofinanciranje gradnje kanhli-> zacije, vzdrževanje vaškega vodovoda, vaških cest in mostov, s pokopališča in mrliške vežice. Prav tako bodo sofinanciral regulacijo potokov Dobel in Mokoš ter drugih vodnih tokov. Ji ureditev avtobusnega postajališča ter vaško-gasilskega doma m. športnih ijfrKč.pa tudi posodobite^in gradnjo požarnaMa^ ' nostnih vodnjakov. i In še gmotne obremenitve: zaposleni bodo plačevali 1,5-odstotni delež, obrtniki in podjetniki 3 odstotke, upokojenci 1 odstotek, kmetje 7,5 odstotka od katastrskega dohodka, delavci v tujini pa 2 odstotka od povprečne plače v gospodarstvu v preteklem letu. Poleg tega so predvideli tudi delovne obveznosti. Tako so vsa gospodinjstva dolžna opraviti po pet delovnih dni, lastniki traktorjev pa po 8 ur prevozov letno. M. JERŠE Ljubiteljski slikar Tone Rovšnik Slika za svojo dušo ... Pred kratkim so v avli Kulturnega doma Gornja Radgona odprli samostjno razstavo likovnih del Toneta Rovšnika iz Apač. Ob tej priložnosti smo se z njim zadržali še v krajšem pogovoru. »Slikam za svojo dušo, slikam, da si odpočijem. Začel sem v gimnazijskih letih. Ko sem nastopil prvo službo kot učitelj na OŠ Negova, sem v tem kraju našel veliko lepih motivov, ki so me kar vlekli v naravo. Podnevi sem slikal krajine, po večerih in ob slabem vremenu pa so nastajala tihožitja. Slikanje je vseskozi moj najljubši konjiček, saj se ob tem delu najbolj spočijem. Vesel sem, da ima za slikanje razumevanje tudi moja družina. Tudi v Gornji Radgoni, kjer zdaj živim, najdem dovolj lepih motivov za ustvarjanje,« nam je med drugim povedal. Dodajmo, da se je Tone Rovšnik rodil leta 1947 v Črni na Koroškem in da ob ra-vnateljevanju na OŠ Aapače poučuje tudi likovni pouk. Njegova dela krasijo prostore mnogih prijate-Ijcv, romala pa so tudi v tujino. Doslej je imel že več samostojnih razstav ali pa je sodeloval na skupinskih razstavah (Gornja Radgona, Radenci, Negova, Apače, Mladenovac, Ljutomer, Murska Sobota, avstrijska Radgona). S svojimi deli se je že trikrat predstavil tu- Tone Rovšnik - ravnatelj, slikar, glasbenik ... di v rojstnem kraju. Velja še omeniti, da je Tone Rovšnik dejaven tudi kot glasbenik, saj je ustanovil ansambel ljudskih godcev Cu-garji, v katerem tudi igra in poje. L. KRAMBERGER ■ TIŠINA- Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor kot krovni skrbnik te edine krajinske posebnosti v občini Cankova - Tišina ne posveča (vsaj tako je videti) niti najmanjše skrbi temu, da bi se v parku ohranilo vsaj to, kar do sedaj ni bilo uničeno. Tudi v občini ni nikogar, ki bi dal vsaj pobudo za minimalno ureditev okolja, v katerem so večstoletna drevesa, med njimi tudi redkih vrst. V.oči bode tudi propadajoča stavba z vsemogočo navlako ... Odgovorni naj si vzamejo zgled po-skrbno vzdrževanem rakičanskem parku in končno pristopijo #$aj k minimalni ureditvi bogate, a žal zanemarjene tišinske dediščine. -,-F. Gomboc- . ' ■ DRAGOTINCI - Gasilsko društvo v tej vasici (Občina Sveti Jurij) pripravlja 6. tekmovanje koscev (moški iaženske), ki bo v nedeljo, 16. junija, od 14. ura naprej. Povabili so tudi predsednika državew Milana Kučana. (O. B.) Pred nedeljskim referendumom v KS Černelavci V Krajevni skupnosti Černelavci, ki zajema naselja Černelavci, Kupšinci, Veščica in zaselek Pušča, bodo imeli v nedeljo, 16. junija, referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v naslednjih petih letih (od 1. julija 1996 do 30. junija 2001). S samoprispevkom naj bi v Černelavcih zbrali 21 milijonov tolarjev, ki bi jih porabili za ureditev pokopališča in gradnjo mrliške vežice ter asfaltiranje in popravilo vaških cest, ureditev športnih objektov, razna vzdrževalna dela na objek- tih in napravah ter za financiranje funkcionalnih dejavnosti. Preostalih 17 milijonov SIT, kolikor je predvideno za izvršitev celotnega programa, pa bodo zagotovili iz proračuna Mestne občine Murska Sobota, z namenskim združevanjem sredstev krajanov in drugimi viri. V Kupšincih računajo, da bodo s samoprispevkom zbrali 9,5 milijona tolarjev. Denar bodo porabili za sofinanciranje gradnje vodovodnega omrežja, asfaltiranje in popravilo vaških cest, gradnjo avtobusnega postajališča, ureditev športnorekreacijskega objekta, razna vzdrževalna dela in financiranje funkcionalnih dejavnosti. V Veščici, kjer naj bi zbrali 11 milijonov SIT, pa predvidevajo sofinanciranje gradnje vodovo- TO NIKAKOR NE GRE SKUPAJ Tale posnetek je nastal na Jan-ževem Vrhu v Občini Radenci, kjer so krajani pripravili organizirano zbiranje kosovnih odpadkov. Vse lepo in prav, toda organizatorji bi najbrž morali določiti ustreznejšo lokacijo za »odpad«, ne pa pri lepo obnovljeni vaški kapelici. Upajmo, da ti odpadki ne čakajo več na odvoz. (Besedilo in posnetek: L. Kramberger) GORNJI PETROVCI -Gasilsko društvo Gornji Petrovci je pripravilo slovesnost ob prevzemu povsem obnovljenega orodnega vozila. Vrednost celotne naložbe z vgrajeno črpalko zmogljivosti 1400 litrov je okrog 26.000 nemških mark. Denar so zagotovili z organiziranjem raznih prireditev, nekaj sredstev so zagotovili iz občinskega sklada za požarno varstvo, izkazal pa se je tudi glavni pokrovitelj, Za-~vardvalhica Triglav. Vozilo znamke Mercedes z nadgradnjo Metz, ki so ga obnovili v gornjeradgonskem Tam Busu, je ob tej priložnosti blagoslovil tudi župnik. M. J. V Odrancih gredo h koncu dela pri gradnji kanalizacijskega omrežja Prečiščena voda v Črnec V Odrancih, kjer deluje tudi samostojna občina, so si kot eno prvih najpomembnejših nalog zadali zgraditev kanalizacije s čistilno napravo. Dela, ki jih izvaja Vodnogospodarsko podjetje Mura, gredo h koncu, in sicer naj bi ta mesec priključili še zadnja gospodinjstva. V kraju je 420 gospodinjstev, na kanalizacijsko omrežje pa se jih bo priključilo (v končni fazi) 370. Med njimi jih je okrog 200 že povezanih tudi s čistilno napravo. Delež naročnikov je 30-odstoten, in sicer okrog 2 tisoč mark v toljih. Drugi viri so nepovratna republiška sredstva in posojila (40 %) ter nepo- V Gerlincih za dodatni samoprispevek V Gerlincih, ki spada v Krajevno skupnost Cankova, so se občani odločili za razpis dodatnega krajevnega samoprispevka. Zbran denar - računajo na okrog 2 milijona tolarjev - bodo porabili samo za gradnjo vaških cest. Referenduma seje udeležilo 65,3 odstotka volilnih upravičencev; od tega se jih je 63 odstotkov odločilo za dodatni samoprispevek, 37 odstotkov pa jih je bilo proti. Tako bodo zaposleni, obrtniki in podjetniki dodatno plače-' vali 1 odstotek od mesečnega zaslužka, katastrski dohodek od kmetijske dejavnosti pa znaša 6 odstotkov. M. J. dnega omrežja, asfaltiraj popravilo vaških cest, t pokopališča in mrliske. inf. razna vzdrževalna de a nanciranje funkcionalni^ nosti. S samoprispevku v zaselku Pušča zbralo na tolarjev. Ta denar rabili za sofinanciranj da, ureditev pokopa>isc dnjo mrliške vežice, in popravilo vaškJ!^ ’ta^ tev športnih objek • vzdrževalna dela in j ranje funkcionalnih J .f In kakšni bodo pnsP sameznih zavezance • slenim bodo mesecn j vali 2-odstotni delež upokojencem Lodst od pokojnin, od . dohodka iz kmetijske . sti so predvideni sM obrtnikom in samosw djetnikom so odmeri stotni delež, zaposlen pa bodo morali m šteti 3 odstotke od P pIt plače v gospodarst teklo leto. Poleg teg rali lastniki stanovanj jektov, stanujoči zn nelavci, plačati 1 ti, l* v tolarski protivred^. stniki obrtnih P° nimajo stalnega P j j jH omenjenih na DEM vtolarski^r^^ - vratna sredstva‘ ne občine Lendav kov). Po vasi s0 P jc6vi/ 7.600 kanalizacijski nem pa so zgradi 1 stilno napravo, ki Je h ^1 3,5 milijona Prečiščena vodai ^1 nec. Kljub neka2> j zaradi visoke P lahko zadovoljn realizirati tako z' j go. ■ Dokaj sodobna čistilna naprava za kanalizacijsko cih. Iz nje odteka prečiščena voda v potok Črnec. ( Čebelarji iz Kobilja in Dobrovnika niso zadovoljni z razmerami v tej d« _ji;t Prenizke cene, slaba pasa s=a strokovno izP^ delo v krožku se je navdušilo 30 j klanov, se učencev, skupaj pa imajo 11 če- jn kupili beljih družin. Da bi izboljšali razmere za bodo tudj z gi f-X svojo (predvsem ljubiteljsko) čebelarjem-jem, kiname^.ji^/ čebele na Pa / navzočnost iZ njavo strokov dtem pa ^.^.-ske^pM Čebelarji na območju Dobrovnika in Kobilja imajo skupno družino, ki ji predseduje kobiljanski župan Pavel Nemeth. V zadnjem času ugo-tavljajo,da pri nas za to dejavnost ni dovolj posluha, pri čemermislijo predvsem na Ministrstvo za kmetijstvo ingozdarstvo ter druge državne inštitucije. ' * Osnovna problema sta pre; no 20 kilogramov akacijevega, nizke cene medu in sploh slabe cvetličnega ali gozdnega medu, možnosti za prodajo ter vse sla- V okviru njihove družine det-lujeta tudi čebelarska krožka na bše razmere za pašo čebel. Lani je vsak čebelar natočil povpreč- OŠ v Kobilju in Dobrovniku. Za dejavnost, se bodo med drugim z gozdarji in kmeteovalci skušali dogovoriti za nekatere ukrepe, s katerimi bi izboljšali razmere za pašo čebel. Če bo potrebno, bo- ž n b n n n z b h ž t II b h S- d it ti V d o a ii ts h d it Vi it d I a t a Vi F, PEVSKI KONCERT -Pred nedavnim je v Gornji Radgoni gostoval mladinski pevski zbor ljudske šole iz Eggenburga v Avstriji ter tako vrnil obisk mladinskemu in komornemu pevskemu zboru OŠ Gornja Radgona. Njihov skoraj dveurni koncert so popestrili tudi pevci otroškega PZ OŠ G. Radgona, ki ga vodi Betka Škrlec. Številni obiskovalci so vse nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom. (L. Kramberger) Sanacija odlagališča smeti Lendavska občina ima Osrednje odlagališče smeti pri Dolgi vasi. Zanj skrbi komunalno podjetje, ki z razpisom išče najugodnejšega ponudnika za sanacijo s prekrivno vegetacijo in kompostiranje tekočih odpadkov na deponiji. Zbiranje smeti in drugih odpadkov je čedalje bolj urejeno, komunalno podjetje pa je priskrbelo nove posode za zbiranje gospodinjskih odpadkov. Komunalno podjetje želi pridobiti usposobljene izvajalce, saj je prekrivanje z vegetacijo pri končni podobo odlagališča zelo pomembno. Biti mora strokovno dobro opravljeno, da zanamci ne bi bili oškodovani. Tudi kompostiranje je pomembno, saj gre za pridobitev komposta, ki bi ga lahko prodajali. Dela naj bi začeli izvajati že v letošnjem letu. - jani bliškega čebe^ e in čebelarske raz Ljubljani. I koleda^a ih ^/5 na vrsto nadzLjjnj> Poleg te^^inV^^ nalizacije v kraJb inii rovcih.sP^Ca^ "^‘^evo^ jih še selja Krafci bodo prisP^jC^ krajevne skuP^ j. . rovci in Tišin k 13.junija 1996 Gori pri gradu gori zZ naših krajev Le kaj naj si misli človek, če zagori v štirih dneh na različnih testih v njegovi hiši kar devetkrat? Pravgotovo je pojav vsaj čuden, za mnoge celo neverjeten. Pa se je, kot kaže, vendarle Ugodilo - če verjamemo izpovedim prič, podatkom, ki so v j^jMih zapisnikih, pa tudi lastnim očem ... »In ^di družini Šadl pri Gradu na Goričkem je bilo od minulega J’»“Ponedeljka več manjših požarov, ki zaradi pravočasnega hitro13 P°vzr°čili večje materialne škode. Pa vendar je dogajanje PosohJCel° odmevati v javnosti. Šadlovi in njihovi bližnji so obupam, se uk ker si Pojava ne znajo razložiti. 24-letni Franc Sadi, ki " Popravljanjem avtomobilov, njegova žena Jožica (delavka bližni?" 4‘mesečni sinček Tilen so se zaradi požarov umaknili v “"Tetovo hišo. Ihi, zak *^e morem si razlo-nočdej??6 to dogaja. Dan in bo Zno atno in čakamo, kdaj 'jek je ^relo. V ponede-Uie je Vn ?Ucal neznanec, ki ’ieg0Vem ’ Je zagrozil. Po gorelo o , Je res še dvakrat ^e'je še, daje iz Bojan Peček Fotografija: Nataša Juhnov polni luni, zato Titan pričakuje, da bodo ob njenem pojemanju tudi požari pri Gradu prenehali. S skrivnostnim ognjem se seveda ukvarjajo tudi lokalni gasilci - prišlo je celo do nesporazuma, saj je tamkajšnji župan Ludvik Kočar po nekaj dneh dejal, da dežurstvo gasilcev ni ^.e4°kon’ ’%?a Šadlovih pri Gradu. V njej je zagorelo devetkrat in *ai- Po zadnjih podatkih naj bi bili policisti v preiskav Požarov. Če bodo lahko karkoli dokazali, resnica ne- -,, 0 Povezana s kakršnimi koli nadnaravnimi pojavi ... S/”’ 5 _Vem’. kdaj se sv« " Padai: Preselil v svojo >e5 Val delo. Na dari^veo a v°jem!« gOSP°' iz "a negotovosti visorSoW,rSeje dalo slu-^ev^niki taJ Pa tudi njiho-J r° ^e'esno kot Ob ‘"Ost sp .CrPani. Je v navadi ^S^rS&^tnih do- Šali p°žare 8ov°rijo o Podtika, znano, naih pnekateri-S0ZdaIeč ne boljšl- kar se-N Pa M 1*°” biti do-fitiG?J mistične, e’ 'dealistič-i^»je ?a Prirne/a et'k ^tefan N da do- Ran- V Pisalo SeJe toliko t&°vern ?e Sil’ ts br»z mat da Zanetiti er'alne sile, uroke. bo|J gorelo ob več potrebno, vsaj ne pri domačiji. Dovolj naj bi bilo, če bi bili gasilci v stalni pripravljenosti. Šadlovi so burno reagirali, saj so mislili, da gre za odre- »V Eno od pogorišč. V vseh primerih je šlo za manjše požare, bolj se je kadilo kot resnično gorelo. ZLATOPOROČENCA SEVER - 20. aprila je poteklo 50 let, odkar sta se v Murski Soboti poročila Janez Sever (sedaj je star 79 let) in Marija Žilavec (stopila je v 71. leto), oba iz Poznanovec. Izhajata iz kmečkih družin, kjer je bilo večje število otrok. Kot fant in dekle sta si kruh služila tudi v tujini in se tam spoznala. V zakonu so se jima rodili: dva sinova in dve hčerki, danes pa se veselita tudi svojih osmih vnukov in dveh pravnukov. Zlatoporočna slovesnost je bila na matičnem uradu v Mačkovcih. - Š. Zelko ,1' ..tl 15 kanje pomoči ljudem v stiski. Župan je pozneje pojasnil, da je šlo zgolj za človekoljubno potezo, saj so bili gasilci od neprestanega dežuranja že izčrpani. Vendar pa je tudi župan gasilec (celo predsednik društva!), zato mu ne bi prišlo niti na kraj pameti, da bi prepovedal pomoč sovaščanom. Zadevo preiskujejo tudi kri-minialisti s soboške Uporave za notranje zadeve, do sklepa redakcije pa podobno kot vsi drugi tavajo v temi - odgovora na vprašanji, zakaj gori in kdo je za to kriv, tudi možje postave (še) nimajo. MOJSTER ZA LES - Valentin Berič (po domače Kolarov Ti-nek) iz Nasove je pravi mojster za izdelovanje predmetov iz lesa, tako tudi raznih spominkov, otroških vozičkov in okraskov. Upajmo, da ima kakšnega učenca, da ta domača obrt ne bo izumrla. (Jože Kaučič) MURSKA SOBOTA - Od meseca februarja deluje v M. Soboti Društvo za zaščito in varstvo živali. Sedež imajo v Ulici arhitekta Novaka 17, uradne ure pa so vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Zbirajo prijave o podarjenih, najdenih, pogrešanih in željenih živali, kakor tudi o njihovem mučenju, podatke pa potem posredujejo širši javnosti oziroma iščejo lastnike. Doslej so uspeli najti tople domove že 30-tim štirinožnim prijateljem. (D. T.) ■ LJUTOMER - Kot je pokazal obračun, ki so ga naredili na zahtevo svetnika Pajnharta, so v ljutomerski občini dokaj »raznoliko« trošili denar za zimsko službo. Tako je znašala v Ljutomeru poraba na kilometer splužene ceste nekaj čez 59.000 tolarjev, v KS Cezanjevci pa manj kot 14.000 tolarjev. Dokaj visoka poraba je bila tudi v KS Cven (38.343 SIT), Razkrižje (33.010 SIT) in Veržej (31.613 SIT). Eni so bili torej bolj, drugi pa manj racionalni (potratni?). - J. G. ■ ŠPRINC - KOPRIVA - Občina Ljutomer seje odločila, da bo sofinancirala posodobitev krajevne ceste vzdolž meje s Hrvaško v naseljih Šprinc in Kopriva. V ta namen je zgotovila 50-odstotni delež. Gre namreč za skupno naložbo Medžimurske županije in Občine Ljutomer, saj bodo obenem asfaltirali še odsek ceste, ki pelje po hrvaški strani, o čemer so podpisali posebno pogodbo (o polovičnem sofinanciranju). Dela so v polnem teku in predvidevajo, da jih bodo končali sredi tega meseca. Krajani, ki živijo na tem območju, pa so dali pobudo, da bi obenem asfaltirali še okrog 240 metrov dolg priključek na to cesto z»čel sem pisati in kar milo se mi je storilo pri duši ... Leta 1983 smo že začeli. Sred-ni bilo. Je bilo pa to še v sta-11 lugi, svetovne kredite je vse Povprek jemalo. Našim dragim pa jih je MMF kar po- Celeji za te štajerske sorte rib, ki so najbolj iskane. Bolj nas je skrbela lokacija v Povodji, znate, to je tam pri Vojskem, malo daleč! Ja, samo kapitala je še bilo, volje cej desettisočink dolarjev. Zadnji hip! Nastopili so hudi časi. Mi smo na veliko ribiške domove gradili, generali so nam pa Slovenijo jemali. Kakšna sreča, da je vse skupaj hitro minilo. In tako smo v svobodni Sloveniji demokratično končali vse, kar smo v blagopo-kojni Jugi, v tistem razvpitem enoumju začeli. Tako že imamo družinske domove, enega ob čudovitem jezeru v Bakovcih, ta drugi je ob lotmerških ribnikih, naj-impozantnejši pa je tik čez mejo na Hrvaškem. To je monumen- •atira nudil - n . -------- te’ kaj poL^/^osojnice. Vidi- dan Slno načrt °‘ Skora-i noč in ,raz.na dovoHJ1”7®1’’ Pridobivali er'alinmPh nja in Parcele, ma-me'delan bog- ^Mnaši?0, delaIi in delali, ?arsikate^ ?? s°Se ga naH V?