ta prstkov. ^^J ¿ally except Sandys and Holiday«. PROSVETA GLASILO slovenske: narodne, podporne jednote Urad nitki U) upravni proatori t 168 T So. Lswndsla A v«. OffiM «f PuklUatlaai 2657 80. Lswndsla Ava. Telephone Lswndsla ««SB JTO-YEAR XVII. ff^'SSa^SaTffi Chkngo, III., torek, 21. oktobra (Oct 21), 1924. STEV.-N UMBER 248. o-»«- ler> ewtiae 1101, As* al Oet. ». !•!?. .uikariaa* oo June 1« 1911 • «OLIKO SO MAG- RAT J E DALI ZA GLASOVE? --r ^el» denarno mošnjo moro še dati račun senatnemu (dMku. Dvanajst velikih kapi- Uliitor poklicanih y Waah-kfton. 0XTMIUJONSKI SKLAD V PESTEH INKVIZICIJE. f uhington, D. 0., 20. okt. — tri ob dveh popoldne začne Bo-jov senatni odsek, ki nadzoru-Tolilne prispevke in izdatke polnih strank, zasliševati velike ¿ne, železniške in industrijske pate, proti katerim so pro» iti naperili obtožbo, da zbi-desetmilijondolarski volilni did v svrho, da korumpirajo »litve in pomagajo Cbolidgu do je. # Zasliševanje bo javno. Vrli se v roetorih senata v Washingtons iključek, da se magneti pozove-i pred odsek, je bik storjen v aboto v Chicagu, kjer jc Bora-it odsek zaslišal voditelje stare rde in drugih strank zadnji ideiL Materijal, katerega je od-iivlekel iz prič, opravičuje jnovejši odsekov korak kakor vi Borah. Pozivnice za magna-io bile izdane na zahtevo Vinka P. Walaba, oravnega za-atopnika progresivni!? sil v pre-fcsvi. Pozvani so bili sledeči magnat- «o I: Samuel M. Vauclain, predsed-feik Baldwin Locomotive Works v liladelphiji, ki jc dal največ uarja organizaciji "American nomic Institute", katero so _ mizirale železniške družbe za aspsirando proti fta VoTleUir. Edward T. Stotesbury, vele-okir in železniški ter premogovni magnat. O njem so poroča, is je blagajnik ogromnega volilna »klada za Coolidge, katere-P je zbral med bankirji. On je izpisi načrt, na podlagi katerega • vie banke priapevaie pol odlika svojega kapitala v omenje-■i »klad. - 4? J««pb R. r^undy iz Briatola, », tovarnar, ki je zbral — kot je M od*ck informiran — $300,000 N tovarnami v Pennsylvaniji. Kstbnn T. Folwell, blagajnik P>* tovarnarjev v Philadelphi-» kul.-ktor drugega velikega med industrijskimi magna-f v l'i-Quaylvaniji . fOeorgo W. Him nions podpred-Jfnik "Mechanics and Metals ationnl banke" v New Yorku, ¡J* puai pisma newyorfkim ban-*>'zahtevajoč velike priapev-^ f'publiksnski volilni sklad; ■J' J« tudi nameščencem na il,k,h. «1h morajo priapevati \>" m do $25. L*!!1llam V. Hodges, blagajnik »PuMikanskepa narodnega odbo-rJJb,0Ž«n Po La Follettu, da je sladkornemu trustu z f^njem na earinako komisijo n pr, ls,,|nika Coolid(rft ohdr£ati ' * "" "'«dkorju. Odack hoče koliko je Hladkorni trust a volilno kampanjo ata- W u* 1 . * Atterbury, predaednik F»"ylvai„ke železnice. Ta dražja "»'tožena, d« j« .vojo orga-P^'J" "premenUa v propagand-T '[.,"",r" »e koriat stari gardi. L ,M '»nnor, bivši delavaki J* "' 'daj predaednik vladne- i» f hI bora. On je de-1 'H'ttr-WheHerjeva h ' f">an<.rana iz Moskve. f ,,a dokaže evojo trdi- i .'. C«ry in John Kenne-I* " Kanaoe Cítyjo. Prvi je lokalne telefonske r 'lr«igl pa kapitašist t po-''•toi»-no ata. da ata nabrala ^ » -nkirji in dnigimi ka i»».\K,,r,M" City ju vaoto ' ''aa, y mMrta n| ^ p,>publikari«kih volileev M "Menil poklicati le 1-fdlettovl ra.topniki oda#-k raališi upra- ■PP ' Blaek j, ratieab kompanije v p Y'n'» ki naj pojaanijn. ; si r^jedino iu avtnmo " 'rue skupini "dclevsklk II. Pregled dnevnih da-godkov. Amerika. Dvanajst velikih magnatov pozvanih pred senatni odsek, da po vejo, koliko so dali v volilni sklad stare garde. La Follette je opuatil turo na Zapadu; vrne ae v vzhodne države. Nova ugibanja o volilnem izidu. Težki časi prihajajo za tekstil ne delavce. Inosemztvo. * Delavci v Nemčiji že občutijo težko pest gospodarskega režima, ki ga je prinesel Dawesov repa-racijski načrt. General Čangtsolin zopet zrna gal v veliki bitki na Kitajskem Dr. Sunjatsen popolnoma stri fu-šiste v Kantonu. Med kandidati v Angliji je 41 žensk. La Follette te vrne nazaj na Vzhod. Tura na Zapad dalj od Omahe je opuščena. Kandidat ponovno naskoči postojanke atare garde na Vshodu. Omaha, Neb. — "Zapad je itak naš. Škoda je tratiti čas in denar s ahofli po zapadnih državah, ki so že od začetka kampanje v progresivnem taboru. Vsa naša sila mora biti koncetrirana na Vzhod." Tak je sklep voditeljev progresivne kampanje. V nedeljo so zaključili, da La Follette govori še na shodu v Omahi v pondaljek, potem se pa vrne proti Vzbodu, kjer nadaljuje a shodi do vošilne-«a dne. - Aj^ nenavadnih korakov, ki eo po- ds bo vsrstvo gtrok oropalo sta- Novi načrt je, da Le FoUetTe trebili, da se podvzamejo v inte- riše avtoriteto nad otroci. , govori še enkrat v Michiganu, in sicer v Grand ltapidsu prihodnji četrtek ,nakar gre v New York, Maryland, Maasaohusetts in Kho-do Island. Potem obišče Buffalo in Pittsburgh. ZakTjaični shod sc vrši v Clevelandu v soboto 1. novembra. La Follette ae vrne danes v Illinois. Njegova shoda sta v Hock Islandu v torek in Peoriji v sredo zvečer. Progresivni kandidat bo na prihodnjih ahodih po vzhodnih in srednjezapadnih državah pobijal laži, ki jih trosi stara garda o progresivnem gibanju s namenom, da oplaši in zbega volilce kakor je njena navada. Progresivni voditelji smatrajo demokrate za poraženo atrauko, ki ne pride dosti v pošte v, zato so vmo topove svoje volilne kampanje naperili na Coolidgevo stsro gardo. Callee ee vrača domov. Cherbourg, Francija, 20. okt. — Mehiški predaednik Celica ae je tukaj vkrcal na parnik "Georgc Waahington'\ ki ga povede v Združene države. Njegov obiak Evrope je s tem zaključen. Turki aretirali 1000 Orkov. London, 20. okt. — Vest iz Cari grada se glaai, de eo turške obls-sti erotirale ti#oč Grkov, ki se no-čejo izseliti na podlagi pogodbe za zamenjavo prebivalcev v Za-pedni Treciji in Mali Aziji. voditeljev", kateri ao na zadnji Delavaki praznik poaetili IU« hišo in obljubili Coolidgu njihovo pomoč. Voditelji stare garde so odgovorili z zahtevo, da mora pr«'iako-volni odsek dognati koliko je pro-greaivne atranka dobila drtisrja v Wiaconainu. Butler, predardnik oarednjega odbora repuMikanake atranke, je obdolžil La Follette, da je prejel pol milijone dolarjev za svojo kampenjo aamo iz Wis-eonsina. I»rogrr«istl se smejejo tem obdolžitvsm. Ksmpsnjaki izdatki ae pokrivajo »proti z vstopnino na Le Kotlet tov« »hode in s prispevki, ki jih dajejo delav.ke in farmarak« organizacije. Večji individualni prispevki so redki. Voditelji demolratake efranke NOVA UGIBANJA 0 MOŽNEM VOLILNEM IZIDU. TO SLIKANJE KAOSA IMA NAMEN SLUŽITI 8TAKINOM. Taka ugibanja pa tudi pokasttjsjo, a kakšnimi načrti as pečajo atarte!;] oče Otroci spadajo v šolo, ne v tovarno. TAKO GOVORI ŽENA Z IZKUÔ NJAMI SA SABO. Kapitaliatični listi v južnih drža vah Io proti varstvu otrok. TEŽKA ZIMA PRIHAJA ZA TEKSTILNE DELAVCE. DELAJO KOMAJ PO TEI DNI V TEDNU. Ohicago, 111. — V kapitalističnih listih prihajajo slike na avit Io, ki pokazujejo, kakšnim mislim se udajajo starini. Ti podporniki atarinov pravijo, kaj bo, ako nobena stranka ne dobi toliko volilnih mož, da lahkb odda večino glasov za svojegi kandidata in da kongres ne morš izvoliti predmetnika in podpredsednika. Ko so zastavili to vprašanje, odgovarjajo nanj, da se poveča depresija in da bo še več delavec^ brez dela. ' Ta poteza je preračunjena aa volilce, da glasujejo za enega kandidatov starih atrank. Na to pripoveduje člankar, da več ko sto proniinentnih oaeb, i-mena no pove nobenega, ki ao za< stopniki industrije, transportaei-je in finance in voditelji delavakih unij in glavnih političnih strank, obdržava konference v Beli hiši in kapitolju o napravah in nared-bah, da se odvrne krisa in zadobi zaupanje naroda. i Ljudstvo bi seveda rsdo poznalo te voditelje, pnsebno delavske voditelje, ki se shajajo v Beli hiši, ne d£ bi jih članstvo pooblastilo za k\j takega. Člankar pravi, da se Coolidge shaja i člani svojega kabineta^in Voditelji republikanske, demokratske in tretje stranke, da do seže triatrankaraki sporazum gle reau izvolitve predsednika. Olankar meni, da se aamo po-aebi razume, da je predaednik Coolidge odklonil nasvete nekaterih- voditeljev republikanske stranke kar iz aebe in bodo izjavili, če kongres preneha jutri, da prihodnji kongres nima ustavne pravice izvoliti predsednika. Ako se to zgodi, bo Coolidge še Štiri leta predsednik in vročekrvneži menijo, ako se zgodi kaj takega in če republikanci na tak način usurpirajo moč, da bo dežela pahnjena v civilno vojno. (> se pa predaednik odloČi, da prihodnji dan poda oatavko, tedaj državni tajnik Hughes poata-ne avtomatično predaednik in o-stane, dokler ni pravilno izvoljen nov predsednik. Potem člankar razpravlja, ka ko se da odvrniti kaos in sopet to vprašanje rešuje po svoje. V začetku člznka pravi pisec, da je to le njegova slika, kaj bo aledilo, ako nobeden kandidatov ne dobi večine volilnih mož na dne 4. novembra. Ampak to ao prazne besede. Fakt je ta, da ae atari ni že zdaj pehajo z vprašanji, ki se mogoče nikdar ne pojavijo, in da se poslužujejo rsznib sredstev, da oatrašijo volilce in tako vplivajo nanje, da glaaujejo za enega kandidata starih atrsnk. Poizkusno glasovanje. Rezultat glasovanja, ki n* vodi I fea rat ovo /aso pinje v 18 mestih, dne 20. oktobra zjuttaji Coolidge S!W.6M. La Follette 221,730, Da via 121,7«S. MAJHEN VZEOK, VEL» UČINEK Ohicago, 111 — Ot roei m» igrali Žogo na šolskem igrišča, naenkrat se je pa prikazala 6.1 letne Altee Lien Palmer s aamokresom v ro ki in zagrozila otrokom, da bo atreljala nanje, ako ae zapuate igr»4'-e. Otroci ao pnMi vpiti ¡ "Streljaj, slreljsj!" In res Psi-mer jeva je J*riMê strel joti in ob-atrelila 14-let ne ga Joseph Gallina, po oddanih strelih se je zbrslo veliko ljudstva in mstere so bile tako hud», da bi ñafiadle Palm« r jeva in ne pre vile same naglo ««d-izjavljajo da «o do danea prejeli ; bo, da ni prišle hitro H* je ki oekej čet *W»,000 in njihov aklod je množieo rargnela. Polia^va Waahington, D. O. — "Vara*la se m na farmi, na kateri me je moj priailil delati od aolnčnega vzhoda do aolnčnega zahoda. Morala sem preobračati in grabiti seno, žeti pšenico, okopavati koruzo, molzti kravo, krmiti prašiče in kokoši," pravi mrs. Bro die iz Hichmonda v piamu, v k« tepin proteatira proti bizniškiui časnikom, ki napadajo ainenduient za varstvo otrok. "Moje zdravje je bilo uničeno. Na srečo sem se s podporo moje seatre, ko sem bila etara sedemnajst let, vprla tako delati kakor preje, in poalall so me v šolo na deželi. Veliko žtevilo otrok nažih sosedov je bilo poslanih v šolo aamo dva meseca v letu — v januarju in februarju, ko je bilo preveč mraz za delo na proatem i , . "Skozi zadnja tri leta opažu jem deklico, katero je mati poslala v tovarno, ko je bila stsra štirinajst let. Od tega ¿asa ni obiskovala šole. V izrazu deklice so vtisnjene boječnoat, ignoranca in dolgočaanoat, ki ne bodo nikdar izbrisane v njenem življenju. In na tisoče jih je, kot je ona. Imam «oaedinjo, ki je stara sedemdeset let, ki ne sna pisati in Čitati. Ona piska, kadar govori o svojih otro žkih letih, kajti ona ni nikdar ho-dila v šolo. Njen oče jo je priga njal k delu, plela je na polju in sekala les v šumi." Bisniški listi v južnih državsh hudo napadejo ampndment za var atvo otrok. Ampak napadi ee vrše na prekajen način, ker pravijo, Anatole France pokopan z velikimi častmi. 