-0 zgarani> k na klecal ade al1’ da so jim ^''isose ?’ oči zameglile, 'dokler ie k?m’ amPak delali rik^hitro ? ° materiala ... Sneobra?° odPrli sodobne h____°brate v Mariborgi inv val, notranjepolitična l*»laeija ske pQ??S^ gospodarski čudež - čudež sloven-»ega vlad •ima SV0Je ime- ,me našega trenut-brazbe n arJa- Uspele so nam tri velike preo-Privatjzj aenkrat- Samostojnost, demokracija in Gos??0 gosP°darstvo. Šočih ino0darstvo je desetletja delalo v nemo-ni bii ^N^toh razmerah. Ustvarjalne svobo-^ttžbena ?amesto pravih gospodarjev je bila ^dež, (ja • n'na >n samoupravljanje. Pravi Dan Je u?Pevalo in se celo razvijalo. družb* n' ’n^acije' gospodarstva pa tudi ne. ^i niso n .e.ne 'astnine so ostali samo certifikati, De^^C-papir. c°- Goliti' rac'ia seie skrčil3 na volilno pravi-?°*PolicCna m*Jica seje pretvorila v »nepolitič-^inal k°’ drobn‘ lopovi v dobro organiziran Sai/ tSe®a do vrhov slovenske oblasti. u^obitev T05' Je Z3 nas državljane res prava ^ogfaj ' zdaj denar pobira Ljubljana in ne . 81ov^t," lah? ‘mela svojo veliko priložnost. St»e delat'VSemu SVetU VZOr’ se teb re°' V . Vah slavnostni val p v’ade republike Slovenije Janez ?e slavnostno zaprl mesno industrijo s ^ogeiJegovo pregovorno nerodnost, ko ni ?r^daii traka, so mu navzoči vljudno SlOv ■ a^^^^ 80 končali s hirn- ani in splošnim ljudskim rajanjem ■' 'A- Va^epred ? Slavnas‘no n* blltfv Ljutomeru, s trak v -p c* ^očglavim občinstvom zavezoval ^dvikTos^jd>t6merski Župan go- r Boženo tetaio puuj«ja ............v, ’ G k'je n udeležii c«.n Vičv rirmmhpr! Sls °Pastel/- se gospod Škof Kramberger. 8 ^tl- Na v 'n zapuščeno tovarno tudi blago-D?1'0 Ijadst? 'C1' k* s,avnosti sledila, je razi-smj. 0 vse do jutra prepevalo nabožne K • p<>zabi“ s0 vaS da ie°J'^0Vn’h teoretikov in kritikov obve-k^tave v da predvčeraj otvoritev velike gala °°ti. s. Preddverju operne hiše v Murski So-^a^tj. razstavo so želeli strokovnjaki, ki se k^aran?' sP°znajo, slikarskim sušmarjem in z°či ?I?P°kazati, kaj je prava umetnost, i enljo, ra b'li.vsi’ ki na tem področju kaj po-?etrino rZen tistih, ki so manjkali. Oglejte si to PoPoldneazstavo, odprta je vsak dan od dveh Pa vse tja do štirinajste ure. tudi, vodni pogoji idealni za gojitev postrvi, lipanov in šarenk. Načrte nam je ponudil Zavod za ribištvo, RZS nas je moralno podpirala - kako, da se ne bi od-. ločili? In tako imamo zdaj tam tretjo ribogojnico. Zdaj so dinarji tak vkup leteli kot pleve pri mlačvi. MMF smo čez noč kredite vrnili. To je pa - bilo že v tistem času, ko je gospo-din Miloševič vršil hlodovinsko revolucijo in je uboga stara Juga pokala po šivih ... Na vrat na nos smo vzeli nove kredite, kar pre- talna zgradba, trajen pomnik ustvarjalnosti dragega vodstva. V njej je, med drugim, tudi ustrezen prostor za Arturja. Odprtje je bilo nadvse svečano, ker je sovpadlo s praznovanjem naše 35. obletnice. Celo Franja bi se ga udeležila, če ne bi v bošnjaški republiki ravno takrat ustanavljala federacije. Tako, vidite, smo kapitalno gradnjo končali celo z mednarodnim slovesom. Našega dragega predsednika pa je pred tem čudovitim pomnikom sam urednik re- Kujski val, vroča noč nad Ljutomerom Turistično in opismenjevalno društvo Ljutomer vas vabi na veliko nočno veselico v termal nem kopališču na Kamenščaku. Zabave se lahko udeležite izključno v kopalkah. Pričetek bogatega in izvirnega programa ob vročem izviru bo ob triindvajsetih zvečer. Uživali boste ob metanju jajc in klobas v vreli vrelec, ki jih bo čez hip kuhane vrglo ven. Lovili jih boste in v tem tekmovali. Pod mizami bodo kadi z vročo vodo, da boste ob pitju namakali noge in zdravili revmo. Ljutomerska vroča voda bo ta dan izjemoma zastonj, zato prinesite termovke,'v katerih si jo boste odnesli domov. Posebnost večera bodo brizganci z vrelo slatino. Kujski val, kili the Teacher Ob koncu šole so dijaki na različne načine ocenili učitelje in profesorje. Nekateri šo bili počaščeni, drugi prizadeti. Ti zadnji so bili pri- zadeti že od prej. Kioski val, mala krimi kronika ■ - BOrberjo letalo podjetja Aviominicom je se- SLI C11IU uaivn. »> __ * topništvo je letalo sicer zadelo, vendar je pilot uspel zasilno pristati. Na kraj dogodka so prihi- teh evropski opazovalci. - Policaji oropali roparja: Nočna policijska patrulja je zalotila roparja. Plen so zadržali, njega pa nagnali. Razmišlja, da bi jih tožil. Kujski val, protistrupno uredništvo Ste odkrili v stanovanju muhe, mravlje, ščurke ali kak drug mrčes? Namesto da bi panično začeli vsevprek brizgati insekticide, poslušajte naš nasvet. Nasvet dneva: Nikar ne hitite. Večina žuželk, ki vam gredo tako zelo na živce, ima kratko življenje, nekatere le en dan. Počakajte in nadlega bo kmalu poginila - od starosti. vije Ribič za večno ovekovečil. Kar poglejte ga v Ribiču 94/7. To sem zapisal in bom ob prvi priliki povedal temu Jančiju. Samo da ga zloba ne raznese, ko se ne bo imel več s česa pačiti. Pa povedal bom tudi vsem tistim, ki pravijo, da na'še vodstvo v vs-em tem času nič ni naredilo. Kajti mi smo dosegli takšen razvoj in imidž, da se več ne moremo primerjati z nobeno drugo ribiško družino v Sloveniji. Med drugim smo že prisotni v regijski Alpe - Adrija, v evropski uniji pa bomo gotovo prej kot katera koli ribiška družina! Svetlo lahko gledamo v prihodnost. Načrtujemo že tri ali štiri ok-lopne limuzine (uporaba v ribiškem okolišu) in vsaj dva helikopterja za frčanje na Mali Ba-laton, če ne še kam dalje. No, pa to je že področje ribolovnih voda in ribolova. Tudi o tem bom Jančiju svoje povedal! Nič mu pa ne povem o našem strahu, da bi za naš dolg izvedel minister Gaspari ali celo kakšen v enoumje vrtajoči poslanec, kakšen Čučnik. Potem bi gotovo tudi mi morali vračati del Juginega dolga ... Ne daj bog! Ko bi le še trajalo brezumje! Francin Fiičkec za niine Na Antujovo Tunček pa Tunek f turni na Gomili gledata skos rešpetin. Tunček ves zrajcani zafiička: »Fjfiiiufffliiu! Pogledni ti ovo lepotičko! Gvišno se pela na pecikli k Antuji na božjo pot, prosit za deda.« Tunek se počoha pa rešpetini: »Jeblan drek. To ti je pje niina pa pol na pecikli. Tota venda pela radgonskih ribičon f Francijo na reko Vilaine trnke, ka tan lovijo na svetovnen prvenstvi.« Tunček: »Ka si te brodiš! Niina na pecikli je ne niš senzacionalnega. Pecikl ali župnik na nuni, to pa je...« Tunek: »Ve pa so župniki glih tak krvovi pot kožoj, kak mi ovi, ne bodi jin fošen. Niina se lekič pela s 150-letnice ajzlpona. F Celje je šla venda gledat liibega precednika Kučana, ker se je pripela na štacoj z japonskin pandolinon.« Tunček: »Meni pa se zdi, ka ma kajere na pecikli, ka pela ploče ■ Tamovin otpiiščenin delofcon s telegramom Popeš vas mo rat!’« Tunek: »Jas pa mislin, ka se pela tantadoj k Svetemi Jiirji ob Ščavnici. Tan so ovi den otpelali sekretora ministrstva za kulturo, Gaberščka, v baročno cirkefk Svetemi diihi, ka bi jemi pamet raz-sveta pa bi da državne peneze za kulturo. Pri Jiirji mojo pje same gala prireditve! Samo ot svoje materne prleščine pre nečejo nič čuti. Tan so rit pokozali celo univerzitetnemi profesori, špecialisti za dialekte, pa ta bojšin nagrajenin muzikanton. Glovno kulturno vlogo pre pri Jiirji že 15 let spila tisti vetrov mlin, keri požre fse peneze. Kvalitetne kulturne prireditve pa tan nečejo najč zapstuj, ka so pre f storoj Jugoslaviji toga meli zadosti, gda ba je še živi dr. Anton Korošec. Zaj pa mojo za vrhunski kulturni nastop Pezdomartina, gda jin zapoje: Hojla-hojla drajca, bik ma duga jajca! Prova kulturna hrona je tan penez!« Tunček: »Troti, ka te lopleš! Nilnika se gvišno pela na radgunski sejem INPAK.« Niina pa se fstovi pa jima pomoše: »Neta pogodila... Pelan sef štaciin, ka moren župniki pri Mitri skuhati obed. Te pa so v Liitver-cih zaprli apaško magistralko pa moren do štaciina napravaviti obvos. Bok. vaji varji, ka neta doj opala!« MIROS Pijančki Poleg klošarjev, obrtnikov, intelektualcev, umetnikov, svobodnjakov, misionarjev iz Južne Amerike, ortodoksnih marksistov, mladoletnikov in skrajne desne opozicije zahajajo v gostilno Pri vrču tudi pravi pijančki. Pijančki se po marsičem ločijo od klošarjev. Vsak pijanček prej ali slej lahko postane klošar, noben klošar pa ne more postati pijanček, saj je to fazo dal skozi že takoj v začetku. Ko sedimo pri naši stalni mizi (če izjemoma ni zasedena), ponavadi pristopi kakšen pijanček in me prične ali ogovarjati ali žaliti - ali odkrito napadati. Kakšne razlike so med ljudmi. Marjana nikoli nihče ne napada. Če kdo pristopi k njemu, je to klošar, ki ga bo skušal ‘olajšati’ vsaj za stotaka. Če pa kdo pristopi k meni, je to zagotovo pijanček, ki me bo pričel dolgočasiti. Dostikrat je to upokojeni grafični delavec Karli, ki ga poznam še iz časov, ko sem službena hodil v tiskarne. Ima precej hudo govorno napako, ko je nalit ga komaj razumeš, ko je pijan pa niti bese- j dice. Nekdo mu je nekoč rekel: »Oprostite, žal švedščine ne razumem niti besedice.« Ponavadi pristopi k naši mizi in prične svoj monolog: »Hva-glihukva takalpakilugu gu hla kla hla..*« kar pomeni prevedeno v slovenščino: »Pozdravljeni, vam lahko ponudim kakšno pijačo...« Šo pa še pijančki čisto drugih vrst. Zadnjič je pristopil k naši mizi starejši možic. Za mizo smo mirno sedeli in pili kavo gospod Ivek, Marjan, Lojz ht jaz, možic je pristopu k meni in rekel: »Zakaj žalite starejše ljudi, kakšen človek pdste.kdjje z vami?« " Pojasni! šem mu, da se z njim ne pogovarjam, da pa nikogar ne žalim in naj mi da mir. Postal je še bolj napadalen. Ko sem mu. zagrozil s policijo, se ga preprosto nisem mogel več otresti. »Se pa daš hitro sprovocirati,« je menil Lojz. Ob neki drugi priložnosti je pristopil kmizi pošteno nalit domači pijanček Joža in Marjami pričel nekaj razlagati. Med pogovorom se je slinil in pljuval na vse strani. Rekel sem mu - »Ne vidite, da tu sedimo v družbi in se pogovarjamo, prosim odstranite se.« , ■ Seveda tak pristop za pijančke ni niti najmanj primeren, razvnel se je prepir, ki se je končal s tem, da sem pijančku grozil, da ga bom vrgel ven ali poklical policijo. Sele takšne grožnje pa pijančkom pošteno razburijo kri. Lojz se ob takšnih priložnostih le smehlja in me prepričuje, da se dam prehitro napeljati k prepiru. Lahko je njemu, ker se niti pijančki niti klošarji ne vtikajo vanj, medtem ko pije kavo. Marjan ima v bistvu s klošarji manj problemov, večino lahko odpraviš že z dvema kovačema. V večinoma pa takšnih motenj ni in lahko kavo mirno spijemo od konca. Borivoj Repe Jeno Sapač - Brzi pripravlja velemiting v spomin na kmečki punt v Dolgi vasi. Miting za spremembo tokrat ne bo v Dolgi vasi, kajti tam bi se ga zaradi protihrupnih ograj premalo slišalo, ampak v rojstni vasi Jože Tivadarja -Sanatorja v Lipovcih. Glavna zvezda mitinga ne bo poljska kultura pšenica, ampak Podobnikova kandidatka za volitve Smilja Baranja - Zvezda. Na mitingu ne bo Jožka Štefka - Pufa, ki pripravlja nov cenik pšenice. *** Tokrat ponovno ne moremo mimo norih krav. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi se hudo sporekla šefa dveh vodilnih »mešetarskih« koncernov Prekmurja Dragan Salavec - Hugo in Darko Pej-novič - Pekoči. Vzrok za spor naj bi bila previsoka cena za uvožene možgane in govejo drobovino, ki jo je postavil Pekoči Hugo za izdelavo znane paštete Hugo. *** Graško-kuzemski župan Jože Kočar - Energetski potem, ko ni našel odgovora za vzroke za požare v neki graški hiši, ki zagori in ne zgori, niti s pomočjo preiskav in gasilskih preizkusov niti s pomočjo svetega pisma, se je sedaj zatekel v sfere bionad-naravnega. Da bi prišel stvari do dna, je odredil biopre-glede vseh svojih župljanov. Na samo kresno noč pa jih bo vse bose vodil čez ogenj in na ta način poskusil iz njih izgnati satana. Temu se je že močno uprla satanistič-na sekta. *** V teh dneh je v domačih logih že pristal soboški župan Andrej Gerenčer - Bro-ker. Kot nam je uspelo izvedeti, so mu v ameriškem Be-thlehemu ob podpisu listine o pobratenju Američani ponudili nekaj proizvodnih programov za naša podjetja. Tako je soboški Muri že posredoval ponudbo za šivanje sedežnih prevlek za znano avtomobilsko znamko Chevrolet in izdelovanje izpušnih cevi za isto avtomobilsko znamko novopečenemu lastniku Pan-Agre Emilu ZeL *** '■ -L V teh dneh bosta pred spomenikom zmage razgrnila načrte za pozidavo dveh mestnih četrti Sobote Stanko Polanič - Kempinsky za Interspar in Šavel Avstralski za Word .Trade Center. Mesca-'' ni naj bi se na referendumu odločili, kateremu objektu. 