300,000 oeeb vaeh alojev spremilo ljubljenega pisatelja in mislsea k sadnjemu počitku. Pariš, 19, okt. — Frenoija je včoraj pokopala Anetola Franca. Francija mu je izkazala čast, kakršne najbrf ne bi izkezsl noben drugi nsrod velikemu svtorju Iii filozofu. Več ko .'100,000 oseb je bilo nevsočih. Hila je demonstra cija Žalosti, kakršne že dolgo ni bilo v Parizu. Niti ljubljena Hara Dernbardt ni imela takega pogreba. France ju bil pokopan na malem pokopališču v Neuvilly, osem milj proč od male knjigo tržnice, kjer je bil njegoy dom, Niti maršal Foeh, ko je korakal skozi slavolok zmage v julijil/ 1919., ni imel takih demonatracij.l Dolga vrsta pogrebeev je pred stavljala vae aloje francoskega ljudstva od predsednika republike do zadnjega fabriškega delavca. Prva je jezdila kavalerija in zanjo je korakala munieipalna garde, nato so šli člani akademije, predsednik Doumergue, premijer Herriot z vsem svojim ksbinetom, poslanci senata in nižje altornio«, bivši zbornični in ministrski pr*d. »tedniki, čast n s legija, shor diplomatov, delegaeije vaeli delavakih organizacij, šolski ofrčei itd. Med govorniki, ki so govorili Anstolu Freneu zadnje slovo, je bil Gebriel llanotauz v Imenu akademije, Ferdinand Kuison v imenu Lige pravie, paluleve kot osebni prijatelj, l*on lllum v imenu aoeialistične stranke, Joubauz v imenu aplošne zvere atrokovnih unij. Franeoia Albert, minister šolstva, v imenu vlade itd. Tako je Franeija pokopala en«, ga svojih največjih sipov | v gledališča. Atene, 20. okt. — 2A oseb je Iti lo zadušenih in ranjenih v tt kejšnjem kiaogMolišča v «treš ni gneči, ki je neaUla. ko j# ne kdo zavpil. da gori. Ognja ni bil». ne bo presegal poldrugi dolarjev. iilijon pa odvedla v zapor. kj#r oeteoe, dokler deček ne preboli rene. f*fcirag'» io okaliea i V aredo jasno in hladno Ubki severno vzhodni vetrovi. Holl.« izide ob i f j07, sàlde ob I M. Veliko jik je po bres del*. LoweU, Masa. (Fed. Press.) — 0e človek stopi v stsro tekstilno meato Lovvell, tedaj se resgrue I »red njim slika revščine, kaker-Ane ni pričakoval. Pet iA dvajset tisoč bombažnih delavcev gre na aproti zimi, ki bo zanje nsjhujša v zadnjih dveh deaetletjih. Pri- > polovica delavcev dela t nto po' tri dni v tednu v tovarnah, ki stoje ob rekah Coneord in Merrimao. Drugi delavci so pa brez dela. Hudi so bili čaai skosi vse leto, a najhujše šele prihajs, ksjti od ust prltrgani oenti izginevajo, dol govi pa naraščajo. Neki portu galski branjevec je pokazal čas nikarskemu poročevalou knjižico, v kateri ima zapisane avoje dolš nike, katerim daje jestvihe na u panje. Takoj prvi dolžnik mu je dolgoval $157.68. Ia naročil sa inih je ps poznati, da delavci na ročajo vedno manj jeatvin, ki jih neobhodno potrebujejo za svojo prehranitev.' Branjevec je menil, da ne ve, kako bodo letos delav ske družine preživele zimo, časnikarski poročevalec je na to obiskal delavska domove. Nsjpr vo jo vstopil pri itslijsnski družini. V malem prostoru je bilo stlačenih osem otrok. Na mial je atals skleda in v nji jc bils neke vrste omaka, ki ao jo arebsli o tročl. Kruli a nI bilo na mial, ds še polente, te nerodne hrsne, ni bilo videti. Kden lamed otrok je Igrsl ns goeli. ds je meuds tako tolalil svoj lečnl želodec In sngestlral svojim bratcem in aealram, ds nI so lačni. OČe In mati ne moreta dobiti dela v tovarnah, otroci so pa premajhni za delo. Drugi obisk je veljal belgljakl zakonski dvojici v srednjih letih, ki je imela šeatnajet let starega sina. Kin je veliko kasneje sa svo jimi sta riši zapustil stari kraj. Bil je v Helgiji ob času nemške okupacije. On ne je nič več, kot je jedci ob času, ko so Nemci zasegli lielgijo. Družina Živi na u-panje in od sedem dolarjev, ki Jih deček zasluži na teden. Nobeden od stsriŠev ne dela že skosi tri mesece. Oča je intel priliko, da prične delati v neki tovarni, v kateri ao hoteli Iztisniti še več dela iz delavcev, In sicer so hoteli obesiti od »H do 40 stetev ene. mu tkalou. "Vi ste izučen t kis lec," so mu rekli v tovarni, "damo vam priliko, da začnete." Delavce je odklonil ponudbo, Mislil si je pač, to je delo pri-pravno za stavkokaze in ne za |ffi-šteuega del s vea. Kajti če bi on delo aprejel, bi povzročil, da bi bilo manj dels zs em ga delsvca. Delavci v tovarnah niso orga-nizirani. Kljubteniu ps vlada ve* lika aolidsrnoat med delavei. Po» vaod ae upirajo, da jim vailijo dva tkaUka atola, kar pomeni za vaškega delavca še enkrst toliko dela, kot gs je Imel preje, F.n atol ima od Ift do 20 atatev, Zdaj pa bodejo, da en «Mavee obratuje p*> dva atola. Kjer ss jlin to po«re4| uve.ll, tem odpade en isu^en tkalec, ki mora potem opravljati delo ns vadnega delavca in seveda zs polovico nišjo mezdo Ze zdsj ni nič izrednega, ako tkalec obratuje štiri in dvajaet do dva In trideset slalev. Tovarnarjem se pa zdi še to premalo. In tako se zgodi, da izučeni delav-ei služijo po sedem dolarjev na teden Tkalci ao seveda iz vaeh dežel, kot v drugih mestih Nove Angli-jf, Tu so frsneoski Ksnsdčani, Portugalci, Grki, Italijani, Itual, Finci, Poljaki. Irci in drugi, Tovarnarji priporočajo izvoli-tcv Coolidfa In zagovarjajo Frd ney Mr<'umberjev eolninski tarif, ki |*o zatrddo Oolidga in njegovih podpornikov varuj« delav. ee lujezemske konkurence NaročHo "ProsvoU" v sorodnika ali pruaUljo f etarl Druga velika zmaga mandžurske armade. Oangteolin ujel 1400 Oihlijanoev in dcaooraltairal pekingako armado. Oekiangake dete v lan-gaju oddajo orožje proti plačilu |B0 na moža. Mukden, Mandžurija, 20. okt.