1 bodo dali prednost. » ? *** Lendavska gradbena opera tiva je ponovno začela z intenzivnim zaposlovanjem tujcev. Tokrat za spremembo ne zaposlujejo državljanov sosednje republike Lipe naše, ampak so začeli z uvozom delovne sile iz razvite Nemčije, ki ima velik presežek gradbenih delavcev. *** & Janko Halb naj bi po novem kljub vsemu ostal v Pomgradu. Po naših informacijah bo skrbel za surfcen-ter v soboški kamenšnici. KESEMU KOHJ vestnik, 13. junijajj^i Prva državna nogometna liga Mura : Rudar 1 : 0 Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev 1000. Sodnik: Hvalič (Ajševica). Strelec: 1 : 0 Kmetec (23). Mura: Nemec, A. Baranja, Kokol, Breznik, Alihodžič, Bakula, S. Baranja, Gajser (Rous), Cirkvenčič (Belec), Brezič, Kmetec. I. SNL Rezultati - 36. kolo Korotan : Beltinci 0 : 0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 400. Sodnik: Kranjc (Gornji Grad). Beltinci: Kuzma, Tratnjek (Godina), Jeraj, Sirk, Granov, Šarkezi, Črnko, Cener, Baranja, Osterc (Gutalj), Škaper (Džafič). Mura : Rudar 1 : 0 Korotan : Beltinci 0 : 0 Izola : Maribor 0 : 5 Publikum : Gorica 1 : 0 Primorje : Olimpija 1 : 4 Kasaške dirke v Ljutomeru za evropski pokal Fegat Marko Slavič evropski podprvak Druga državna nogometna liga Naklo : Nafta 1: 1 Naklo - Igrišče Naklega, gledalcev 500. Sodnik: Zuirentein (Portorož). Strelca: 1 : 0 Pavlič (20), 1 : 1 Hranilovič (57). Nafta: Starovasnik, Bursač, Kelenc, Tompa, Koveš, Drvarič, Hranilovič. Slavic, Prekazi, Zver, Dominko (Gerenčer). Gorica Olimpija MURA Maribor Publikum BELTINCI Rudar Primorje Korotan Izola 361813 5 3619 710 361513 8 361411 11 36131211 361311 12 36131013 3613 3611 36 1 914 916 49:22 67 79:39 64 43:29 58 47:32 53 62:47 51 41:40 50 46:37 49 56:48 48 44:46 42 53013:140 8 n. SNL Rezultati - 30. kolo Tretja državna nogometna liga Pertoci Bakovci: Beltrans 3 : 1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 200. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelci: 1 : 0 Kovačec (10), 2 : 0 Fras (25), 2 : 1 Radikovič (55), 3 : 1 Zrim (86). Pertoci Bakovci: Šiftar, Cener, Emiša (G. Papič), Berendijaš, Buze-ti, Kokaš, Kovačec, Zrim, Fras (Baler), Cipot, Rituper (Vogrinčič). Beltrans: Rajh, Sunčič, Ropoša, Kavaš, Hošpel, Berendijaš, Sreš (Golob), Vozlič, Z. Osterc (Puhar), B. Osterc, Radikovič. (NŠ) Naklo : Nafta 1 : 1 Črnuče : Drava 4 : 1 Mengeš: Zagorje 0 : 4 Family shop : Vevče 2 : 1 Kope : Žel. (LJ) 2 : 4 Žel. (MB) : Šmartno 3 : 0 Rudar : Napredek 1 : 1 prek. Ljutomer, zibelka kasaškega športa v Sloveniji, je bil prizorišče kasaških dirk voznil amaterjev za evropski pokal Fegat. V lepem vremenu in pred okrog 3000 ljubitelji kasaškega športa so nastopili najboljši vozniki in voznice iz desetih evropskih držav. Dirko so si ogledali tudi nekateri visoki predstavniki kasaškega športa v Evropi in gostje, med njimi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Slovenije dr, Jože Osterc. Vsako državo sta predstavljala voznik in voznica, tekmovali pa so s pred dirko izžrebanimi kasači. V središču pozornosti je bil naš najboljši tekmovalec, domačin Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki je tudi to- krat dokazal, daje izvrsten tekmovalec. V predtekmovanju je z Minstonom dosegel kilometrski čas 1:21,5 in zasedel tretje mesto ter se uvrstil v finale. Še boljši je bil v finalu, saj je z odlično vožnjo s kasačem Ajd B zasedel drugo mesto s kilometrskim časom 1:19,5 in postal evropski podprvak. Zma- gal je Avstrijec Norbert Eisl s kobilo Anihilo Jožeta Sagaja iz Klju- doslej največji uspeh slove skih kasačev v tekmovanjue ropskih razsežnosti. Pole? movanja za evropski poka gat so bile v Ljutomeru se s dirke. Posebej velja omen , kjer je o«56' Marko Slavič mlajši - evropski podprvak Odranci: Dravograd 2 : 0 Odranci - Igrišče Odranec, gledalcev 300. Sodnik: Jozič (Velenje). Strelca: 1 : 0 Zakojč 83), 2': 0 Žerdin (84). Odranci: Marič, Gaševič, Ulen, Cener, Zver, Kerčmar, Vegič, Horvat (Zakojč), Bogdan (Prša), Kovač, Žerdin. Bistrica : Turnišče 2 : 3 Slovenska Bistrica - Igrišče Bistrice; Strelci za Turnišče: Vegič, Ternar in B. Lebar Turnišče: Dominko, Ternar, Vegič, D. Pucko, Toplak, Houbar, B. Lebar, Mujdrica, Pal, S. Lebar in Lutar. Želez. (LJ) 29 20 7 2 62:20 67 NAFTA 2918 5 6 51:19 59 Črnuče 2915 6 8 60:41 51 Šentjur 2913 511 45:36 44 Želez. (MB) 2913 511 51:47 44 Koper 2911 810 33:30. 41 Family shop 2912 512 35:34 41 Šmartno 2910 712 35:34 37 Napredek 28 9 910 29:34 36 Zagorje 2911 315 31:54 36 Vevče 29 9 614 43:40 33 Rudar 28 9 613 24:36 33 Drava 29 8 7 14 32:53 31 Naklo 29 71012 33:38 31 Mengeš 29 7 913 24:42 30 1:18,4. V finale se je uvrstila tudi slovenska predstavnica Nina Lovrenčič iz Maribora, ki je v predtekmovanju s kasačem Profesorjem zasedla drugo mesto. Žal pa je v finalu ostala brez uvrstitve. Marko Slavič mlajši iz Ključarovec je tako dosegel v svoji zelo bogati športni karieri še en lep uspeh. Osvojeno drugo mesto je gel najboljši k110^^ 1:16,9 Makoter z Benja® C Lee, zmagal pa Je Sagajem, l:18,7.Vdmg je zmagala 1:21,4, v tretji dirkDe W' j v boljša Amita (Jures), ■' četrti dirki pa je z™3 » mena (M. Slavič mU Karate Nogomet Plaketa Vestnika Hlebalinu III. SNL Rezultati - 26. kolo Na zadnji prvenstveni nogometni tekmi med Muro in velenjskim Rudarjem v Murski Soboti so razglasili najboljšega letošnjega pomurskega strelca v prvi državni nogometni ligi, to je igralec Mure Mihail Hlebalina, ki je dosegel 13 golov, ter mu izročili plaketo in šopek rož. Hlebalin se je s tem poslovil od soboške Mure. To je bila že peta razglasitev najboljšega pomurskega strelca, ki jo organizira športno uredništvo domačega tednika Vestnika. Doslej je bil trikrat razglašen za najboljšega pomurskega strelca igralec Beltinec Štefan Škaper (1993 - 22 golov, 1994 - 23 golov in 1995 - 25 golov), in enkrat igralec Mure Milan Kukič (1992 - 15 golov). Pertoci Bakovci: Beltrans 3 : 1 Odranci: Dravograd 2 : 0 Bistrica : Turnišče 2 : 3 Kovinar : Kungota 6 : 4 Dravinja : Aluminij 2 : 2 Unior: Paloma 0 : 2 Pohorje : Steklar 2 : 0 Nogomet Mura tretjič v evropskem pokalu Nogometaši Mure iz Murske Sobote, ki so končali tekmovanje v prvi državni nogometni ligi na tretjem mestu, so se ' poleg Hita Gorice uvrstili na tekmovanje za pokal UEFE. Zaradi velikega števila klubov, ki bodo sodelovali v tem tekmovanju (nekaj nad sto), bosta slovenska predstavnika morala igrati v dveh predkolih. Prvi krog kvalifikacij bo 17. in 24. julija, drugi pa 7. in 21. avgusta. Kdo bo nasprotnik soboške Mure, bo znano 6. julija, ko bodo v Ženevi izžrebali pare. Nogometaši Mure so prvič sodelovali v pokalnem tekmovanju UEFE leta 1994, ko so'praznovali 70-letnico kluba. Takrat je Mura igrala s švicarskim prvoligašem Aaraum in obe srečanji izgubila z 1 : 0. Lani pa je soboška Mura igrala za evropski pokal pokalnih zmagovalcev z Žalgirisom iz Litve. Prvo tekmo v Vilniusu je dobil Žalgiris z 2 :0, na povratni tekmi v Murski Soboti pa je zmagala Mura z 2 : 1 in na evropskem pokalnem tekmovanju prvič zmagala. Tako bodo nogometaši Mure tokrat tretjič sodelovali na tekmovanju za evropski pokal. (F. M.) Dravograd Pohorje BAKOVCI Aluminij TURNIŠČE Kovinar Steklar Unior ODRANCI Dravinja Kungota Paloma BELTRANS Bistrica 26 18 2618 2617 2610 2611 26 9 2610 2610 26 10 26 26 26 26 26 9 8 7 7 6 3 2 3 7 5 6 6 9 411 8 9 511 412 313 611 6 12 5 14 415 416 55:24 57 68:30 56 45:22 54 41:36 37 38:49 37 36:32 35 31:30 35 17:31 34 35:43 33 33:41 33 32:40 30 26:46 26 31:40 25 38:61 22 II. MNL Lendava Rezultati - 19. kolo Polana : Žitkovci 4 : 2 Nafta : Dolina 4 : 2 Graničar : Kapca 4.4 Polana Žitkovci Nafta v. Graničar Kapca Dolina 1815 2 1 82:17 47 1912 1 6 60:38 37 1810 4 4 48:30 34 19 6 4 9 43:51 22 19 2 413 29:59 10 19 3 1 15 21:86 10 Državno prvenstvo v Soboti Karate klub Murska Sobota organizira v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije v soboto, 15. junija 1996, v telovadnici soboške tretje osnovne šole državno prvenstvo v karateju za dečke in deklice od 6 do 15 let v ka-tah in borbah. Otvoritev z nagovorom župana Mestne občine Murska Sobota Andreja Gerenčerja bo ob 9.30 uri. Pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 400 tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi bodo tudi številni pomurski karateisti in karateistke, ki si obetajo tudi visoke uvrstitve. Pomurci v reprezentanci V Rušah je bil tradicionalni mednarodni turnir v stilskem karateju. Sodelovale so reprezentance sedmih držav, med njimi tudi dve ekipi Slovenije, ki sta se lepo odrezali. V slovenski reprezenatnci pa so uspešno nastopili tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke. V katah je Slovenija B zasedla drugo mesto. V reprezentanci pa so tekmovale Husarjeva in Gabe-rjeva iz Murske Sobote ter Radgončanka Tuševa. V borbah je Slovenija A zasedla prvo mesto, Slovenija B pa tretje.V reprezentanci A je nastopila Gaberjeva, v B pa Husarjeva. (D. Škandali) V Športni napovedi Št. 16, ki je bila zadnja v tej tekmovalni sezoni, naši reševalci zopet niso imeli sreče. Kaže, daje bilo v končnici prvenstva preveč nepričakovanih izidov. Našim zvestim reševalcem se zahvaljujemo za sodelovanje. Pravilna rešitev: Mura: Rudar 1, Korotan : Beltinci 0, Publikum : Gorica 1, Primorje : Olimpija 2, Naklo : Nafta 0, Koper: Železničar 2, Bakovci: Beltrans 1, Odranci : Dravograd 1, Bistrica: Turnišče 2 in Kovinar: Kungota 1. Nogomet Črenšovci novi tretjeligaš Izžrebani so bili pari kvalifikacij za vstop v tretjo državno nogometno ligo. V prvem krogu se bodo srečali Usnjar iz Šoštanja (ONZ Celje) in Gorinčanka iz Rogašovec (ONZ MS) ter Dornava (ONZ Ptuj) in Brunšvik (ONZ Maribor). Prvi tekmi sta bili odigrani včeraj, povratni pa bosta v nedeljo. Go-ričanka bo igrala v Rogašovcih z Usnjarjem. Črenšovci (ONZ Lendava) so bili v prvem krogu prosti. Ker pa nihče ni izpadel iz druge državne nogometne lige v vzhodno skupino Športna oprema ŠpQrt od tu in tam Športni ribolov - Članska ekipa Ribiške družine Gornja Radgona (Željko Mavrič, Božo Irgolič, Avgust Prelog, Miro Matjašec in Danilo Hladen) bo 15. in 16. junija 1996 sodelovala na svetovnem prvenstvu v francoskem Rieuxu. Radgončani kot državni prvak so leta 1993 že sodelovali na svetovnem prvenstvu v San Marinu in zasedli 10. mesto. Tokrat pa si obetajo boljšo uvrstitev. (O. Bakal) Atletika - V Petelinjem pri Pivki je bil tradicionalni mednarodni tek. Sodelovali so tudi trije pomurski tekači. V teku na 21 km je Branko Perme iz Lendave pri ml. veteranih zasedel prvo mesto. V teku na 10,5 km je bil Slavko Ku-mek (TS Radenska) med st. člani peti, Danijel Perme pa med mladinci osmi. (B. Perme) Šport v Dobrovniku - V okviru tedna turzizma v KS Dobrovnik bodo tudi v soboto, 15. junija, športna tekmovanja. Ob 7. uri bo na Bukovniškem jezeru tekmovanje v športnem ribolovu, ob 10. tekmovanje v kotalkanju, v streljanju z MK puško, v malem nogometu in predstavitev taborniške čete Zeleni grič. Ob 16. uri pa bo kros okoli Bukovniškega jezera. (F. Bobovec) Šah - V prijateljskem šahovskem dvoboju je Rokada iz Lendave premagala Haladaš iz Szombat-helya s 6 : 4. Za Rokado so zmagali Gruškovnjak, Vida, Krelja, Pukl in Lovenjak, remizirala pa sta Gerenčer in Toplak (J. Gerenčer) Nogomet - V Odrancih je bil četrti nogometni turnir veteranov Olimpije in Maribora za memorial Mirka Strehovca. Zmagal je Maribor s 3 : 0. Gole sta dosegla Dobrijevič, 2, in Prosen. Rokoborba - V Ljutomeru je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke do 14 let. Sodelovalo je 55 tekmovalcev, iz štirih držav. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najuspešnejši je bil Sobočan S. Miholič (55 kg), kije zasedel prvo mesto. Ljutomerčan Horvat (27 kg) in Sobočan R. Miholič (30 kg) sta bila druga. Kelemen, Mlinarič in Kuhar pa so bili v svojih kategorijah tretji. Ekipno je Murska Sobota zasedla tretje. Mlekopromet Ljutomer pa četrto mesto. (N. Šoštarič) Nogomet - V Lendavi je bil deseti tradicionalni nogometni tur- Rokoborba Sobočanom pet državm11 naslovov ■ „hilodržav- V Razvanju j* ov no rokoborsko P grško-rimskem stilni dince in kadete- g]j Velik uspeh o' b0(- mladi tekmovalci > skega kluba MursKa sl(? saj so osvojili kar £ vov državnih prv sta|a Med mladine' državna prvaka D ^atej dvajs (54 kg) >n Gomboc (81 detovPa V konkurenci ka ' a. so naslove državni P kov osvojili: g|c), Slavko Mihohc t ^)in Matej Gomboc $ Branko Peterka ( hll Robert BaračCfkgG tretji. (R- BačlC) ---------” Črenš°j tretje državne hg®’ ^ tako brez kvahfikactj tretjeligaš. a čla°a .pa Preostala dva državne nogome n a cjj bosta zmagovalca P kvalifi tretjo državno ligo se1 uvrstijo tri moštva gOniet3e Iz tretje državn $ peltr pa so izpadli nogometa iz Veržeja. ----------------- za klube, šole in društva - trgovina ADDIS, Lendavska 1, Murska Sobota, nir za Vidakov memorial za dečke do trinajst let. Med štirimi moštvi je zmagala reprezentanca Me-džimurja pred Mariborom, Nafto in Kastelyjem. Nafta je v predtekmovanju izgubila z Medžimurjem z 0 : 4, za tretje mesto pa premagala Kestely s 3 : 2. Pri Nafti je bil najboljši igralec Kiraly. (F. Horvat) Badminton - V Gleisdorfu v Avstriji je bil mednarodni ekipni turnir v badmintonu. Med dvanajstimi ekipami iz sedmih držav je sodelovala tudi ekipa Mladosti iz Lendave in zasedla sedmo mesto. Lendavčani so premagali Kapo-švar in Berlin s po 4 : 2 ter izgubili s Heterenom 1 : 5 in Churom 2 : 4. (B. Sekereš) Atletika - V Trnovem pri Novi Gorici je bil peti tek za pokal Severne Primorske. V teku na 12 km je sodeloval Branko Perme iz Lendave in v svoji kategoriji zasedel tretje mesto. V skupni uvrstitvi je po petih tekih s 60 točkami na drugem mestu. Maja Perme pa je tekla med članicami in kot mladinka zasedla peto mesto. Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je slovenska repreze-natnca zdravnikov v Odrancih s 7 : 1 premagala ekipo športnih novinarjev Slovenije. Gole so dosegli: Pal 3, Prettner 2 in Kramberger 2 za zdravnike ter Šoster za novinarje. Planinstvo - Planinsko društvo Matica Murska Sobota organizira v soboto, 15. junija, drugi tradicionalni nočni pohod na Bedenik. Štart pohodnikov bo ob 20. uri pri soboškem gradu. Krajši počitek bo pri domu duhovnosti v Kančevcih. Hoja bo trajala pri- Ii8e m*3 /T Hlinil1' bližnosedem ur.Up jeb»l Atletika-V letsko tekmovanj kffOval' vidnih. Med sodelovala tu Vogrjnčič- $ Štrakl in Boštjan tv tek a je v skupini B”^^ 100 m zasede <1 ® piest^. 400 pa prav tako d p6ti sl^ipm uvrstitv J grinčičje bil’v skVP v , v teku na 100* ^ no drugi ter v j^.) prav tako drugi- ( ,|irSk .£ TraP'Vdalievalotev^ strici seje nad. J j pgi v državni m ad n lobeA jd Ijanju nauntej^ so bili najboljši s b,| so zmagali v trenIki tji. kolu. Med po ^gi m‘fp, Gomboc (Ms)^tja,(C Mačkova (MS) P ■SliMS. junija 1996 Ustavljamo vam >port Goričanka iz Rogašovec prva in v kvalifikacijah Feri Maučec Nogometaši Goričanke iz Ro-žašovec, ki bodo prihodnje leto Praznovali 20-letnico kluba, so postali prvak v prvi murskosoboški medobčinski nogometni ligi 'n si pridobili pravico do kvali-iikacij za vstop v tretjo državno Wmetno ligo. Ta naslov so si Ugotovili v zadnjem kolu, ko so ’ odločilni tekmi v Puconcih pre- le dvakrat izgubili, dosegli največ, 47, (enako kot Rakičan) in prejeli najmanj zadetkov, 13, (enako kot Kerna). Za doseženi uspeh Goričanke so predvsem zaslužni igralci s trenerjem Dragom Habotom, hkrati pa tudi člani izvršnega odbora, ki so uspešno opravljali svoje naloge. Posebej velja omeniti tudi prizadevno . ____________________________________________________ /lcanke 'z Rogašovec - prvaki v prvi medobčinski nogo-^Mnik) Labota. Stojijo od leve: Kalamar (pokrovitelj), Bokan t^Muček v a -Prener), Kolar, Vogrinčič, B. Šalamon, A. Šala-e a, Kacijan n**’ , avec ’n Nemec; čepijo: Felkar, Kosednar, Ficko, c r h ZelV ’ on°^a’ Smodiš in Husar, manjkajo: Pugel, Šebjanič, Otlici di-vo ' kl pa so prav v p°Pustili- Si. Nik g etaŠ‘ Goričanke $ X Cont Radgona — N kanoni Kovačem v končnico prvenstva upniški klub Arcont u>javdri ?P0 enem letu tek->ligi^ državni namizno-wavzeto P®*81 Prvoligaš, J1' hied najk na tekmo-na'-^Parni n 0 Js'm‘ slovenski-kluba Klicni in t nik°m frankom sk tf Ojnikom Ivanom ne 4 !8rat'v tV1S0ki uvrstitvi, žat0Stiri^i nah^ dr? s° v Sv • ° Jslmi ekipami. Vrste Pritegnili burske Stahta Štefana p J h °Sem let ^?b°še, ki igra šu Lin Pn avstnjskem 4>So nZU' Na tokovni se?0'e kluba v nVlnarjem razkrili strokn' Predstavii°V'tekmovalni kader, stop, i?c° igrale W pokrovitelje ki bodo za-P°dpisali e„ ? prv' državni ° etne Pogodbe. q,styo _________ delo prejšnjega in dosedanjega predsednika Jožeta Nemca in Jožeta Bokana, tehničnega vodje Štefana Žbiila, ki že dvajset let opravlja to funkcijo, ter pokrovi- To so Štefan Kovač, Boris Rihtarič in Robi Benkovič. Kot četrti igralec pa bo za člansko ekipo Arconta nastopal Gorazd Brumec. Trener članske ekipe je Alojz Hojnik, pomagal pa mu bo tudi izkušeni Štefan Kovač. Glavni pokrovitelj kluba je Arcont Gornja Radgona, pokroviteljstvo pa so prevzeli tudi Radenska ter še vrsta manjših podjetnikov in obrtnikov. Da bi bilo moštvo kar najbolje pripravljeno za naporno tekmovanje v prvi državni ligi, načrtujejo tudi nekaj srečanj z močnejšimi klubi iz sosednjih držav in tudi v prihodnje se bodo večkrat srečevali z NTK-jem Moravske Toplice Sobota, s katerim že nekaj let dobro sodelujejo. V klub pa si želijo pritegniti tudi več mladega naraščaja. Namiznoteniški klub Arcont Radgona se bo skušal uveljaviti tudi kot organizator zahtevnejših prireditev. Vsako tekmovanj ^UISka S«bOta z Letalsko zvezo drugo mednarodno tek-^hJ^d^rmh pilotov v akro- za pokal ARKO za državno prven-^1 a za tekmovanje, ki bo ' avgusta na letališču v So na vrhuncu. Kot je aeroklub lani po zopet organiziral W Pr*enstvo v akrobatskem je sodelovalo S?'^domačihletal in ic ^ncii । ’tako da so bili ude- zadovoljni. Zato je za letošnje tekmovanje mnogo večje zanimanje in pričakujejo, da se bo prireditve udeležilo okrog 20 tekmovalcev iz 10 držav. Tokrat pričakujejo, da se bodo tekmovanja udeležili tudi piloti iz Nemčije, Anglije, Slovaške, Rusije in Madžarske, je na tiskovni konferenci povedal direktor prireditve Martin Burjan s sodelavci. Tekmovalci bodo uvrščeni v dve kategoriji -športni program in program inter-diate. Glavni pokrovitelj drugega mednarodnega tekmovanja pilotov v akrobatskem letenju v Rakičanu Avto Merkator Ljubljana je oblju- in v fma|u । ^di tekrn. Hin ^nstva1 PrVega k™®3 končnice državnega član-Vec PremZa nas*ov prvaka v hokeju na travi je Lek Gomk^a^ ^ursko Soboto s 6 : 0. Strelci golov: iz r 5'Trig]?boc’ $• Mesarič in R. Mesarič po enega, d Polj bljane z^'2 Predanovec Pa so premagali Svobo-prv^*3 Cigiit in Šparaš. V finalu za,naslov VOs a se bosta tako srečali moštvi Triglava in na travi’-1 ^k^ovanja v državni mladinski ligi v , 1 golov: R 4^ Premagal M ursko Soboto z 9 z 0. • Mesarič 4, Gomboc 3 in Stanko 2. telja Srečka Kalamarja iz Trdko-ve. Doseženi uspeh nogometašev Goričanke je gotovo tudi rezultat večletnega načrtnega dela v klubu, saj uspešno delajo tudi z nižjimi kategorijami. Mlajši dečki in mladinci, ki so zasedli drugo mesto, namreč uspešno tekmujejo v Območni nogometni zvezi Murska Sobota. Nogometaši iz Rogašovec, ki so nekaj časa nastopali tudi pod imenom Dobrina, so v tekmovalni sezoni 1990/ 91 postali prvič prvaki v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota in se uvrstili v pomursko nogometno ligo. V tekmovalni sezoni 1991 /92 so v pomurski nogometni ligi zasedli drugo mesto in se ob reorganizaciji nogometa v Sloveniji uvrstili v tretjo državno nogometno ligo, kjer so zasedli predzadnje mesto in po enem letu tekmovanja izpadli. Letošnji uspeh, ki so ga sicer načrtovali za prihodnje jubilejno leto, jim je nova spodbuda, da se še bolje pripravijo na praznovanje 20-letnice kluba, zlasti še, če uspejo v kvalifikacijah in se uvrstijo v tretjo državno nogometno ligo. Načrtujejo, da bi v okviru gradnje nove telovadnice pri Osnovni šoli Jurij dobili nove . slačilnice. Pričakujejo pa tudi večjo finančno pomoč Občine Rogašovci. Feri Maučec Štefan Kovač - nova okrepitev NTK Arcont Radgona. leto pa bodo organizirali mednarodni turnir v spomin na dolgoletnega predsednika in trenerja kluba Ivana Drozdka. Feri Maučec bil, da bo dobil soboški aeroklub do konca meseca prvo akrobatsko letalo Zlim 50, kmalu pa naj bi na letališče v Rakičanu priletelo še letalo Zlim 142, ki bo sposojeno in bo namenjeno za akrobatsko šolanje pilotov. Feri Maučec Akcija Veter v laseh - s športom proti drogi Sobočani uspešni v Velenju V Velenju je bila sklepna prireditev akcije Veter v laseh - s športom proti drogi. Med devetimi slovenskimi mesti se je sklepne prireditve udeležila tudi reprezentanca Murske Sobote in se lepo odrezala. Sobočani so nastopili v rolanju, odbojki, košarki in likovni dejavnosti. V košarki je Murska Sobota zasedla drugo, v odbojki Olimpijski tek v Moravskih Toplicah Športna zveza Murska Sobota, Občina Moravske Toplice in Zdravilišče Moravske Toplice so organizatorji že tradicionalnega OLIMPIJSKEGA TEKA, ki bo v soboto, 15. junija 1996, ob 17. uri v Zdravilišču Moravske Toplice. Udeleženci bodo tekli na 11 in 3,5 km dolgi progi. Pričakujejo večje število tekačev iz osnovnih šol, društev in klubov ter drugih ljubiteljev teka in narave. Vsak udeleženec bo dobil majico Olimpijskega komiteja Slovenije in priznanje. Na pirireditev bo peljal tudi poseben avtobus iz Murske Sobote - ob 15.30 in vrnitev ob 18.30 -, ki bo brezplačen. Olimpijski tek bodo popestrili z nastopi folklornih skupin iz OŠ Fokovci in Bogojina, skoki padalcev z olimpijsko zastavo, dvigom toplozračnih balonov, nagovorom župana Občine Moravske Toplice ter intervjuji s tekači. (F. M.) kegljaškega športa Štefan Smodiš v reprezentanci Slovenije V Kranju je bilo leta 1985 člansko kegljaško prvenstvo Slovenije za dvojice. Lep uspeh sta dosegla člana Radenske Štefan Smodiš in Ludvik Horvat, saj sta podrla 1736 kegljev in zasedla drugo mesto. Miro in Hary Steržaj (Rdenska) sta 1641 keglji zasedla 16., Drvarič - Časar (Radenska) pa s 1561 keglji 29. mesto. V letu 1985 je prvič nastopil v slovenski reprezentanci Štefan Smodiš, član Radenske, in sicer na tradicionalnem tekmovanju republik ob dnevu republike v Prijedoru, kjer je Slovenija zasedla drugo mesto. Štefan Smodiš pa je podrl 846 kegljev. Kegljači Radenske so leta 1985 uspešno tekmovali v prvi slovenski kegljaški ligi, saj so med osmimi ekipami zasedli četrto mesto. Za ekipo Radenske so tekmovali: Miro Steržaj, Hary Steržaj, Smodiš, Drvarič, Kovačič in Horvat. Tudi v letu 1986 so kegljači Radenske uspešno tekmovali v prvi slovenski ligi, saj jim je za las ušlo drugo mesto. V zadnjem kolu so namreč izgubili srečanje z Brestom v Cerknici z 31 keglji razlike. Za Ra- densko so tekmovali: Miro Steržaj, 1023, kar je bil rekord kegljišča, Smodiš, 942, Hary Steržaj, 932, Drvarič, 841, Horvat, 809, in Brus, 773 podrtih kegljev. Po končani sezoni je Štefan Smodiš prestopil k mariborskemu Konstruktorju. Kegljači Radenske so sodelovali na mednarodnem turnirju ob praznovanju 20-letnice KK Erlach v Avstriji, s katerim je Radenska sodelovala že vrsto let, in med 20 ekipami zasedli solidno četrto mesto. Marika Kardinar svetovna prvakinja in rekorderka Na izbirnih tekmovanjih za sestavo ženske reprezentance Jugoslavije za svetovno prvenstvo leta 1986 v Miinchnu v Nemčiji, ki so bila v Zagrebu, Ljubljani, Bački Topoli in Reki, je bila najuspešnejša Marika Kardinar iz Dobrovnika, člani- pa peto mesto. V rolanju sta zmagala Jasna Šantavec (mladinke) in Marko Bertalanič (st. dečki). Drugi so bili: Šijanec (st. mladinci), Novak (ml. mladinci), Kuštorjeva (mladinke) in Cvetkova (ml. deklice). Tretji je bil Bobič (ml. mladinci), četrti Pok (st. dečki), peta pa sta bila Rogan (ml. dečki) in Čar-nijeva (ml. deklice). Med junaki ca mariborskega Konstruktorja. S povprečjem 426,2 keglja je bila prva in si zagotovila mesto v reprezentanci. Svojo.odlično formo je potrdila tudi na 16. svetovnem kegljaškem prvenstvu v Miinchnu. V tekmovanju posameznic je podrla 1363 kegljev ali 33 kegljev več kot drugouvrščena Madžarka Istvanne Nemeth ter postala svetovna prvakinja. V tekmovanju dvojic je skupaj s Pečovnikovo podrla 866 kegljev s Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica mariborskega Konstruktorja, je postala leta 1986 v Miinchnu svetovna prvakinja in svetovna rekorderka. in zasedla osmo mesto, hkrati pa s 480 podrtimi keglji postavila nov svetovni rekord in starega izboljšala za 7 kegljev. V ekipnem delu prvenstva, kjer je Jugoslavija zasedla peto mesto, je Marika Kardinar podrla 426 kegljev. Tako je Pomurje dobilo drugega svetovnega prvaka v kegljanju. Pred leti je bil to Ljutomerčan Miro Steržaj, ki je tudi prvi čestital Mariki Kardinar v njenem rodnem Dobrovniku. Za izjemen uspeh je Marika Kardinar prejela številne čestitke. Prvi, ki so ji izkazali pozornost, so bili nogometaši Dobrovnika, saj so ji pred tekmo Dobrovnik : Renko-vci pripravili prisrčen sprejem. Poleg tega se je Marika Kardinar v letu 1986 uveljavila tudi na drugih reprezentančnih nastopih in prvenstvih Jugoslavije. Na članskem prvenstvu Jugoslavije je z 801 podrtim kegljem zasedia triindvajseto mesto, v tekmovanju dvojic pa je bila skupaj s klubsko kolegico Ljubomiro Tkalčič enajsta s 1615 podrtimi ke- Namizni tenis Horvat in Unger presenetila Drugi državni članski TOP 12 turnir, ki ga je odlično organiziral NTK Moravske Toplice Sobota, je zbral 24 igralcev iz 13 slovenskih klubov. Klub odsotnosti nekaterih državnih reprezentantov je bilo tekmovanje zelo zanimivo in kakovostno. Na turnirju je sodelovalo tudi pet Sobočanov in dva Radgončana, ki so se odlično odrezali. To še posebej velja za Mitjo Horvata in Mirga Ungerja. Za največje presenečenje je poskrbel mladi Horvat, saj je drugo mesto njegova doslej‘najboljša uvrstitev med člani. V polfinalu je premagal Plohla s 3:1, v finalu pa izgubil z reprezentantom Komcem z 0 : 3. Tudi tretje mesto Ungerja je lep uspeh. V polfinalu je izgubil s Komcem 1 : 3, v borbi za nastopilo 68 tekmovalcev. Med tretje mesto pa s Plohlom z 2 : 3. Solidna sta bila tudi Radgončana Rihtarič in Benkovič, ki sta zasedla šesto oziroma sedmo mesto. V drugi skupini je Solar zasedel do- glji. Na mednarodnem kegljaškem dvoboju med ženskima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske v Bački Topoli, kjer je zmagala Jugoslavija, je Marika Kardinar podrla 457 kegljev in bila najboljša tekmovalka dvoboja. Najboljša je bila tudi v reprezentanci Jugoslavije na mednarodnem srečanju ženskih reprezenatnc Romunije in Jugoslavije v Bukarešti, kjer je zmagala Romunija. Podrla je 428 kegljev. Daleč najboljša je bila na srečanju reprezentanc Hrvaške in Jugoslavije v Zagrebu, kjer je podrla 469 kegljev. Izkazala se je tudi na mednarodnem kegljaškem turnirju za Trofejo Jugoslavije na Rabu, saj je z 919 podrtimi keglji zasedla tretje mesto. Skupaj z Juvančičevo pa sta v tekmovanju dvojic podrli 1361 kegljev in zasedli sedmo mesto. Za svoje izredne uspehe v letu 1986 je bila Marika Kardinar prvič razglašena za športnico Pomurja in Maribora in prejela Bloudkovo plaketo. Marika Kardinar in Hary Steržaj prvaka Slovenije Na finalnem članskem kegljaškem tekmovanju za naslov prvaka Slovenije, ki je bilo leta 1986 v Krškem, sta dosegla lep uspeh pomurska kegljača Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica mariborskega Konsa-truktorja, in Hary Steržaj iz Ljutomera, član Radenske, saj sta postala prvaka Slovenije. Kardinarjeva je podrla 1773, Steržaj pa 3598 kegljev. Ob tej priložnosti je podelil predsednik občine Krško Sandi Stru-peh Mariki Kardinar plaketo Občine Krško za izjemne rezultate. Za Haryja Steržaja je bila osvojitev naslova članskega prvaka Slovenije največji uspeh. V letu 1986 so Haryja Steržaja tudi izbrali za najboljšega športnika ljutomerske občine. (Nadaljevanje) bro drugo mesto, soliden pa je bil tudi Kocuvan, ki je bil peti. Dejan Šbul je zasedel dvanajsto mesto. Najboljši so dobili pokale in plakete, prvih pet v prvi skupini pa tudi denarne nagrade. S prikazano igro je bil zadovoljen tudi državni kapetan Borut Veren, ki je pohvalil borbenost starejših in nekaterih mlajših igralcev. Najbolj gaje z igro presenetil Horvat, na katerega bo moral v prihodnje M.U. računati. Pikadu - V odranski diskoteki Forum je bilo pomursko prvenstvo v pikadu (301), kjer je sodelovalo 120, in odprto prvenstvo Pomurja v dvojicah (501), kjer je posamezniki je zmagal Milan Varga iz Kapce, med ženskami pa Romana Čuček s Ptuja. Med dvojicami je prvo mesto zasedel Evrostar. (J. Žerdin) vestnik, 13. junijaj^ ✓e zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo Z močjo možganskih valov OVEN Ona: Všeč si nekomu, ki je dovolj resen in zrel, da bi te lahko osrečil. Pokaži nekoliko več zanimanja in lahko bo še prav zanimivo. Osrečila boš tako sebe kot tudi osebo, ki ti bo v prihodnosti marsikaj pomenila. On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki se bo dokaj manifestiralo pri tvojem finančnem planu. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. BIK Ona: Počitek, ki si ga načrtovala, bo potrebno še malo preložiti. A vseeno se boš prav prijetno zabavala, saj boš proste trenutke preživela v bližini nekoga, ki ti že dalj časa ne gre iz glave. On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si prepričan, daje tvoja pot edina pravilna. In finančni učinki tvoje ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. DVOJČKA Ona: Več kot očitno je, da ti ne bo prav nič dolgčas, saj se ti obeta prava 'razprodaja’ tvojega prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi v povsem vsak- danjih stvareh. On: Nestrpno boš čakal na neko priložnost, ki pa bo na koncu preprosto odkorakala mimo tebe. Sredi tedna se ti obeta izredna zabava s prijatelji, kjer se ti obeta še vse kaj drugega kot boš pričakoval. RAK Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, J saj ti bo zelo pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Zaradi poslovnih interesov se boš znašel v precej kočljivem ljubezenskem položaju. Poskusi se raje malo razvedriti, saj ti lahko pretirana resnost prinese kvečjemu še večjo zmedo in nezaupanje. LEV . Ona: Življenje si boš uredila predvsem s potrpežljivostjo, nikakor pa ne z nenadnimi odločitvami. V večji družbi boš nepričakovano odkrila, da so te nedavno tega pošteno potegnili za nos. Nikar ne bodi užaljena. On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti o tem ne bo nerodno govoriti. Znova si izgubil naklonjenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potrudil in jo ponovno osvojil. Za druge reči pa bo še čas ... DEVICA Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že pomagal. Vendar so se časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se bo odločiti alj za vedno odnehati. On: Naredil boš sicer ogromno načrtov, njihova realizacija pa bo precej medla. Spusti se raje v kombinacijo s prijateljem, saj lahko s skupnimi močmi naredita neprimerno več - in predvsem veliko bolje. stvarem. Tehtnica Ona: Pred očmi imaš en sam cilj, zato pa ne vidiš priložnosti, ki se ti kar ponujajo. S silovitim rezom boš prekinila trenutno zvezo, ki ti greni življenje, nato pa se boš posvetila tudi lepšim in prijetnejšim On: Veliko si boš prizadeval zaradi kratkotrajne zaljubljenosti, končalo pa se bo precej komično. Toda tega nikar ne razglašaj naokoli, saj bo edini učinek ta. da se ti bodo smejali tudi drugi. ŠKORPIJON Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu nekega prijateljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoje srce. Nasprotnik, ki ti greni živ-Ijenje, te samo podžiga v prizadevanjih, da bi čim-prej dosegla svoj cilj. On: Žilica ti ne bo dala miru, vse dokler ne boš tudi ti poskusil prepovedanega sadu. Pričakuješ lahko veliko odmevnost na svojo idejo, njena realizacija pa bo ostala predvsem odvisna od tebe. gSTRELEC- A Ona: Trenutek, ki si se ga tako bala, je končno za teboj. V resnici pa se bo sedaj šele začelo, zato si nikar ne jemlji predolgih počitnic. Prijatelj se ti bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo realizirati. On: Vse bo še v redu, le pohiteti bo treba. Tvoji načrti so povsem uresničljivi, toda za to je potrebno še kaj več kot samo dobra volja. Prijatelj ti bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača podrobneje razmisliti. KOZOROG Ona: Ko se ti bo ponudila priložnost, jo raje zgrabi z obema rokama, kot pa da ti uide. Prijateljice ti pripravljajo presenečenje, ki pa ti mogoče niti ne bo preveč všeč, zato se pripravi na rahel prepir. On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli dokončno obračati na bolje. Vsekakor pa je še daleč čas, ko si boš lahko privoščil kakšen konkretnejši oddih in sc.posvetil svojemu konjičku. AfTK VODNAR C Ona: Zarad’ nepričakovane ljubezenske izjave boš » sprva ogorčena, nato pa ti bo vse skupaj začelo ugajati. Prijatelji bodo sicer začudeni, vendar si bodo kar hitro uspeli razjasniti novonastali položaj. On: Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni partnerjevi muhi. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev vajinega odnosa, ki trenutno prihaja v še eno od majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro preraste v velike probleme. RIBI Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj izkazalo kot izredno slaba poteza. Toda nikar se ne ustraši govoric, ki so začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito postavi po robu. On: Vprašanje je, ali bo tvoj poslovni partner pri- volil v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu prav ti zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu. Avstralski znanstveniki so razvili napravo, ki možganske valove spreminja v električno energijo. Pri poskusu v Sydneyju je Lesu Kirkupu uspelo, daje s pomočjo »svojih misli« premikal majhnega robota. Seveda pa se strokovnjaki s prenosom možganskih valov INTERPOT11^ ka- je Sti Pri naS 11 CIA na del1 aU P? Ednf od f čiSta nekal drUjgoga kak INTERNETU od teg tagnl sltljžb je verjetno v8 najšla, ka je «t-ern, tlSk ta m°3a zadnja kritična zabeležka, ’ Sobo?? ? °™enleno- ka Šrange na Kocljevoj ulici v Hek L a ° lid1^ pred ten- ka bi se rour s ize na koga prevrgo, pa je zaroto te. zapore, ulica vekši na koga prevrgo, pa je za ekši tau dneva skoro čista za° Tisti den, gda so novine začnoli tiskati, S-šrange pa žnjoure s tistimi farbastimi trikotni fkraj odnesli, Beleka je zanimalo zakoj, Pa ^eRoie mogo gor pri j ti. Nevarnost je ešče nej mimo, »o nevarno kak tou, ka se šteri rour na občana do] p stre ji prevrže je tou, ka se na stre ji črejp tete, L slemenjaki, pa vse tou tak pomali doj leti. Ci J vekši veter hitrej, či pa menši pa pomenje. TU Pa pa ešče falajček zrjavejnoga pleja doj spadne. T pa od žlejba, šteroga pou je že čista ^^g-j)«) polojni pa redno trava raste, pa bi jo že i J • - tovrstnogrf lej ko kosili. Tak je Bela po svojoj pameti, brez --strokovnega znanja zaključo, ka je za človeka jako neprijetno, či njemi cejli slemenjak ali falat črejpa na glavou spadne, pa tildi/ Či se falajček zrjavejnoga pleja v pišlivo glavou P . nemre preveč fajn biti. Či na kakšon avto ji Ciy pa nje* lilknjo napravi, je nanč nej tak strašno. , Zakoj so tiste šrange fkraj odnesli, pa ji postaban v haustor te znamenite Hekličove iže, navaden od nemre razmiti. Ovi, ka pa tou prej k majo, Pa gviišno razmijo, samo nemrejo nika napraviti, vef n va, športna serija - 22.au ve 23.20 Koraki, glasbena oddaje TV AVSTRIJA! nred,9^ 6.00 Blossom - 6.25 Otrossk' sp _ g.55E Pes z družino - 9.35 V glas $ Cola^,# pa A - 10.40 Superman - 1Mini ^5 13.00 Otroški spored - 1a - 'p -- 15.40 Superman - 1 G-** & Mačke in pes - 1 7.40 Kd g3QC^ jg 18.05 Polna hiša - 18.30 Al^jga - z}jj|a_, ka ' 21-00 Acapulco H. CA22-tt' 22.00 M.A.S.H,na-Ur, Do/3,°0 l°drom- oddaja o avtomobi-n°vitev a9num, nanizanka - 0.00 24 IV 30, ponovitev 1°-oo p^an!a Barbara - 8-15 D°-^%ikBr°9rarn . i?00'13 - 10.05 Izobra-'2-201; k 30 Za otroke - 12.00 P^C^nina am b^zen' serija -12.45 Dvoj-Skai„Seriia - I 6enck'film " 14'35 Gusari'’ Nč? Pr°9ram'0? Poročila - 15.10 Izo-S s ■ 16.50 a'16-1O Za otroke-16.40 S Mn ' I8°2^n8el.Falls’ serija - 17 50 !W9-30 Dni ;asa denarnica - 18.55 ?' 2> 20.55 T n|k - 20.10 Potepam se in V irski I35 S slik? Padament - 22.15 Dnev-K ’ d°ku,hentarla(jhko ' 23-05 Nasprotja Tyh arnifllm- 23.55 Poročila ?^khvASKA2 -1 * %|q '6.3q Tr„n'45 Koraki, glasbena od-L^S^daja -'1 u7tek spoznenjB, izobra-^o5CPvn0an 7-°Q Športna oddaja -,%ja T9-3o ne U’ Španija : Romunija, ns;2o-25 edp;t -2010 šp°rtna ?3-2q 1 prenos "°9°metu, Anglija : Ni-rn°'belo v barv n Urgenca' seri'a h JO pi^irii (ka 13.00 Otroški spored < 'PaA- V,^1 ' 15-25 Superman - ’ 6J. p^n°° Mačke in pes - 17.25 11 - Panja - ~ Bolgarija in 2°-1S 19,30 čas v sliki - 20.00 N°9omet, evr. prven., Šk- televizijski spored od 14. junija do 19. junija otska - Švica in Nizozemska - Anglija -23.05 Ljubimec, komedija - 0.40 Homer in Eddie, film - 2.15 Čas v sliki - 2.45 Schi-ejok vsak dan - 3.45 Dobrodošli v Avstriji -5.45 Dvoboj v labirintu, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Čas v sliki - 12.10 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Sporna vprašanja -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogatj in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Univerzum - 21.10 Reportaže - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Na kraju dogodka - 23.00 Umetnost - 23.30 Falling cats - 1.00 Pogledi s strani - 1.50 Nogomet RTL 5.30 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.05 Sledge Hammer - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.35 Med nami -8.05 Springfieldska zgodba - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 SK-Babies - 21.15 V imenu zakona - 22.15 Quincy - 23.10 Miami Vice - 0.00 Dnevnik -0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Golden Palače - 2.00 Barbel Schafer - 2.55 Dnevnik - 3.20 llona Christen - 4.10 Hans Meiser - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Ženska pri štiridesetih - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk -15.00 Poročila - 15.10 Pop glasba - 15.20 Narodna glasba - 15.30 Skrivnosti naših možganov - 16.00 Poročila - 16.05 Sposojena zemlja - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Don duijote - 17.55 Katoliška kronika - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Kritična situacija, serija - 21.15 Tiskovna konferenca -22.00 Studio '96 - 22.50 Sence pozabljenih prednikov, sovjetski film - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 8.30 Zasedanje parlamenta - 16.30 Turistični magazin - 17.00 Regionalni program - 17.20 Romunija : Španija, nogomet - 19.25 Plesi Savana - 20.05 Kultura - 20.20 Nizozemska: Anglija, nogomet - 22.30 Objektiv - 23.05 Pregled tiska - 23.10 Čar športa - 1.00 Gesta Madžarov SREDA 18.JUNIJA TV SLOVENIJA 1 1030 1055 11D5 1155 1225 1300 1305 1335 1445 1500 1550 1620 1700 17.10 1800 1830 iaio 1930 2005 2035 2230 2300 035 Hov, angleška nanizanka Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Roka rocka Portret Franca Kralja Revija mladinskih pevskih zborov Poročila Kolo sreče Zgodbe iz školjke Dlan v dlani Mednarodna obzorja: Kosovo Slovenski utrinki Ljudje in zemlja Dnevnik Podelitev nagrad Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Dnevnik Erikini cilji, angleška nanizanka Film tedna: Violeta, poslušaj mojo pesem, angleški film Dnevnik Severna obzorja, ameriška nanizanka Izdaja, švedska nadaljevanka, 1/4 Poročila TV SLOVENIJA 2 1140 1155 1245 1440 1505 1550 1650 1725 1920 2005 V žarišču Oči kritike Varšava, poljsko-nemško-francoski film Eriki cilji, angleška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka Ljudje kot mi, ameriška nadaljevanka, 1/4 Iz deževnega tropskega gozda EP v nogometu, Hrvaška : Portugalska, prenos V vrtincu V žarišču EP v nogometu: Italija : Nemčija, prenos Turčija : Danska, posnetek POP TV 10.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum, ponovitev - 12.00 POP-kviz - 12.30 M. A. S. H., ponovitev - 13.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarična oddaje - 13.30 Acapul-co H. E. A. T., ponovitev - 14.30 Chicago Hope, nanizanka - 15.30 Avtodrom, ponovitev - 16.00 POP 30 - 16.30 Krila, nanizanka - 17.00 Dangerfield, nanizanka - 18.00 Santa Barbara - 18.50 Kompas Holidays, turistično okno - 19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Nuna in kavboj, film - 22.00 M. A. S. H., nanizanka - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Magnum, nanizanka - 0.00 24 ur - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA 1 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Serija za mlade -12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.40 Junaki letalstva, ameriški film - 14.40 Pomembno in nepomembno - 14.50 Rad imam svoje mesto - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.10 Prvič, serija za mlade - 16.40 Poročila - 16.50 Angel Falls, serija -17.45 Kolo sreče - 18.20 Obnova Hrvaške -18.50 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Poslovni klub - 20.45 Kultura - 21.45 Jaz sem pesem, glasbena oddaja - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Z namenom in razlogom - 23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 15.35 Koledar - 15.45 Serijski film - 16.30 Hr- vaško 17.00 plemstvo, izobraževalna oddaja -Športna oddaja - 17.25 EP v nogome tu, Hrvaška : Portugalska, prenos - 19.30 Dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.25 EP v nogometu, Italija : Nemčija, prenos - 22.45 Walker, serija TV AVSTRIJA! 6.00 Mačke in pes - 6.25 Otroški spored -10.00 Ekipa A - 10.40 Superman - 10.55 Prečastiti podeduje raj, komedija - 13.00 Otroški spored - 15.25 Mini Čas v sliki - 15.25 Superman - 16.10 Ekipa A - 17.00 Mačke in pes - 17.25 Nogomet, evr. prven Hrvaška -Portugalska in Turčija - Danska - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Nogomet, evr. prven. Rusija - Češka in Italija - Nemčija -23.30 Čas v sliki - 23.35 Lisičke, film - 1.45 Schiejock vsak dan - 2.45 Dobrodošli v Avstriji - 4.35 Nevarne igre, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -10.15 Umori so njen konjiček - 11.05 Avstrija danes - 12.00 Časvsliki - 12.10 Univerzum: divje živali in mi - 13.00 Časvsliki - 13.10 Na kraju dogodka - 13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Kalifornijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Mami, rad bi ostal pri tebi, film -22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče: Sužnja v Savdski Arabiji - 23.20 V imenu ljubezni, film -0.50 Pogledi s strani - 0.55 Kalifornijski klan -1.40 Nogomet, evr. prvenstvo RTL 5.30 Poročila - 5.32 Dobro jutro - 5.35 Bogati in lepi - 6.00 Poročila - 6.05 Sledge Hammer - 6.30 Poročila - 6.35 Dobri časi, slabi časi - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Springfieldova zgodba -9.00 Poročila - 9.05 Kalifornijski klan - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Moja mala Soledad -11.00 Vroča nagrada 11.30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Golden Palače - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer - 18.30 Ekskluzivno -18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi -20.15 Njeno dvojno življenje, -22.10 Sternov tv-magazin - 0.00 Dnevnik - 0.30 Cheers - 1.00 Sledge Hammer - 1.30 Golden Palače - 2.00 Barbel Schafer -2.55 Dnevnik -3.20 llona Christen - 5.05 Eksplozivno TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Hotel Paradiž - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Poročila - 15.10 Počitniška matineja - 15.30 Skrivnosti naših možganov - 16.00 Poročila - 16.30 Top model - 17.00 Vklopi - 17.30 Avtoportret - 17.55 Nujna pomoč - 18.05 Televideo - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kviz - 19.30 Dnevnik - 20.20 Lepi novi svet? - 21.00 Pistacija, TV-igra - 22.25 Vstop odklonjen, dok. film - 23.15 Herb Ellis, glasbeni film - 23.45 Spored Andreje Szenes - 0.20 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.00 Zamejski Madžari - 15.30 Alpe-Dona-va-Jadran - 16.00 Madžarska s kamero -16.50 Pratika - 17.00 Regionalni program -15.20 Turčija : Danska, nogomet - 19.25 Di-zajner Jozsef Cserny - 20.20 Policijska poročila - 22.30 Objektiv - 23.05 Pregled tiska - 23.15 Labodje jezero: Zona, koprodukcijski film - 0.45 Gesta Madžarov ČETRTEK 19JLNI.M TV SLOVENIJA1 1010 1025 1055 1125 1300 1305 1510 1600 1700 17.10 1800 1830 1910 Na počitnice Samo za punce, ameriška nanizanka Svet divjih živali, angleška serija Po domače Poročila Kolo sreče Čudna pokrajina, angleška serija Tv-konferenca Dnevnik Živ žav Fallerjevi, nemška nanizanka Kolo sreče Risanka A 1930 2005 2125 2235 2300 2315 000 Dnevnik Seinfeld, ameriška nanizanka Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke Dnevnik Poslovna borza Severna obzorja, ameriška nanizanka Poročila TV SLOVENIJA 2 1100 1130 1150 1240 1430 1550 1615 1700 1300 1845 Iz deževnega tropskega gozda V žarišču Iskanje starodavnega Tibeta, dokumentarna oddaja EP v nogometu, Rusija : Češka, posnetek Divji zahod, angleški film Seinfeld, ameriška nanizanka Severna obzorja, ameriška nanizanka Piratke, angleška nadaljevanka, 2/4 Po Sloveniji Poslujemo 1915 Tok, tok, kontaktna oddaja 2005 2120 035 V žarišču Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka Ambasadorji znanosti Republike Slovenije, reportaža Pisave Umetniški večer Big band RTV Slovenija POP TV 11.00 Santa Barbara, ponovitev - 11.00 Magnum - 12.00 POP-kviz, ponovitev - 12.30 M. A. S. H, ponovitev - 13.00 Edera, ponovitev -14.00 Nuna in kavboj, ponovitev filma - 16.00 POP 30- 16.30 Krila, nanizanka - 17.00 Dan-gerfield - 18.00 Santa Barbara, nanizanka -19.00 POP-kviz - 19.30 24 ur - 20.00 Beveriy Hils, nanizanka - 21.00 Melrose Plače, nanizanka - 22.00 M. A. S. H., nanizanka - 22.30 Argument, nanizanka - 23.00 Magnum - 0.00 24 ur, ponovitev - 0.30 POP 30, ponovitev TV HRVAŠKA! 