— Uradni komunike, iadan v glavnem stanu mandžurske armade, javlja o novi smagi Čaugtaollno-vili čet v soboto na jeholaki fronti. Tretja brigada mandŽivrake armade, katero vodi general fang-vvuugčang, je v krvavi bitki, ki je trajala tri dni in dve noči od 16. do 19. oktobra ,adrobila glavno pekingako armado, broječo 20,000 mož, in jo popolnoma raa-pršila. . Mandžurci so ujeli 1400 mož in vplenili 1800 pušk, tri to* pove iu sedem strojnic ter okupirali Juliugšan. Druga uradna vest se glasi, da so trijv mandžurski letalol a bum» bomi reapršili 4000 Oihlijanoev, ki ao korakali na bojišče na pomoč glavni armadi. Mandžurske armade nadaljujejo ofenzivo na oell črti. Čangtsolino^l letalci ao prepodili pekingako hrodovjo na odprto morje; bombe is sraka so pognale dve ladji na dno In poškodovale več drugih. Položaj Čihll-jeneov v bližini Aaughajkvana js skrsjno slab. Člhlijanske armade ao rsablle ua tri dele, med kateri* mi ni nobene aveae. Poročilo molči o izgubah mandžurski h ail, Hodeč po množini mrllčev, katere pobirajo in poko« pavajo že deset dni, so isgubo Živ-Ijenja na obeh straneh selo velike, Težko ranjeni vojaki so .prepuščeni smrti na bojnem polju, talfftj, '<» okl — Pogajanje med aastopniki kitajske t rgovsks zbornice In častniki poraženih čeklsngakih čet se nsdsljujsjo. Osatnikl os* pripravljeni oddati orožja 15,ono mož, če zbornico plsčs 620 na moža iu transporti-rs čete domov, Zsstopnlkl zbornice so mends zadovoljni a tem pogojem Iu dogovorili ao sš, da Is danea plačajo $100,000 na račun. Danreeev načrt euska nemikega delavca. Osne šivljenakih potrebščin gredo novigor akokoms, mesde ao po pri tleh Berlin, 20. okt. — Datvcsov re-psracijskl nsirt .operirs v Nemčiji komsj nekaj tednov, todo nemški delsvee Še občuti teško pest novega ekonomVkega režima. Draginja j« poslala neanoans. Cene reatrjo skokoma, da je strsfc. Hkorsj vas k predmet, posebno ži-vila iu druge vsakdanje potrebščine, sts ne veliko več kot v kate-ri drugi deželi na svetu. Delavčeva mezda J« medtem tam, kjer Je bila. Najliolje plače-nI indii.trijakl delavei prejemajo en dolar do dolsr Iii pol na dan vrednosti v markah Kezums sc, da s tsko pls^o ne morejo ne živeti ns umreti, Htrsdaiije js sploš-no in zdsj, ko je zima ne pragu, pride še zmrzovanje. Delavsko organizacije proleatlrajo in zahtevajo, da ae mezde povišajo. Konferenca felczničarjev in predalov-uikov uovegs režima nemških železnic ua temelju Daw»sovega načrta ae vrši ta teden. Poleg aplošne ekonomske krize je uo vidiku tudi vladna krtae. Vprašanje reorganizanja kabineta le ni rešeno, Ta teden ae anlds nemški parlament in pričakovati Je novih političnih viharjev v Nemčiji. OCE JE PO POEOKI «7 MILJ LOVIL SVOJO HOEE. Okieago. III — Nosh Huddstk je bil kar ix sebe, ko ja izvedel, da se je porolils njegova hči Ed-ne. Nejel je avtomobil In sc |wljel aa njo sedem In osemdeset milj daleč. Zaprisegel js liralnieo (»roti lenimi, češ, da je njegova hči stara šel« štirinajst let Kdne trdi, da je stara devHnajst let In da jo je oče pretepal. Ženina so pridržali v saporu. Poroke ae js vršila v Jolietu, nakar je ženio svojo nevesto povode! domov v Houfk ington, IU PROSVETA / TOREK, 21, OKTOBRA. 1)24, PROSVE TA SUIE .IZ NASELBIN. GLASILO SLOVENSKE NABODNE PODPORNK JEÓNOTE LASTMliu SLOVEN SILE NAMoill POUFOftME^EDNOTE ___One otcLi^v po dogororBL^Kohaptai ao ae vranjo. NerodniOAS Zed.^Vne drUl7 (iWea Chkra«*) li^o M Uto. lOo^ Ml leu in 91.26 10 tri m«t«ce: CUcu« W 60 M kto. M-ti m pol l«U. >1.S¿ M trirn«~re, m u inoMWt»l 11^0. NmUv m tm, Imr t me elfl» » liefi "PROSVETA" SSBT-tO 9«. Lmwmàrnlm Avenue. Cbic«fo, llliaeie. «TME* EN LIGHTENHENT" JtjMMhb llwidi WAS!—I B—miU lidilr> _Owdbir Üw IIwhII MsHaasI fcwefS AdvertJel* —«prt—r^ rete« o« ÍS2S en L Sobtrripiicn : United H t et* (except Chi ce* o) and Cenada 96 per jrasr; 46.60, end iofifti countrtee $8.00 HI MB I K of i he KEOERATKD I'KKRS" Datum v o Id. pa J u pr. (Oct. iI-24) veíeg» Mewoi «*e va« J« e len doevM» |M>tekJe eeraiele*. Pi leMw, d« e« veee m «eUvi IieU M Dulevk. He j» prive* ZAGOVORNIKI KAPITALIZMA POSTAJAJO SMEŠNI. Zadnje tedne je izšlo v kapitalističnem časopisju več naročenih člankov, ki imajo prozoren namen omrziti pri ljudstvu nacionalizacijo železnic in drugih industrij. ' V teh člankih kaže pisec na Avstralijo, da so davki kljub temu narasli, dasiravno so bile nacionalizirane železnice, ribolov in druga podjetja. Namen člankov je prozoren. Sugestirati hočejo ljudstvu, da davki ostanejo nizki, ako se dovoli privatnim bizniškim interesom obratovati železnice in druge glavne industrije. Ali je to res, kar sugestira pisec člankov in razlagajo uredniki kapitalističnih listov na podlagi njegovih člankov? e Sprejet je bil Esch-Cumminsov zakon v interesu železniških magnatov. Ko je bil zakon pred kongresom in so razpravljali o njem, so njegovi zagovorniki na dolgo in in iiroko pripovedovali, kako velike dobrote bodo imeli železničarji in ljudstvo od njega. Predloga je postala zakon. In kakšne so bile posledice? Cene živilom so tako poskočile, da je draginja postala neznosna butara za konzumente. V petih letih so farmarji skoraj gospodarsko uničeni. Železničarji zahtevajo, da se zakon odpravi. Obogateli so pa železniški magn*tje. Ali so se mogoče davki znižali, odkar je bila Esh-Cumminsova postava vzakonjena? Niso se, temveč zgodilo se je nasprotno. Davki so plezali vedno ndVz&or in plezajo še zdaj. Ako bi bilo res kaj logike