7.25 Poročila - 7.30 Santa Barbara - 8.15 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževani program - 11.30 Kviz za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Ljubezen, serija - 12.40 Ljubi me ali me pusti, ameriški film - 14.40 Mladi Robin Hood, serija - 15.05 Poročila - 15.10 Izobraževalni program - 16.10 Kviz za otroke - 16.40 Poročila - 16.50 Angel Falls, serija -17.50 Kolo sreče - 18.25 Moč denarja - 18.55 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zalivska vojna, dokumentarna serija - 21.15 Željka Ogresta in gostje - 22.15 Dnevnik - 22.35 S sliko na sliko - 23.05 Triler - 0.05 Poročila TV HRVAŠKA 2 17.10 Koledar - 17.20 Kultura- 18.20 Za pest dolarjev - 18.50 Razpotja federacije - 19.30 Dnevnik - 20.15 Serijski film - 21.05 Reševal- RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHI (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PEltK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Prebiramo dnevne časopise - 7 .00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Zamurjenci- 10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja -12.05 Obvestila-12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik-13.30 Poročila- 13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Kultura in šport ob koncu tedna-18.00 MV-dur-19.00 Radijski dnevnik-19.30 Večerni program MV - 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč SOBOTA: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacjevtreh jezikih - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Potočila- 10.05 Obvestila- 10.10 Menjalniški tečaji agencij-10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne naMV- 13.10 Pozdrav in napovednik- 13.3OPoročila-13.35 Obvestila - 14.30 Evropa v enem tednu, BBC -15.30 Dogodki in odmevi- 16.25 Obvestila- 16.30 Poročila -17.00 Kulturni koledar -17.05 Radijski knjižni sejem -17.30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV - 19.30 Dober večer, Beno! - 22.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamuijenci, ponovitev - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na MV -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila - 12.05 Obvestite - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Radijski dnevnik PONEDELJEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Šport - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.4 5 Porabsko/Nemško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Župan na obisku -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu- 12.00 Poročila BBCja- 12.05 Obvestila- 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV - 13.10 Pozdrav in napovednik -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Minute za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16.30 na 911, serija - 22.00 llona in Kurt, avstrijski film TV AVSTRIJA! 6.00 Mačke in pes - 6.25 Otroški spored -9.30 V glasni hiši - 9.55 A Ekipa - 10.40 Su-perman - 11.25 Neptunova odisejada - 13.00 Otroški program - 15.40 Superman - 17.10 Mačke in pes - 17.25 Kdo je tukaj šef? -18.05 Polna hiša - 18.30 Alf - 19.05 Roseanne - 19.30 Časvsliki - 20.15 Sezona umorov v jezerskem hotelu - 21.05 Potres, film - 22.40 Smrtni trikotnik - 0.25 Poroka - 2.55 Čas v sliki - 2.55 Schiejok vsak dan TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Schiejok vsak dan -12.00 Čas v sliki- 12.10 Reportaža- 13.00Čas v sliki -13.40 Umori so njen konjiček - 14.25 Califomijski klan - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Na obisku na Tirolskem - 21.05 Top spot - 22.00 Čas v sliki -23.05 »Nightwatch« - 23.55 Nočna bakla -1.00 Šport - 0.55 Pogledi s strani - 1.00 Kalifornijski klan - 1.40 Modemi časi - 2.50 Video-noč RTL 5.30 Poročila - 8.00 Springfieldska zgodba -10.30 Moja mala Soledad - 11.30 Družinski dvoboj - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 18.00 Dober večer - 18.30 Zvezdni magazin - 18.45 Poročila - 19.10 David Copperfield - 20.15 Dr. Stefan Frank - 23.15 Magnum - 0.10 Poročila - 0.40 Na zdravje! -1.10 Sledge Hammer! - 1.35 Golden Palače - 3.30 llona Christen - 4.20 Hans Meiser -5.15 Ekskluzivno TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Poročila - 9.10 Kalifornijske sanje - 9.35 Dopoldne, vmes Marienhof - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary -12.55 Telepakk - 15.00 Poročila - 15.10 Sotrpini - 15.20 Počitniška matineja - 17.00 Vklopi - 17.30 Čakajoč na vlado - 17.55 Rešiti bit življenja - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 18.55 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.25 Sosedje, TV-roman - 21.05 Friderikusovšov - 22.50 Mostovi - 23.40 Atletika - 0.30 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.50 Okusi iz Baranje - 16.15 Odrasli so včasih špasni, literarni mozaik - 17.00 Mentalna higiena - 17.30 Lestvica popevk - 18.00 Regionalni program - 19.05 MacGyver, serija -19.55 Računalništvo - 20.15 Ura bogov, Peter Popper - 21.00 Dnevnik -21.15 Kriminalistični magazin - 21.45 Kultura - 22.00 Objektiv -22.35 Pregled tiska - 22.40 Minljivost časa, nemški film Poročila- 17.00 Šport- 17.30Skrščakon,cekronpaz marelof-18.15 Bilo je nekoč... - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV-19.30 Moja mala nočna glasba - 22.00 Želimo vam lahko noč TOOEk 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste -6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila -810 Pozdrav in napovednik - 8.30 Murskim val- 9.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik- 11.15 Mali oglasi- 12.00 Poročila BBCja -12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine- 13.00PopoldnenaMV-13.10 Pozdrav in napovednik- 13.30 Poročila- 13.35 Obvestila -14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila- 16.30 Poročila- 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Radijski dnevnik- 19.30 Večerni program MV- 19.30 Da in ne - 22.00 Želimo vam lahko noč 8RHJ4 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Džouži na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Iščemo za vas -10.00 Poročila-10.05 Obvestila-10.15NSTSNMV-glasbena lestvica -11.00 V živo o... -12.00 Poročila BBCja-12.05 Obvestila-12.15 Kronika UNZ-ja-12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.00 Popoldne na MV -13 10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi- 16.25 Obvestila -16.30 Poročila -17.00 V stiski -17.30 Srebrne niti -18.00 Najlepše žeje s čestitkami in pozdravi- 19.00 Radijski dnevnik- 19.3OVečemiprogram MV -19.30 Mursko-morski val - 22.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 5.45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6.40 Mlado jutro - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v treh jezikih - 7.40 Kmetijski strokovnjak - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.10 Pozdrav in napovednik - 9.00 Menjalniški tečaji bank -9.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1010 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža tedna -11.15 Malioglasi- 12.00 Poročila BBC-ja- 12.05 Obvestila -12.15 Kronika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinarv 1 .osebi ednine- 13.00 Popoldne na MV-13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila -16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV -19.30 Geza se zeza - 22.00 Želimo vam lahko noč 26 vestnik, 13. junija ronika Zgodilo seje... Požar na prikolici Pri nakladanju sena na Zgornjem Kamenščaku je na samonakladalni prikolici minuli ponedeljek izbruhnil požar. Zaradi prisebnosti lastnika, ki je požar sam pogasil, je prikolica ostala cela. Gmotno škodo ocenjujejo na okoli 80 tisoč tolarjev. Pretepal ženo in sestro 3. junija je Drago K. iz Murske Sobote doma med prepirom pretepal ženo Darjo in sestro Gabrielo. Morali so posredovati policisti, ki so Draga uspeli pomiriti. Čaka ga še postopek pri sodniku za prekrške. S sekiro po naboju Za Štefana K. iz Tmja, kije na steber ograje postavil manevrski naboj in s sekiro udaril po njem, bi 3. junij lahko bil usodnejši. Naboj je namreč eksplodiral, Štefan pa je pri tem staknil le lažjo telesno poškodbo po sredincu in dlani leve roke, ki so mu jo oskrbeli v soboški bolnišnici. Policistom je izročil še devet nabojev, ki sojih zasegli. Tudi on se bo srečal s sodnikom za prekrške. Zavrnili 23 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so policisti minuli ponedeljek zavrnili 23 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Umrl zaradi srčne kapi Zdravniki so ugotovili, da seje prometna nesreča v Motvarjevcih, o kateri smo poročali že v prejšnji številki Vestnika - takrat je umrl voznik osebnega avtomobila Jožef Berden iz Filovec - zgodila, ker je voznika zadela srčna kap. Neprevidni otrok pred avto 4. junija nekaj pred 12. uro seje po lokalni cesti skozi Kuštanovce peljala voznica osebnega avtomobila Renata S. Zunaj naselja je bil na levi strani ceste parkiran -traktor s priključenim obračalnikom za seno. Tedaj je izza njega nenadoma stekel čez cesto štiriletni otrok Č. B. iz Kuštanovec. Kljub zaviranju voznica ni mogla preprečiti nesreče in je otroka zbila po vozišču. Hudo poškodovanega so odpeljali v soboško bolnišnico. Osem kršitev javnega reda in miru Policisti so sredi minulega tedna morali opraviti tudi osem posegov zaradi kršitev javnega reda in miru. Pri tem so morali trikrat posredovati na javnem mestu, petkrat pa v zasebnih prostorih, pri čemer so do streznitve pridržali dva kršitelja. Zbil ga z viličarjem 6. junija ob 12. uri seje v SGP GIO v Lipovcih zgodila delovna nezgoda s hudimi telesnimi poškodbami. Voznik viličarja Milan K. je pri prevažanju betona v betonski žlici zadel delovodjo Simona H. in ga zbil po tleh. Pri tem je Simon H. utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v soboški bolnišnici. Požar v delavnici 6. junija ob 13.15 je prišlo do požara v avtoličarski delavnici v Podgorju zaradi samovžiga prašnih delcev v prezračevalni napravi. Lastnik delavnice je ob pomoči gasilcev GD Podgorje požar takoj pogasil, zato je nastala le manjša gmotna škoda na ostrešju in kritini delavnice. Z avtom v drevo Prejšnji četrtek ob 14.40 seje voznik osebnega avtomobila Franjo B, državljan Hrvaške, peljal po magistralni cesti iz Hotize proti Gaberju. Ko se je pripeljal zunaj naselja Hotiza, je zaradi vožnje preblizu desnega roba cestišča zdrknil na desno bankino, od tu pa čez cesto v levi obcestni jarek, kjer je vozilo trčilo v drevo. To je bilo usodno za njegovega sopotnika Antuna H., prav tako iz Hrvaške, ki je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. Voznik pa je bil le laže poškodovan. Mina na njivi Občanka Margit B. je pri delu na njivi v Gaberju minuli četrtek našla protipehotno mino še iz druge svetovne vojne. Kraj najdbe so do prihoda pirotehnika zavarovali policisti PP Lendava, nakar so mino uničili. »Invazija« tujcev se nadaljuje 6. junija so policisti na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 26 tujcev, in sicer 9 Romunov, 5 Ukrajincev, 4 Ruse, 3 Makedonce, po dva Poljaka in Hrvata in enega državljana ZRJ.- Dekleti padli po vozišču 7. junija se je voznik osebnega avtomobila Karel C. iz Brezovec ustavil na ulici Štefana Kovača v Murski Soboti, ker je nameraval zaviti levo. Takrat sta se za njim na kolesu z motorjem pripeljali dve dekleti, ki zaradi neprilagojene hitrosti in neizkušenosti nista mogli pravočasno ustaviti. Trčili sta v zadnji del avtomobila, nato pa sta obe padli po vozišču in se pri tem lažje poškodovali. Požar na pošti V zgradbi Pošte in Telekoma v Murski Soboti je 7. junija ob 14.05 izbruhnil ogenj na tokovnem transformatorju. Čeprav je delavcem z gasilnimi aparati požar uspelo hitro pogasiti, je nastalo za okoli milijon tolarjev gmotne škode. Ugotovili so, daje prišlo do požara zaradi preboja električne energije na dotrajanem materialu. Istega dne okoli 23. ure pa je zagorelo v električni omarici plavajočega bagra v Segrapovi gramoznici v bližini Krapja. Ogenj so pogasili ljutomerski gasilci. « Prijeli 5 ilegalcev in zavrnili 35 tujcev Minuli petek so pomurski policisti prijeli pet romunskih državljanov, ki so ilegalno prišli iz Madžarske v Slovenijo. Izročili sojih madžarskim varnostnim organom. Na mejnih prehodih na območju UNZ Murska Sobota so tega dne zavrnili 35 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Stop za Romuna V soboto so policisti v Mostju prijeli dva Romuna, ki sta ilegalno prestopila madžarsko-slovensko mejo. Po opravljenem postopku so ju nastanili v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Poleg tega so na mejnih prehodih zavrnili 42 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Balon na zvoniku V nedeljo ob 20.36 je pilot in lastnik toplozračnega balona Matjaž P. iz Murske Sobote domnevno zaradi prenizkega leta trčil v zvonik katoliške cerkve v Murski Soboti. Balon je obvisel na zvoniku, pilot ter sopotnika Drago K. in Simona Š. iz Vanče vasi pa so ostali v košari. Matjaž P. je iz balona vrgel vrv, po kateri se je Drago K. spustil na nadstrešek cerkve. Matjaža P. in Simono Š. so ob 21.15 rešili soboški gasilci. Gmotne škode še niso ugotovili. M Policisti »lovijo« prehitre voznike Navkljub vsemu kar 121 prekoračitev hitrosti! Vse do 25. junija bo trajala akcija slovenske policije Hitrost ubija. Ob tej priložnosti bodo policisti vsakodnevno nadzirali hitrost vozil s posebnimi napravami, na območju Pomurja pa bodo v tem času uporabljali tudi tri ročne radaije, ki spremljajo voznike v obeh smereh. Te aktivnosti bodo policisti izvajali tudi ponoči. Sicer pa je akcija preventivna, saj je znano, da promet na naših cestah narašča iz dneva v dan. Poleg tega se čakalna doba na mejnem prehodu v Dolgi vasi podaljšuje, štiri smrtne žrtve na pomurskih cestah v zadnjem času pa resno opozarjajo na nujnost večje varnosti udeležencev v prometu. 