in resnice v teh člankih proti nacionalizaciji železnic, bi morali v Ameriki biti odpravljeni že vsi davki, kajti vse industrije so v rokah privatnih bizniških interesov. Davki niso le odpravljeni, ampak se še povečujejo tako hitro, da so postali neznosno breme za ljudstvo. Sest sto tisoč farmarjev je opustilo obdelovanje polja sumo po vojni, ko je pričela padati vrednost poljskim produktom. Za nekatere produkte ne dobi farmar še tiste cenel ki jo je prejel v letu 1918. Nekaterim produktom se je cena povišala za nekaj odstotkov, farmar pa mora plačati vse od šestdeset do sto in tudi več odstotkov dražje, kot je plačal pred izbruhom svetovne vojne. Mestni kbnzument je pa se ha slabšem kot farmar, ki lahko saj nekaj od produktov s svoje farme porabi za Oity, Pa. — Zahvalim *»■ prijateljem in zpaneem za dober sprejem in postrežbo v Cleve- I. nclu, posebno pa družini Cerkve- II.k, kjer &em bil na atanovanju in hrani med mojim bivanjem za ča-aa konvencije S. 8. P. Z. Po kon Library, Pa. — Hladna jeaen le prihaja, po planingah slanca pada . . . Ampak ne, da bi bil ¿as ženitve, časi ao tu za prirejanje T„nc|ji !*em'tudi obiskal družino Ekert, družino Matija Morgana in Hlabeta. Hvala za prijazen sprejem kakor tudi Matija Lazari, «je*ovi ženi, Toni Vidrihu, Franku is Jakobu Obedu, ki ao mi izkazovali ter me vodili po Clevo-lamlu. Obiakal sem tudi veseliee in predaUve t Narodnem domu. Najbolj me je zanimala vinska trgatev, ki jo je priredilo druitvo "Zavedne Slovenke", katere ao imele ie prtličuo milo sodbo, akoprav ao tu* dobile pri "tatvini" ne vem kolikokrat. Zanimala me je tudi Vedstsva druitva Ivan Cankar ter "Ruska revolucija". Le tako naprej, Klevelaneani. Zahvalim se tudi delegatu od druitva it. 20, ko me je vodil iz razkazoval največje slovensko poslopje. PozdVav vaem naprednim Kle-velančanom in delegatom ieste redne konvencije Se S. P. Z. ter čitateljem Prosvete. — Prank Ba-biteh, delegat. 1 ger. , Tukajanji dramaki odaek se je odločil, da-He kaj priredi, in aicer 27. drugega meseca, to bo na Zahvalni dan. Kakor je meni znano, bosta na dotični dan prirejeni dva igri, eua bolj majhna, druga bolj velika«^ Kakine vaebine bodo, ne bom omenjal, vsak, kogar dramatika zanima, naj prida na dotični dan pogledat na Library. Vem, da ne bi nikomur ¿al za to, ako bo priiel. Potem bo lahko kritiziral ali pa hvalil, kakor je ie med Slovenci navada. * No, pa da nas ne bo kdo preveč kritiziral, naj ai vaak miali, da ao tukajinji igralci "kolmajnarji", avoječaano imenovani "knapi" ali rudarji. * Drugih novie tukaj ni, kakor jih je nekaj pokukalo v zakonaki kurnik. Drugi aedaj gledajo, oziroma. gledamo, kdaj ae bo tudi nam nudila prilika, da bi smuknili noter. No pa bo ie kaj, aaj ni, da bi moral ravno vae izblebetati. — On. Star 0ity, W. Va. — Dela po linijskih rovih pri uas ni dobiti drugače, kakor če imai enega ali več znanih, ki zate prosijo boasa, da mu lahko prineaei svoje krilce na rami pred rov. Radi stav-kokaikih rudnikov pa lahko rečem, da smo ie precej na dobrem, ker kar trumoma hodijo notri. Tako bo, da bomo kar zamenjali. Iz Penne se selijo gori v Zapadno Virgin i jo, mi se bomo morali pa v Penno, ker 17. distrikt bo kmalu popolnoma pod kontrolo baronov, kajti tu podjetnik, ?e je podpisal pogodbo z nnijo ali ne, kar odpre rudnik pod odprto delavnico. Sram me je to pitati, a kaj si hočem: Prilieuo dolgo sem ie pri U. M. W, of A^ kopsl sem premog pod njeno kontrolo, a zdaj bom moral v odprto delavnico. Težijo bo to, ali kako naj si pomagam, ker si ne morem. V unij» »ki majni dala ne dobii, živeti pa tudi ne inorci kar tako.. Človek bi se obesil, ampak grehi me prave« pečejo, tem, ker aein premogarakim baronom toliko naredil dobrega, sebi pa nič, kakor da so*mi otrpli udje. Približno 18 lpt tudi že item bil pred Kriatovim namestnikom, da bi mi odpustil grehe, /.ato ac bojim in meato da hi si pomeril vrv, bom rajii ie nekaj časa Karal za naie kapitaliste. Morda bodo pa oni prevzeli moje grehe nsHe. Kdo je temu vzrok, da nain brezdelje in revičina vsiljujeta take misli t Poiičimo vzroke doma in pripiiimo sebi, ker podpiramo Lewiaovo malino. Zavozil je nnso organizacijo in nas vae, ne tamo enkrat, večkrat je naredil napake, katere atno mu pa vae »pregledali in ga ie naprej izvo- .vojo pr.hf.nluv. luterih mu n. morejo ppdreiitl prl-I^^.STjTSSf^ vatni bizniški interesi. Mestni konzument pa mora pla- krat «vozili. Dokler bomo inHi čevati vse od a do z po oderuških cenah, ki mu jih dikti- ,alt0 vodatvo, je umevno, da z or-rajo privatni bizniški interesi. ganizaoijo ne moremo uspevati. Tudi upati ni, da bo kmalu boljie, Kujri ae mnogo je takih ljudi, ki ne verjejo drugega kakor v .lolin Lewiss. Dne 13. t. m. sem iel z nekim Marini Američanom, ko sva se pričela pomenkovati o naii stav. ki in izprtjn, ki traja le pet me-D ~ , aectT, zdaj |>a je ie zmaga ila k Razne tožbe, ki jih vlagajo privatni bizniški interesi | vragu. Ali veste, kaj mi je odgo- Da ni boljiega mogel tako peljati ; nato organizacijo kakor jo John Kam gre razlika, ki je med resnično vrednostjo produkta in umetno vrednostjo, katero so vzpostavili privatni bizniški interesi? Ali gre mogoč« državi? Nel Ta razlika izgine v podobi profita v nikdar siti denarni mošnji privatnih bizniških interesov, med katerimi dobe največji del mono|M)listi in trustovej. za znižanje davkov, govore na glns, da so privatni biz- vnril nevedndt niški interesi tako nesramni, da-*i se radi izognili celo ¡!