13 smrtnih žrtev v prvih štirih mesecih letos na pomurskih cestah je zagotovo dovolj zgovorno opozorilo, pred katerim si ne kaže zatiskati oči. Posebej zato, ker po teh podatkih celo vodimo v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami. Z akcijo Hitrost ubija naj bi preprečili divjanje po naših cestah. Vsem, ki bodo kršili predpi- se o hitrosti, bodo policisti najprej razdelili poučno zloženko, tiste, ki bodo peljali bistveno hi- Policija spet zavaja A. P. je v Vestniku 23.5.1996 pretep v Ljutomeru prikazala z dveh strani, kar se v celoti ujema z objektivnim novinarskim poročanjem. Torej trditev v zadnji številki Vestnika (30. maja 1996, str. 3) kjer šef pomurske policije trdi, da povzema samo izjavo J. F., kaže na sprenevedanje in zavajanje. Res pa je, da očitno želi in misli, da je samo policijska resnica edina RESNICA, saj se niti ne potrudi zadeve razčistiti v lastnih vrstah. Ob tem se mi kot davkoplačevalcu postavlja vprašanje, kdo sploh vodi policijo, da smejo slednji delati in si izmišljevati take in drugačne konstrukte. Helsinški monitorij - Slovenija za človekove pravice je bil takoj seznanjen o dogodku, dve priči pa sta njemu in tudi sodišču pripravljeni potrditi, da me je policist takoj, ko sem z mamo Trije gasilski jubileji Občinska gasilska zveza Murska Sobota bo v nedeljo, 16. junija, počastila tri pomembne gasilske jubileje. Tako bodo v Rogašo-vcih proslavili 70. obletnico ustanovitve gasilskega društva, v Kup- šincih in Šalamencih pa 60. obletnico. Ob obujanju spominov na prehojeno pot bodo najzaslužnejšim gasilcem podelili priznanja. Povsod se obeta tudi pester kulturno-zabavni program. M. J. Poroke Poročili so se Na Matičnem uradu Turnišče so se poročili: Alojz Horvat, strojevodja, iz Turnišča in Jožica Dravec, ekonomska tehnica, iz Turnišča; Štefan Gjerkeš, tesar, iz Nedelice, in Irena Ternar, ekonomska tehnica, iz Nedelice; Simon Marič, avtoprevoznik, iz Bratonec, in Renata Toplak, upravna tehnica, iz Nedelice. Vse najboljše na skupni življenjski poti! Invazija tujcev se nadaljuje Policijska patrulja je v nedeljo ob 7.30 v Gornji Radgoni ustavila voznika osebnega avtomobila, sicer našega državljana, ki je v avtomobilu peljal štiri Romune. V postopku so ugotovili, da so Romuni ilegalno prestopili v našo državo. Istega dne ob 16.20 je v Trimlinih policist PM Petišovci prijel tri državljane Romunije, ki so ilegalno vstopili v Republiko Slovenijo. Vseh sedem Romunov so nastanili v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Poleg tega so na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 9 Romunov, 4 Jugoslovane in Hrvata, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. PISMA, MNENJA, STALIŠČA... Zakaj kriza prašičereje v Pomurju? Zakaj kriza v prašičereji Pomurja, bi moral razložiti predsednik Pomurskega prašičerejskega združenja g. Jože Meolic, ki ni hotel pristopiti k Združenju prašičereje v Sloveniji, mi je telefonično razložil njen predsednik. Pa si oglejmo, kako so stvari potekale. Dne 15. 3.1994 smo imeli ustanovni zbor prašičerejcev Prekmurja, kjer je dr. Slavic pojasnil pomen združitve na nivoju Slovenije, izvolili potrebna delovna telesa in za predsednika imenovali g. Jožeta Meolica, ki je bil takrat tudi predsednik KZ Panonka M. Sobota. Da bi bila ironija popolna, je razpadla KZ Panonka M. Sobota, katere predsednik je bil g. Jože Meolic, in ni zaživelo Združenje prašičerejcev Prekmurja, ker pač ni bilo po volji g. Meolica. Zato je formiral rejska središča (vzreja plemenskih mladic) v zasebni prašičereji in jih dal na sodišču dne 7.8.1995 registrirati kot Pomursko prašičerejsko združenje in tako izigral večino prekmurskih prašičerejcev. Tako ravnanje g. Meolica je skrajho nekorektno in nepošteno in me spominja na despotizem. Njegova dolžnost bi bila, da pove, da pač ne želi biti predsednik, ne pa da ima večino prašičerejcev »za norca«. In zakaj prav rejska središča, kjer bi pripuščali bekone in jih potem za dva meseca prodajali kot breje plemenske mladice? Gre za preprost račun. Plemenska mladica, ki doseže pri petih mesecih in pol do šestih mesecih težo 100-110 kg, se krmi kot bekon, če jo prodaš kot bekona, dobiš 20.000,00 do 22.000,00 tolarjev, če je ženskega spola in jo pripustiš, dobiš čez dva meseca 55.000,00 do 57.000,00 tolarjev. Taki rejci ne morejo v Evropo, saj Evropa pripušča mladice v starosti najmanj sedem mesecev in pol, nam je razložil zastopnik evropske firme Solva-na 15. 2.1996 v navzočnosti g. Meolica. Prav tako je povedal, da tisti, treje, kot bi smeli, pa bodo na kraju prekrška tudi kaznovali. Premalo nas je, da bi umirali na cestah, je slogan, s katerim slovenska policija označuje različne preventivne akcije v prometu. Najnovejšo so sedaj napovedali prehitrim voznikom, saj je znano, da hitrost ubija. Pred policijskimi patruljami je torej zelo odgovorna naloga, da vsaj do določene mere prispevajo k zmanjšanju prevelikega krvnega davka med vozniki osebnih avtomobilov, motoristi, kolesarji in pešci. Zaradi vse pogostejših prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi vožnje pod vplivom alkohola prispel na klic na kraj dogodka, udaril, zgrabil za glavo (potrjena poškodba glave) in z njo pričel udarjati ob steno. Vrgel me je na tla in pričel brcati v predel trebuha in glave, nato me dvignil in pričel daviti. Ker je s tem dejanjem očitno kazal znake, da ne obvlada sebe in ne situacije, mene pa je pričel življenjsko ogrožati, je vmes posegla mama ter je tako poškodoval še njo. Da poli- in prekoračitve hitrosti, pomurski policisti poostreno nadzirajo promet. Eden od nadzorovvok-viru akcije Hitrost ubija, ki sojo delavci Uprave za notranje zad«' ve Murska Sobota izvedli minuli torek med 5. in 10. uro, paježal pokazala, da varnost na pomurskih cestah še vedno ogrožajo nevestni vozniki. Kako si drugače razlagati podatek, po katerem so ob poostrenem nadzoru cestnega prometa, v kar je vključenih 21 policistov z radarji ugotovili kar 140 kršitev cestnoprometnih predpisov; od tega!1 slov 121 primerih za očitno prekoračitev hitrosti. Tako so zoper tri voznike na pisali predlog za uvedbo po5^ ka pri sodniku za prekrške, v 1 primerih pa so se odločili rt mandatne kazni. MILAN JER® ds cija zavaja, se kaže tudi v te j nikomur niso sprva . prisotnost odvetnika tr^jjo, stvenega pregleda oziro da zdravniško pom p tem nismo iskalL izdal bolniško ter zdra izvida? Ali postaja Pjstvo? zdravstvo in mogoče s ^j. Od tu pa več ni da e .^fe. cijske države in njene ^0 Srečanje obmejnih gasilcev v Gerlinc . Tišini Predstavniki gasilskih društev iz občin Cankova- se Gornja Radgona, Radenci in okraja avstrijske Radg°n 4 sestali v Gerlincih. Ob tej priložnosti so se dogovorih, srečanje gasilcev obmejnih občin 1. septembra v u ■ Pričakujejo udeležbo več kot 500 gasilcev, med njimi v Icev iz notranjosti Slovenije in Avstrije. Ti se bodo P° j gasilskih veščinah. <7 Pol stoletja IGD Radenska 65-člansko Industrijsko gasil- spominsko diplomo ^p^^vci sko društvo Radenska je ob kon- Radenci-Boračeva, P«1/ u po-cn tedna nnčasfiln 50 obletnico. in občinskemu gas>lsK plaket« cu tedna počastilo 50. obletnico. Prvi predsednik IGD Viktor Leben je v nagovoru orisal dosedanjo razvojno pot omenjenega društva, ki sodi med najstarejša v državi. Ob tej priložnosti je izrazil zahvalo vodstvu podjetja Radenska, ki je vedno imelo posluh za njihovo dejavnost. Za uspešno sodelovanje so jubilejne plakete s in občinskemu gasn--^- .. Ojniku Francu Mulcu. so prejeli tudi veterani^0 Dokl, Ivan Drvarič, Alojz $ Zl- Alojz Kerec, Ivan Eranje. tor Leben, Franc Pelci. Nat1 taša in Simon Šormoš. v tem kulturnem programu so stopili pevci mešanega peys zbora Radenske in malčki- ■ CANKOVA-TIŠINA - Pred kratkim so organizira”^jj# ranja odpadnih zaščitnih sredstev, kislin, svetil, 0 U’ (one odp mulatorjev idr. Na zbirna mesta so ljudje pripeljali okrog dkov. (F-KU) DOdinist,, ■ ODRANCI - V Občini Odranci, kjer je 420 (okrog 1.800 prebivalcev), spet iščejo boljše Poskusna vrtina, ki sojo izvrtali lani, namreč ni da a ^ne3' "b rezultatov. Zdaj delavci Nafte Lendava spet vrtajo d0® sajje> trov. Zadnje analize so pokazale, da bo tokrat voda d° r ' (j. Z ' le okrog 8,1 miligrama nitratov, kar je pod dopustno m ki redijo plemenske mladice, naj ne bi redili bekonov. Po L Kovačeve pa naj bi bila mladica stara leto dni. ko bi prvič proti. Cene bomo poslušali strokovnjakov in bomo odvzeli dovol stim ki- imajo bekone in plemenske mladice, nas bo dole'eia stili norih prašičev, saj je genetika preresna stvar, da bi jo Pr pohlepnežem. ne Ker pa prašičereja zaradi frakcionaštva v Sloveniji ni en°tn\ajHe more nihče pogovarjati z ministrom za kmetijstvo in prei>ral1 ’j(ie Jo more nihče zagotoviti, koliko prašičev imamo, in lukoPvl)iih 0e anarhije, da prašiče uvažamo, medtem ko pomurski rejcis morejo prodati. ^.0 Po razpadu jugoslovanskega tržišča je ministrstvo za r ta izračunalo, da nam primanjkuje 35-40 % prašičjega mesa' namen namenilo kar precej sredstev, vendar o teh sredstvih ' računa in je tako nastalo kar precej privilegiranih Pru^.Mi nam je znano iz zgodovine, pa privilegiji močno zavirajo ra- -1 Prav dobro se spominjam, ko smo v letih 1948-49 uvaja u ^hi-m razlagali, da bomo takrat imeli blaginjo. Žal pa so kolhoz . tro razpadli. . Danes uvajamo družinske kmetije, ki so prav tako P^^no, nekoč kolhozi, in tudi te bodo propadle, ko bomo prišli v E Evropa potrebuje bogate kmete. Ko smo si 2. 9.1993 v sosednji Avstriji ogledali druži^0 nam je kmet razložil, da ima 66 ha zemlje, redipraš‘ee‘^koh1' živino, ima silos na CO2, ki stane 80.000 DEM, s prostornih0 zo z 22 ha njiv. Ta kmet se obnaša tržno in je strokovno um ha Pri nas pa so nekateri privilegirani prašičerejci, ki ’ manj zemlje, gradili tako velike silose. Ti prav gotovo ne boo Evropo, saj so njihovi prašiči za 30-40 % dražji od evr°P^ 1^“' sujem se, ali ni to razmetavanje denarja in iztrebljanje mo 1* njpt«rlC ki naj bi bil spet hlapec? Erneš' rSljMS. junija 1996 ali 48J SERVISER 12-LETNA TRADICIJA Borut Jagodič Ifeki Piha>ni godbi nastopa 15 godbenikov in večina jih je obu , asov‘m Lešanah. Od nedavna imajo godbeniki enotne ie(1We, ^asUge zanje ima predvsem podjetnik Anton Kurbus, ki jim ni Jhu in organiziral šivanje. Obleke, za katere so posamez-toiLj ni'tl dali simboličnih 5.000 tolarjev, so sicer stale 550.000 te L ■ • ^ka Sodba deluje nepretrgoma od 1945. leta, dejansko pa kOkLnjeni zametki v leto 1895. Stoletnico bodo proslavili avgusta, - Qo »grali na proslavi obletnice GD Lešane. - Fotografija: L. Kr. g^Oje in p'etne pevke iz haihl°v 'zbr,0^6 ®*strice-»C* raznolik, ^dska nPaPm Je do- M o Bi Udi Sa' tVak ^Stona- “ Stnci in C’ na Pritedi- ‘ 0 Ze tudi v vr- "S nJ' Bistrici i LAPA CENTER * AVTOTRGOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.: 062 640 540 Akcijska prodaja od 17. do 22. junija, od 8.00 do 18.00 N IVA VSEPOVSOD Samara 1300/4 limuzina Akcijski popusti ------------ . • KREDITI BREZ POLOGA (TUDI ZA RABLJENA VOZILAlZTlHuSoN^ IN KMETOVALCE • PRODAJA PO SISTEMU STARO ZA NOVO p00BLAŠČENI pB0DAJALEC IN * rezerni deli OB NAKUPU PODARIMO prevleke In preproge ter opravimo tehnični pregled. estnik Človek ni rad na hladnem. Zadnja zima je bila dolga in zato je marsikdo porabil več kurilnega olja ali drv kot v prejšnjih krajših zimskih obdobjih. Dobro je, da se na zimo začnemo pripravljali že nasvezgodaj, kot'so to naredili na domačiji Štefana Rajbarja na Krajni nedaleč Od Murske Sobote: s cirkularko, ki jo je poganjal traktor, so nažagali lep kup drv, ki se bodo v lepem vremenu posušila, potem pa jih bodo pospravili v drvarnico. Pozimi bo prijetno posedeti v topli sobi. - Fotografija: F. Ku. OBČINA GORNJA RADGONA objavlja prosta delovna mesta 1. VODJA ODSEKA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN GOSPODARSTVO Pogoji: - visokošolska izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri, - 10 let delovnih izkušenj, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, poznavanje dela z računalnikom, preizkus ZUP-a, znanje nemščine ali angleščine, - izpolnjevanje posebnih pogojev, določenih v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih, - poskusna doba 3 mesece. 2. VIŠJI SVETOVALEC ZA OKOLJE IN PROSTOR Pogoji: - visokošolska izobrazba - gradbenik, arhitekt, kr. arhitekt, geodet, pravnik, - 5 let delovnih izkušenj, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, poznavanje dela z računalnikom, preizkus ZUP-a, znanje nemščine ali angleščine, - izpolnjevanje posebnih pogojev, določenih v 4. členu Zakona o delavcih v državnih organih, - poskusna doba 3 mesece. Delovno razmerje po L in 2. se sklene za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OBČINA GORNJA RADGONA -ŽUPAN, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. list SRS, št. 31/76) JAVNO DRAŽBO najdenih stvari, ki jim je potekel rok hrambe, in sicer 27 koles in drugih najdenih stvari. Ogled najdenih stvari je mogoč uro pred dražbo. Javna dražba bo v soboto, 29. 6. 1996, na dvorišču Javnega podjetja Komunala, d. o. o.. Murska Sobota, Kopališka ul. 2, ob 9. uri. sit ali radio Pioneer ali alu platišča « avtomehanika * avtokleparstvo * vulkanizerstvo TESTNE VOŽNJE 17. IN 18. JUNIJA OD 8.00 dalje v Kocljevi 5. Murska Mercedes-BenZ Soboto. OČITNO DRUGAČEN VITO PREDSTAVITEV IN TESTNE VOŽNJE 19. JUNIJA OD 9.00 dolje v PROMETNO-VRRNOSTNEM CENTRU GRBER v Murski Soboti. KOMBI LIMUZIN€ RAZR€DOV C in € ZB autocommgrcc Kocljeva 5, Murska Sobota, ; d.o.o. tel. 21 830 Razvojni sklad občin Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje na podlagi 6. člena Pravilnika o poslovanju in plasmaju sredstev sklada in pogodb o zagotavljanju sredstev Razvojnemu skladu za kreditiranje projektov malega gospodarstva v sodelovanju z LB Pomursko banko, d. d., Murska Sobota in Tehnološko razvojnim skladom Republike Slovenije, d. o. o., objavlja RAZPIS za kreditiranje projektov malega gospodarstva z območij občin Lendava, Črenšovci,.Kobilje, Odranci in Turnišče 1. Predmet razpisa Skupna višina razpisanih sredstev za kreditiranje projektov malega gospodarstva s področja kmetijstva, turizma ter naložb v proizvodne in storitvene dejavnosti zaradi širitve obstoječe oziroma uvajanja nove dejavnosti znaša 140.000.000 SIT, od tega A), sredstva Razvojnega sklada Lendava in LB Pomurske banke, d. d., M. Sobota 100.000.000 SIT B) sredstva Tehnološko razvojnega sklada RS, d. o. o. 40.000.000 SIT (po kriterijih, objavljenih 12. L 1996 v časopisu Delo) 2. Merila in pogoji k točki A: Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, komitenti LB Pomurske banke, d. d., s sedežem oziroma stalnim prebivališčem na območju občin Lendava, Črenšovci, Kobilje, Odranci in Turnišče, in sicer: - gospodarske družbe, ki so v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94) uvrščene med majhna podjetja; - samostojni podjetniki posamezniki; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost. Prednost pri dodeljevanju posojil bodo imeli prosilci, katerih projekti poleg pogojev, ki jih zahteva banka (komitentstvo), izpolnjujejo večino od tehle kriterijev: a) sovpadanje projekta z občinskim razvojnim programom, b) multiplikativni vpliv projekta na razvoj občine, c) nerizičnost projekta, d) dobra boniteta. Prednost bodo imeli prosilci, katerim sredstva še niso bila dodeljena. 3. Kreditni pogoji k točki A: - višina posojila za posamezni projekt znaša največ 4.000.000 SIT, - letna obrestna mera: TOM + 5 %, - doba vračanja: 4 leta vključno z možnostjo enoletnega moratorija na vračanje glavnice in kvartalno zapadlostjo obrokov, - način zavarovanja: hipoteka, zavarovanje pri zavarovalnici, s poroki. 