¡í " plačevanju davkov. , • Uwk i Tu,u ¿ayo|jo ITI Tako sliko nam p mlaja kapitalistični gospodarski gorila In vprafal •*« ga, koga sistem '»o on volil. Rekel j«, da Johna w I>a\i«a. demokrata. Ilotel sein Pa ta slika še ni popolna. Teapotski škandal ki se mu u*»varjatl, da nI prav tako, je odigral v zadnjih letih, in drugi škandali kot železniški. ^ZiK^VSj^ lesni itd. pa spopolnujejo to sliko tako popolno, da se Učen in njegovi malčki stradaj«. mora kapitalistični gospodarski sistem zastuditi vsakemu, Kaj h«, če bo pa ie izvoljen kan- ki ga študira in če Ima količkaj pravicoljubnosti v sebi. k",rrr ",aril1 fctr,nk M v, . . .... predsednika! Tako aem mu ludí Nahajamo se v volilnem boju. In članki, ki kažejo povedal. slike iz Avstralije o naoijonaliziranih železnicah, so obe- Is^rantni ljudje t Kapadni nem tudi poteza proti U Follettovem gibanju, ki ima v svojem programu nacljonalizacijo ameriških železnic. ! m° ¡^ mÏÏTSUTÎÎÎ! To govori, da so leto?« privatni bizniški interesi mo- krr da bi jim ko ..............^ rietiln Tako je |»o državi----J pad trg« bo tudi t« ila rakom nopollsti in trustovcl vpregli vse sile v svoj voz, da , „0v,minski i» rad. gospodarijo neomejeno *opt.t za štiri leta. Ce se uresni- n«i. orgaaisseija čijo želje privatnih bizniških interesov, monopolistov trustovcev, bo po štirih letih ameriško delovno ljudstvo Jt mi mh** pron.*!,,. d. j, zojM boU »Irom^no, ,1. « d.vkl pfe^ >«chii, na jp iirajnnja naiaala in br kapitalistov zopet pomnožila svoja premoženja za več miljonov, katere je tetianila iz ameriškitra delovnega " ,VnB# udi °«,Wâl J*Uf-ljudstva. raamer. taa,. kjer se bo» I stalil. — T. L. poročevalec. Izgubljena 'Atlantida zopet najdena. (Po Garret tu P. Serviaau.) Odkar aem pisal o poiivljenem zanimanju v Evropi radi pradavne pripovedke o pogreznjenem kontinentu v Atlantiikem oceanu, se je pojavilo novo razpravljanje o tem predmetu po Louisu Ger-mainu, pomočniku v muzeju za naravoslovje v Parizu, katero se mi zdi zelo tesno spojeno po ilti* n ost i s Platonovim spisom "At-lantis". Na podlagi preiskovanj doka-M>y iz rastlinstKSf živalstva, rud-Uiustva, podnebja, preučavanj o-eranov, vede o prastarih živalih, zemljcpiaja in zgodovinskih tradicij je uspeTpri podajanj d precej jasne sUke o. spreminjanju severnega Atlantiikega ocerfna od krctaeenske dobe dalje (od dobe, ko ae je anovala kreda, pred okoli pet miljon leti). Po njegovem je ki sem jih nsredil s pogreza jena celina na dno oceana vezala južno Evropo, severno Afriko in Juino Ameriko. Bil je 10 nekdaj "afriiko-brozilski" kontinent, katerega je žalil ocean v ogromni katastrofi. Po tej pripovedki so bile tri "Atlantide", od katerih samo zadnja in najmanjia je bila tako pofna, jla je poznala predzgodo-vinskega človeks. To je bila Atlantida Platona in .egipčanakih duhovnikov, ki,so tudi vedeji o nji povedati in razlagati iz starih zapiskov. Rila ja zadnji oata-nek ogromne celinske ploakve ali "most"» ki je vezal vzhodni 4n za-padni svet. Germain imenuje originalni zemeljski člen med Afriko in Ameriko "tercijarna Atlantida", ker je obstojala v začetku .tereijarne dobe «(pred itiripii miljoni let). Zgodaj v začetku miocenske dobe, Mi je bila druga faza tercijarna cU>be, se ja prišla potapljati masa zemlje prvo na ameriiki strani. $a zemljepisni dokaz slu- 11 tej trditvi globoka oceanska razpoka vzhodno od Floride. Po* grezajoči se kontinent se ja par-ecliral v otoke in polotoke, is česar so nsstali danainji Antiii in Bshamasko otočje. Pozneje v mioeenski dobi se je vtfilo daljno pogrezanje, ki je lo-«lilo Azore in otoke Madoiraa proč o dom! raziskovale! Človek je bil toraj po OermAi-novem mnenju priča temu velikemu naravnem« pojavu, ko ao ae dfivntli valovi ia šalili celino ter a# ogromni ognjeniki požirali vapenjajtH e aa valove ter aa ras-krojevali ia toMli v globinah Bil ja tudi Irtet katastrofe, radi «t-*ar ja Uko dolgo oatala akosi lili va tradicija v r»oru in ao jo prvi piaatelji uaekali z znaki aa kamnite ploM«. "Severna Afrika, kamor je že poevetila prva zarja civilizacije, južno od Atlaaovih stebrov, j« bi la pozoriiče invazij, človoakih preseljevanj in vojak, katere tako zmeiauo opisuje Diodorua 8ica-lus, vojae proti domačinom is Afrike, ki so jih vodila s pogreza jočega ae kontinenta ubegla Ijad stva." Če so ti zaključki utemeljeni, znanost "potrjuje obstoj Atlantide, zaznamuje prostor, katerega je zavzemala velika dežela na ze mdjski obli in je bila tako korenito zbrisana. Nemogoče pa je določno ugotoviti, kdaj se je Atlan tida pogreznila in aamo s težavo se da potrditi dejstvo, da se je p^greznjenje izvriilo v prvih formah človeitva. Naj oni, ki potujejo preko oceana mimo samotnega vrha Tene-riffe, gledajo na njegovo stolpi často obliko s čeičenjem, kajti z vso gotovostjo se lahko reče, da je to naravni nagrobni spomenik za izgubljenim kontinoBtoai Vesti Iz Jsgsslsvils. Velik požar. — V Obrežju pri Sredilču je 26. sept. ponoči v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Šalamuna na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar, ki je popolnoma uničil vaa gospodar-ska poslopja z vsemi pridelki in ves inventar f poljedelskimi stroji vred. Zgoreli so tudi trije pre-iiei in vsa perutnina. Služkinja, ki je bila ob izbruhu polsra sama doma (vsi ostali so pri sosedovih ličkali koruzo), se je tako prestrašila, da jo je popadelr srčni krč. 8 sodelovanjem gasilnih druitev in vsega prebivalstva se je posrečilo reiiti vsaj stanovanjsko poslopje in živino. Škoda mala nad 500,000 dinarjev, zavarovalnina pa je malenkostna. % Spmomor na lalssakL — Dne 2£ sept. se je med postsjsma Kresnicc-Litija "vrgel pod tovorni vlak neki mUdenič, pohabljen na obeh nogah. Samomorilni kandidat je baje neki Lovro Krmelj iz Ljubljane. Po neverjetnem naključju so kolesa lokomotive vrgla kandidata smrti precej daleč od tira in mu povzročila le malenkostne poškodbe na glavi in hrbtu, vtiled katerih se je pri silnem aunfcn lokomotive onesvestil. V bližini sa nahajajoči kmetje ao ponearečeneu takoj prihiteli na pomoč in ga odneall na kolodvor. Vzrok poakuaa samomora ao baje nevzdržne ra^piere in nesrečna 1 ju besen, e Otrok ustrelil otroka. — V Slo-venjgradcu se je pripetil pred tedni nesSečen-aluiaj, ki je zahteval človeiko žrtev. Bnajatletni delavčev sin Ferdo Novak ae jo igral s staro lovsko puiko, ki je bila nabasana, česar pa dečko ni vedel. V veži se je nahajsl njegov desetletni tovarii Joaip Breznik. Novak j* puiko iz porednoati sprožil in svinčena zrna so Breznika zadela v trebuh. Deček je kmalu nato umrl. '« Propagator "suhega režima" v Jugoslaviji. — Eden najpopular-rtrjlih in najzaalužnejiih propaga-torjev "suhega režima" v Združenih državah Severne Amerike, ugledni aočialni reformator W. E. Johnson, član izvriilnega odbora "Svetovpe lige proU alkoholu", je prispel v Beograd, da se pouči o rszmersh v naii drlavi. V Beogradu bo v angleikem jeziku predaval o prepovedi alkohola v A me riki. Klub homoaaksualotv v Sarajevu. — Sarajevska policija je raz-krilf homoseksualno drulbo bo-lehnih abnormslnelev, ki so v neki znani sarajevaki ulici najeli privatno atanovanj^in se dnevao sestajali. Hilniei je bilo sumljivo zbiranje tolikih mladih in staraj-iih ljudi in je začela nanje paziti. Seznam njihovih imen je končno aa podlagi svojih opazovanj izročila policijakemu ravnateljstvu, ki ja avedla aretacija nekaterih uglednih oeebnoeti. Umrli ao v Oelju meseca septembra v mestu j Marija Boc, za-arbnka. 28 let. Irana Semlitaeh /atebniea, 79 let. — Joaipina Ora-iič, mestna reva, 63 let. — V Jav-ni bolnisi: Antoa Bmeriič. kurjač iz Studeae. 26 let. — Anton ftrako, zidar iz Dobja, 47 let — Ana Bru sinjak, hči trgovca it Zgornje Hu-•linje. 6 let. -< Marija Uriič. do-lavka iz Teharij, 16 let — Martin kračaa. velepoaastaik ia Zreč. 64 lei. — Ana Močnik, občiaaka rova iz Vojaika. 56 lat. — Aaa Aeliko, lena krojača ii Gabarij, U let — Milivoj Petrov, «anjaraki pomočnik ia Velikega Bečkaraka, 27 lat. — Frane Toasažia. dri. M. iz Moat. 42 let. — I aij Gobee. viniiar is Teaani t$ lot. — ■P Alojzija Kututek U ateklarja iz Huma ob ^ let. — Norbert 8ehunk„ Hln karskega »ojstra iz let _ V invalidskem J^ hael Lorenčič, 28 let. ■ „ , , M »«raka druib« odklanja med drugim YoiJ alalbovanje. Tudi pri nu iirjA. V Iloku (Blavonija) * , prh te 70 vojnih obvez*ncev K zareneev, vlada je pa sedsj Uki zadregi, kaj bi s temi kri jani nAredUA. Dokler *> prij kAkega poAAm^negA Nturea )t {e ilo — vtAknili ao ?a v ZI| pa je bila stvar končsna 0 t«| posameznih slučajih smo £e Vi krat poročali. Ampak 70 ljudi t enkrat — za takino itevilo Pt, čeuja ie c«lo kapiUlUtiini dn bi primanjkovati yerig, celiel zapahov. Iv. ftuport v Slov. farin Pretekli mesec je v tukajšnji župniiču na skednju porodila i rovika služkinja dete in je U( vila. Storilka je bila aretira ter prepeljana v bolniinico okit ne sodnija v Mariboru. Oče i davljenega otroka je neznan.i Konflikti ob albansko jagoa vanaki maji. Nedavno so albana tolpe vdrle na naie ozemlje, oi pale in požgale par vasi. Naii i motnji državljani ao seveda o govorili po receptu: zob za zob ao jo prilomastili za par dni i albansko ozemlje. Tam so "a lo" streljali, pobili par "na»pr< nikov", pa hajdi nazaj. Zato postalo razmerje do albanske v de napeto. Ce bo iz tega ie k diplomatičnih korakov, ni zna« Vsekakor pa je tam doli veil nemir in nered. Kedaj bo tudi v ste kraje priila iola, kultura? Stanovanjska mizerija. Ljubljani mečejo vedno vi strank na ceato. Število strai brez stanovanja naraiča. In aed ao namerava ie iz Korsikovih h zagnati na cesto aekaj strsnk, < se osnuje žandamerijsaa iola. Sv. Lenart ▼ Hov. gar. V n či od 21. na 22. septembre ltt ja bil napaden posestnik in f stilničar Vincenc Kikl iz Pad nje na poti Sv. Lenart—8v. Tr jica v Slov. gor., popolnoma or panter težko poikodovan, da ; brez zavesti ▼ mariborski bolni niči umrl in bil pokopAn v dom či fAri Sv. Jurij v Slov. gor. v m deljo dna 28. septembra. Zverš ski roparaki napad je vzbudil m«j občinstvom veliko razburjenji Doaedanje zasledovanje $ tU rilci ja brezuspeino. Vaarača pri ftrsljaaju. 0 pri liki nekega ženitovanjs its i vsled neprevidnosti močno oh strelila Andrej Mlokar in Antoi Martinčič v Pudobu pri Lofu. Napoveduje aa huda Uma. 1 Slavoniji in Bosni nspovedujej kmetje po gotovih |znakih v pri rodi za letos izredio hudo ziaj V okolici Sarajeva so se v poM meznih vaseh pojavili le volko* VESTÍ IZJPRWORJ» Smrtna koaa. — V Bodrsiiei ; umrl Jakob Gregorič, posuši in obrtnik, v visoki starosti 741« — V Ljubljani je umrl Anton 0 rar, uslužbenec Delniike tiskar» Olas is ruskega ajctnifttr» devetih lotih. Marija Ken<>>/ Žminja v Istri je dobils te dni P smo svojega brata, ki j« l 1,1 pričel v rusko njctniitvo iu * ■ javil le 9 let, valed česar s« f imeti rai sa mrtvegs. Ren«w P« roča, da livi v nekem zsp.itf'*« kraju, kamor ne seie noben t* o izvenruski Evropi. Ilaurja v solki ta b^ki do* V Kalu na Gorilkem je «sčelo v sept. opolnoči strsino gr»«t« ' treskati. Nato sa je vliU ki jo Uko pljusksls po streh« * tlel), da so se Mjr lbad,l,J spanja ter se sačeli bat» zs M življenje. Ta boja**n se ^ zneje izkazala sa aeute»^^ pač pa je vodo «irU» «^ ia prostore, ki Wijo pod Z dvori« je odneals veda