4. Namen iz točke A: L - 20.000.000 SIT kreditnega potenciala je namenjenih za kreditiranje tehnološko zahtevnejših projektov, ki ustrezajo pogojem Tehnološko razvojnega sklada RS, d. o. o., II. - 80.000.000 SIT za druge projekte s področja malega gospodarstva. Roki za oddajo vlog: k točki A: - 20. avgust 1996, k točki B: - do porabe namenskih sredstev oz. najkasneje do 31. 12. 1996. Vsebina vloge: Prosilci kandidirajo na javni razpis na podlagi izpolnjenega obrazca »Vloga za dodedlitev kredita«, ki ga dobijo na sedežu sklada. Vlogi priložijo naslednje dokumente: ■ poslovni načrt oziroma investicijski program, če je predračunska vrednost investicije večja od 3.000.000 SIT: - lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi nameravanih del, če gre za naložbo, za katero je po zakonu potrebno pridobiti enega od navedenih dokumentov; - mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, če gre za vlaganja v kmetijsko dejavnost; - prosilci, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja. Gospodarske družbe priložijo še: - dokazilo o boniteti (obrazec BON-3, bilanco stanja in uspeha za zadnji dve leti), - fotokopijo razvrstitve po dejavnosti (Zavod RS za statistiko), - fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register (z vsemi prilogami). Samostojni podjetnik pa: - zadnjo davčno napoved (z vsemi prilogami), - potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih od krajevno pristojne izpostave RUJP, - potrdilo pristojnega organa za javne prihodke o vpisu v vpisnik podjetnikov. Vloge se naslovijo na RAZVOJNI SKLAD LENDAVA, Partizanska 46, 9220 Lendava z oznako: »Prijava na razpis«. Obravnavane bodo samo popolne vloge. Prosilci bodo o izbiri obveščeni v , 35 dneh od konca prijavnega roka. Informacije: Razvojni sklad Lendava, tel. 77 400. Komisija Razvojnega sklada Lendava in LB Pomurske banke, d. d., bo projekte, ki bodo ustrezali kriterijem pod točko B., obravnavala ločeno v sodelovanju s Tehnološko razvojnim skladom RS, d. o. o. 350J» 900J® 590;!® 900J0 ■iiis 890,0® 29000 4.99000 990,00 990,0® 4.0900® 390,00 iaš»lesa; 9.99000 pečica z litoželezno posodo, LOGAR 5.760®® 390,0® 990®® 990,00 15.990.1* 9900® 990,®®. 990,00 4.990, visokotlačni tiiadnovodni čistilni aparat, KARCHER, K 410. pretok vode 400 l/h, tlak 110 bar, dovod tople vode do 40°C videorekorder, PHILIPS, VR151, 2 glavi, daljinsko upravljanje, samodejno čiščenje avdio in video glav, skart priključek glasbeni stolp, PHILIPS, FV 330, digitalni radio, CD gramofon, dvojni kasetofon z možnostjo hitrega presnemavanja, daljinsko upravljanje, mešanje zvoka z zvokom iz mikrofona, budilka, zvočna omarica z dvojnim bas refleks zvočnikom zračna tlačite, MULLNER, 68040, z manometrom, tlak do 3 bar akumulatorski vrtalnik v kovčku, SKIL, 2475 VA, 12 V, petstopenjski prtvijalni moment, samozatezna glava, 0 10 mm, od O do 700 obr/min, vrtanje: jeklo do 10 mm, druge kovine do 16 mm, les do 25 mm hidravlično dvigalo, A.O.K. nosilnost 1,51 videorekorder, PHILIPS, VR 451,4 glave, odlična kakovost mirujoče slike in počasnega posnetka, daljinsko upravljanje, samodejno čiščenje avdio in video glav, laserska tehnologija video glav, skart priključek polokroglo ogledalo, FIN AL, art. 105, širina 60 cm premična klima naprava, DELONGHI, PAC 25, teža 44 kg, moč 950 W, kapaciteta hlajenja 1620 do 2400 W, pretok zraka 360 m3/h, časovna nastavitev, antibakterijski filter, dve hitrosti ventilatorja, šumnost 49,5 dB(A) ponev, ALULITH, RUN 280/70, mere 28 x 7 cm enoročajna sanitarna baterija, UNITAS, A 00117, Elegance, za korito merilni inštrument INSTRUMENTI, Ml 7046, razred točnosti 2.5, napetost: izmenično 10 do 1000 V, enosmerno 100 mV do 1000 V; tok: izmenični 3 mA do 3A. enosmerni 1 mA do 1 A; upomosi 1 do 10.000 o hladilna torba, COLEMAN, Euro elektro box, 12 V, 251 osnovni preme TANIN, Biotan, enoročajna sanitarna baterija, UNITAS, A 00027, Elegance, za umivalnik enoročajna sanitarna baterija. UNITAS, A 00305, Elegance, za kad sesalec, SIEMENS, VS 62A00, moč 1200 W, elektronska nastavitev sesalne moči, 4-kratno filtriranje zraka električni grelnik vode. । TEG 10/N ah TEG 0/■ fotoaparat, MINOLTA, AF 101R QD, avtofokuš, motor, samodejna nastavitev občutljivosti filma, predblisk proti efektu rdečih oči, ročni vklop bliskavice, odtis datuma na negativu darilo: film AGFA 135/24 enoročajna sanitarna baterija, UNITAS, A 00524, Elegance, za bide televizor, PHILIPS, 21 PT166, ekran 55 cm, teletekst, daljinsko upravljanje, možnost sprejema satelitskih in kabelskih programov, skart priključek električni grelnik vode. TIKI, TG 80E.80I merM inštrument, INSTRUMENTI, Ml 7043, raired točnosti 2,5, napetost: izmenično 3 do 1000 V. enosmerno 100 mV do 1000 V; tok: izmenični 1 mA do 10 A, enosmerni 0.5 mA do 5 A; upornost 1 do 100 n ___________________________________________________________— hladilnik, GORENJE GA, Hi bruto hladilna prostornina hladilnik 2051, zamrzovair mere 175x60x6Ocm univerzalna tuš kabina, KOLPA. TK 80-90 regulacijska širina 78 - 90 cm, višina 175 cm wc-splakovalnik. kopalniška oprema. TERMOTEHNA, LIV, Laguna Bled. 7-delna garnitura Pri takojšni^ P zauP* Merkurjevo^ <4' vsi izdelki še n ejši, kad za tuš, KOLPA, Tango, bela, mere 80 x 80 cm EUROCORNICl, hrast Pri nakupu na ^eg a|i 12 posojilo na ’ Merk^l. mesece« »*■ L oeX kartico t milnik za tekoče milo, HIGI. enojni wcdeska, EUROCORNICl, bela hladilnik, IBERNA, ICM31, bruto hladilna prostornina 3171, hladilnik 2211, zamrzovalnik 651, avtomatsko odtaljevanje, mere 163x60x60 Cm na 2,3 ali Obiščite Mi trgovski ce v MURSKi S TC Merkur franšizni P'01 v CANKOVI: KZ Zadružni v ORMOŽU: Merkur v Ha' junija 1 996 estnik 29 IR RAČUNALNIŠKI m TEČAJI .. . ... - — ».o. _ . ■ tal ‘teca/roč. za začetnike bo poteka/od 17:6. 1996 ob 16.00 r®caj INTERNČ bo potekal od 26.6.1996 ob 16.00 v ^OCITNKfiH OTROŠKI TECfiJI I 'a Prijave do 17.6.1996 nudimo 10% popust! Možno plačilo na 5 čekov brez obresti. ^d-O-O.. Slo^nsira^^ 237-160. Murska Sobota, p. o. Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 2, daje v najem najugodnejšemu ponudniku naslednje poslovne prostore. "trgovski in gostinski lokal v Kramarovcih (trgovski prostor 96 m2, gostinski prostor 74 m ) ■gostinski lokal v Rogašovcih - 80 m-'gostinski lokal v Gederovcih - 55 m gostinski lokal na Tišini - 85 m2 ’gostinski lokal v Krogu - 62 m2 'ključno s trgovsko in gostinsko opremo. ^jave pošljite na gornji naslov v 10 dneh od dneva objave. ^^MONIKA LJUBEČNE ’96 Harmonikarje, ki igrajo na diatonično harmoniko, vabimo, da se prijavijo na srečanje in tekmovanje za polfinalno in finalno nagrado za Zlato harmoniko Ljubečne, ki bo septembra na Ljubečni. lijankT10 srečanje, ki ga organizira Murski val, bo 14. ju-Harm • v Branoslavcih ob Gajševskem jezeru. Murcv^ikarji se lahko prijavijo do 10. julija na naslov: ta ^al, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobo-Sp0‘?°telefonu (069) 33 015. (en °Clte naslova dveh skladb, s katerima boste tekmovali leto b’t’ narodna), svoj naslov, telefonsko številko in im°- Se sre^a,Va z vami °b 1400 ob jezeru. /144 | fiadio Ituroki vul 9G6 Mu ^ETIJSKO gospodarstvo ^EIČan, Rakičan, Lendavska 5 objavlja ugodno prodajo Oljenih kmetijskih strojev vsi so vozni: 6 - 2 kombajnov Zmaj 161 ' 1 tr । oria Samel Leone 70 7vaktor Deut?75 s°kotlačni preši (stiskalnici za slamo) do formacije o prodaji dobite v Rakičanu vsak dan od 7. s,tojeu^Potel- (069) 21 314,23 097 ali 23 150. Vsak dan si atlko tudi ogledate. ŠMARNA petelin «83 H (k.aA Radgona 9 1 61755 Vz^GODNIH CENAH -k. Nudimo IZDELKE VOZ IM Anje betona TOVARNA KOVINSKE OPREME 9000 MURSKA SOBOTA d.o.o., TlAInska 29/b Tel.: (069) 32-752, ta: (069) 31-579 motorna vozila JUGO 55, letnik 1987, registriran do 10.4.1997, prodam. Drago Kolmanič, Ribiška 12, Bakovci, tel.: 43 201. m7956 DAIHATSU SHARADE, diesel. letnik 1989, ugodno prodam. Košarovci 2, Križevci v Prekmurju. m7959 JUGO 45, neregistriran, potreben GLASBENA SOLA M. Sobota obvešča STARŠE, DA BO SPREJEMNI PREIZKUS ZA NOVE UČENCE V PONEDELJEK, 17. JUNIJA 1996 MED 9.00 IN 11.00 TER MED 14.00 IN 17.00 URO. TROCAL FENSTER&TUREN PVC-okna in vrata, rolete, žaluzije za nove in stare gradnje. Izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ROLETARSTVO ARNUŠ, PTUJ, Povodnova 3, tel.:. 062 775 647. GEOCOM, d. o. o. Slovenska 41. Murska Sobota KURILNO OLJE TAKOJŠNJA DOBAVA Možnost plačila na obroke! tel.: 27 565 EXPORT- IMPORT Finančni ingeniring TUDI Ml V POMURJU ©plemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 popravila prodam za 400 DEM. Tel.: 24 665. m7961 VW HROŠČ, letnik 1970, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 45 577. m7975 KOMBI CITROEN C 35, diesel, let nik 1986, prodam. Partizanska 35, Lendava. m7978 FIAT 126 P, letnik 1990, prevoženih 28.000 km, prodam. Slomškova 66, 2. nadstropje, stanovanje št. 1, M. Sobota, tel.: 21 615. m7992 R 5, letnik 1991, Jugo 55, letnik 1988, R 4 GTL, letnik 1989, in motorno kolo Kawasaki Z 500, letnik 1980, ugodno naprodaj. Tel.: 57 171 in 57 330, Rogašovci 6. m7997 LADO SAMARO 1500, letnik 1993, registrirano do 30. 8. 1996, prodam po ugodni ceni. Tel.: 23 586, popoldan. m8010 VECTRO 1.6 i, letnik 1990, prodam. Tel.: 21 040. m8011 JUGO 55, MINI MORRIS 850, prodam. Filovci 1. m8O12 ZASTAVO 101, 1300, konfort, letnik 1982, registrirano do februarja, ga-ražirano, prodam. Kroška 47c, Murska Sobota. m8018 JUGO 60, bele barve, letnik 1989, prevoženih 78.000 km, prodam. Pu-ževci 38, tel.: 49 078. m8O25 GOLF DIZEL, letnik 1985, prodam. Tel.: 26 428. m8028 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeče barve, pet vrat, registriran do junija 1997, prodam. Tel.: 069 23 235, po 16. uri. m8029 JUGO 45, letnik 1990, bele barve, prevoženih 57.000 km, prodam. Tel.: 46 648, popoldan. m8034 JUGO 45, letnik 1988, in Golf JGL, bencin , letnik 1987, prodam. Tel.: 46 559. m8035 MOPED APN 6, malo vozen, cena 90.000 SIT, prodam. Tel.: 23 168. m8036 ZASTAVO 128, letnik 1989, registrirano do maja 1997 prodam. Tešano-vci 7c, tel.: 48 201. m8040 NISSAN PRIMERA 1,6 SLX, letnik 1992, ugodno naprodaj. Tel.: 24 308. m8087 KOMBI MB 207 D, letnik 1981, prodam. Naprodaj tudi mulčer za moto-kultivator Goldoni. Gornja Bistrica , 124, tel.: 70 240. m8043 OPEL KADETT D, letnik 1982, prodam. Tel.: (069) 63 032, Jože. m36959 lec jamči z vso ustrezno dokumentacijo, da so bile jarčice ustrezno cepljene. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, gostilna Železen Beznovci, tel.: 49 025 in bistro Huber Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, tik pred nesnostjo, pasme HISEX lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 292, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m6005 TELICO, brejo devet mesecev, A-kontrola, prodam. Franc Gjergjek, Borejci 40. m7977 DVE BREJI TELICI prodam. Tel.: j62 753. m7981 PUJSKE prodam. Tišina 36. m8000 NESNICE, MLADE JARČICE, rja ve, cepljene, hisex, stare 13 tednov, prodam za 400 SIT. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m8009 KRAVO, staro šest let, sedem mesecev brejo, prodam. Utroša, Hotiza 55. m8024 TELICO, brejo 7 mesecev, kontrola A, prodam. Tel.: 40 161. m8O26 DVE TELICI, breji, prodam. Tel.: 62 753. m8O56 NESNICE, MLADE JARČICE, od 350 SIT dalje ena, naročite jih lahko po tel.: 82 401. m35950 posesti STANOVANJSKO HIŠO z možnostjo poslovnega prostora (stanovanjski del 190 m2 in poslovni prostor 40 m2) v Bakovcih prodam. Tel.: 43 273. m7531 V M. SOBOTI prodamo 2,5-sobno stanovanje, 65 m2, komfortno, takoj vseljivo, za okrog 70.000 DEM. S-2599. Dill, d.o.o., tel.: 32 322. V M. SOBOTI prodamo 2-sobno stanovanje, 74 m2, center mesta, vseljivo takoj, za okrog 80.000 DEM. Š-2580. Dill d.o.o., tel.: 32 322. m7979 GRADBENO PARCELO z vso dokumentacijo na Petanjcih prodam, in cena po dogovoru. Tel.: 61 098. m7983 POSLOVNI PROSTOR v centru Lendave dajem v najem. Informacije po tel.: 75 163. m8008 POSLOVNI PROSTOR V GORNJI RADGONI, 80 m2, prodam ali zamenjam za osebni avtomobil oziroma stanovanje v Murski Soboti. Tel.. 31 749. m8016 STAREJŠO HIŠO V GRADIŠČU, na 16 arski parceli, mirna lokacija, prodam. Tel.: 31 749. m8O2O ENOSOBNO KONFORTNO STANOVANJE, 43 m2, v centru Domžal prodam. Informacije po tel.: 061 714 054, popoldne. m8O27 DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodamo. Tel.: 21 623. m8043 DVOSOBNO STANOVANJE v Mur ski Soboti vzamem v najem. Informacije po 17. uri, tel.: 81 445. m8048 GRADBENO PARCELO z vso doku-mantacijo na Petanjcih prodam. Plačilo in cena po dogovoru. Tel.: 61 098. dopoldne. m8O55 NEDOGRAJENO HIŠO v Podgra-dju pri Ljutomeru, v okolju brez hrupa, prodamo. Tel.: 81 256, po 21. uri. m3595O živali NESNICE, mlade jarčice pasme NOVI HISEX in golden komet super braun (rjave), tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri mostu, d. o. o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava na dom zastonj. Kupec dobi za vsakih deset jarčic 10 % popusta ali eno jarčico zastonj. Prodaja- HIŠO na parceli 1000 m2 v Petišo-vcih pri Lendavi prodam. Tel.: 048 823 012, Hrvaška. m7676 DVOSOBNO STANOVANJE, novejše, z garažo v Murski Soboti prodamo. Tel.: 22 973. m7954 V BELTINCIH prodamo hišo z gospodarskim poslopjem, dvorišče 1100 m2, na lepi lokaciji po uradni cenitvi 72.000 DEM. Tel.: 061 752 731, med 19. in 21 uro. m7957 HIŠO z delavnico v ulici Mikloša Kuzmiča 47 v M. Soboti prodam. Tel.:. 21 651, popoldan. m7965 HIŠO-na Vaneči, novejšo, podkleteno, 240 m2, Komfortno, s popolno opremo, večja parcela, asfalt, na čudoviti lokaciji, prodamo ali zamenjamo za 1- do 2-sobno stanovanje. Š-1375. Dill, d.o.o. 32 322. V NAJEM damo poslovne prostore v velikosti 64 m2 ob Partizanski cesti 52 v Lendavi. Kontaktna oseba je Olga Krajnc, tel.: 062 211 271.m8059 kmetijska mehanizacija B. I. K., d. o. 0., NEPREMIČNINE Posredujemo pri prometu vseh vrst nepremičnin ter urejamo dokumentacijo. Pričakujemo vas od 8. do 16. ure v M. Soboti, Slomškova 35, tel.: 31 594. OBRAČALNIK SIP in belo vino, šmarnico, ter rdeče vino jurko in klinton prodam. Tel.: 31 474 ali Mar-kišavci 30. m7958 OBRAČALNIK PANONIJA, dobro ohranjen, prodam. Predanovci 18, tel.: 45 457. m7964 MALO RABLJENA kmetijska mehanizacija po zelo ugodnih cenah -pajke, nakladalke, balirke, pluge in vse drugo prodajo. Tel.: 0609 642 194. m7995 'ŽITNI KOMBANJ MF z adapterjem za koruzo prodam. Tel.: 46 477. m7996 ŽITNI KOMBANJ KLAS Mercator, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 062 715 044, po 19.30. m7998 KOMBAJN 141 Zmaj z adapterjem za koruzo prodam za 5.000 DEM. Zenkovci 42, tel.: 49 173. m8006 VISOKOTLAČNO PREŠO KLAS, iščemo VESTNIK ra ra nwwrrrn Ljutomer in G n S'Cer v PE M’ Sobota, Le"ddepci ter v ekspozituri Odd£°?'C*e po telefonu 32 897-ekta Investicijsko bančništvo ln vrednostne papirje