J-skladovnice drv in mnogo ^ deUkoga orodja. Tadi.re^ vzela a seboj. Poaekod je ^s-la va« lotoinji pridelek » Grahovem je aokemu I«1 goveu odnesla za 50 Tudi it drugih kraj»1 podobna poročilo e vresi«** Jattjdd - *JZ mm nsmei-Vni jugoslo.sr»^ 11 I^Pronorskoi SU^jJ jo a Um ^ljs ki ao aedaj bre« brez plačo. A. «J^sili zasas -■ OKTOBRA, 1924 PROSVETA SUNIL JS SVOJO ŽIMO Z NOŽEM . Nato jo bežal direktno pod avtomobil. SloTeoiki Narodni Podporna Jednota tf v PATBESONU P0ÜAZENA. , i« svoboda govora. Chicago, Hl. — W. h. Bodine, superintendent iolskoobveznega poduka, pojasnjuje, da morajo neveste, ki ie niso spolnile ieet-najstega leta, obiskavati iqlo. Clara Hartley, stara petnajst let, se je nedavno poročili V Crown Pein tu. Clara je mieliU. da ji ne bo treba več hoditi v io-lo. Uradniki mestnega iolskega departments ao jo podučili, da mora hoditi v iolo. To se je zgodilo 15-letni Mary Niziecki, kl je poročila 25-letnega Jfeter Morosa. Ko so zadnjo nevesto pogreiili v Soli, so iolske oblasti takoj u« vedle preiskavo in pronaile, da se je Mary poročila in da je zaradi tega izostsla iz iole. Bodine pravi, da postava drža-ve Illinois določa, da mora vaak med 7. in 16. letom hoditi v iolo. Nekateri Ženinov so bil[ aretirani, kl so SU alz mejo in so so vrnili nazaj v državo Illinois. To se je zgodilo ženinu, ki je poro-čil 12-letno dekletce. Obtožen je [bil, da je pripomogel k moralni propadlostl otroka. » % skupinami, Kako "je na Laikem ksžo umor Cnsnliuija, fažietovske-ga poslanca in podtajnika njihovih sindikatov, 12. t. tu. dopoldne gu je v Klinu ustrelil neki (iio-vanni CorvJ, Ko no morllea po aretaciji vpralali, ali jo socialist ali komunist, mož ni vedel odgovora. Cesaliiti je bil siian kot bresobsi-ren in nasilen človek in politik. Ni ia dolgi», ksr so poročali, ds se je na uliei pretepal s orkim bivilat /aiistom in i« druge stvari. Ni is-ključeno radi tega, da so inaoanl« rsli njegov umor failstl samit da se ga isnebljo in da bo obenem njih mttčcnlk. To bi ns bilo nlft tako Čudnega, takflna sredstva ao porabljali vsi veliki lopovi, poroda rgodovina. . nikar ne prerežimo s nožni» ali s i kar jami { pač pa jih lahko prt« bo-demo s desinflclrsno iglo, da «nore odteči voda v mehurju. Ko siuo vodo popolnoma istisnili, uaiiiaže-mo mehur z borovo vazellna, uli pa s khtbyulovim mazilom, kole pa nič no odrezujonio. Zelo*dobro ie, Če priložimo na bolno mesto tudi sterilizirane vgte iu nalabko ob vežemo. V komoduein obuvalu ehko potom brez težav in nevar-mati (zastrupi jen ja krvi!) hodimo. Kimaiamo pa vsaj dvakrat na dan, zjutraj iu zvečer j mlačna kopel pred mazanjem deluj« salo dobro. N Svilene pentlje in trakove po-remo nejboljie v bencinu. Sarjavele ielasne podi očistimo najprej s petrolejem in volneno eunjov To se ponavlja ie drugi dan Ko je peč čislo suha, jo ie sbrliemo s suho volneno eunjo in potem iolo nsmsžemo s črnilom ca peči. ÍAÉKI DELAVCI PREVZAMEJO TOVAJLMO. ji dela okrog tri sto delavcev, I» York, H, Y. — Podpred- fle krojaške unije "Internait Lsdies' (Jarment Workers s, Meyer Perlstein, je menil, Éfova unija prevzame pro-ijo neko tovarne v Clevelan-^tinamon so Perhtein poga-Priotzem, zastopnikom kBiedermanove kompanlje. Wj tovarni dela okrog tri sto kw. Dosdaj ic ni določeno, Mjt prevzame tevsrno, ker { |*«é odvisno od vodstva to-1 », ako se izreče, da proda pvarno uniji. "j* že zdavnej razpravlja-pčrtih vu obratovanje tovar-h ttdružni podlagi. Unija u-kkimi eksperimenti dokaza-» lahko mi m a obratuje tovar-»»la «• mali mojstri na more-•evzdržnti Male delavnice ao velika ovira, da je bi-f®"" organizirati delavce Zs sais farmarja Kujlisvua mat loa Slove» ske narodne podporno jod* note Je Izdala in Ima v aa* logi sledeč« kujigsi * Peter Malaventura. Spisal ftvonko A. Novak, lsvlrna povest i« življenja amertiklh frančiikanov. Z izvirnimi slikami, ksters ja tsdelal Stanko žele, Kina trda vos-bs. Cene s poitniao vre«l llftO. Slovensko-angležka slo* alca. Dodatek rasnih korlsi-alh informeeij. Pina trda vezbe. Ona $2.00 s poltnfna f.r-sfl, Jimmie Uigglns Spisal Uptoa «tnslair, poalovend i-van Molak, Poeset is ItVlJe-aja am«ri*kega proletaria ta za ¿asa velika vojne. Trda vezbe. Cena $100 s peit-aioo vred. flajedalei. Spisal Ivan Mo-lok Povest is doslej skrite go kosa Življenja sloveneklh delavcev v Ameriki. Trda vesba. Cena $1.1» s poltaUlf vred. lakon bioeeoosijo. Spisal llowerd J, Moora, poslovenil J. M. '¿rio podaina knjiga, ki tolmaii mnoge aatovne ukor*» ia p ikssuj«. keko se spIoAnl rezrej ponavlja ÍH paoamcsalfca Mčoo in uievno. S slikami. Trda vaška. Cena fil W e poitaiao vred. ZkAnjt dve knjigi .aere čem ekopej, dobite ta tri doterjr. Lop katehetl Na Ceiksio so nedavno zaprli kstoljikega katahe-ta, kl Ja v preteftenem ioUkein letu zlorabil nad dvajeet ioloobvrz. nih deklet, flodiiče v limu mu je naložilo 1« meserev težke J«Čs. Pa bo menda res, da je v iolah »»• vedno premalo *' verako-nrsvne" vzgoje, Če eelo kateheti počenjajo take evinjarlje. Bankrot dunajskega finančni ka. V avstrijskih krogih J« vzbu-dila velikansko sen*acljo vest, da j« ust s vil dunajski finančnik Ca-Stlgllonl vsa isplaftita In nernsno kam pobegnil, Castiglionijev bankrot Je v gver.l s polomom I>epo-žitne banke, ('ast^glionl je Igral v avstrijskem flnaainem in gospo-darskem svetu važno vlogo. Ks-kor si J* po vojni nagromadil bogastvo pri ŽpekiiUaiJi a padeern evatrijske k roue, tako J« utrp-1 relikanske iagiibe, ko j« ipakull-ral na pad««* fratiebekega franka., Bor/ne krits je ugonobila ž* n««1 AtHo maigiib tojfab ipekulantov,( M'dhj ja ugonobila tudi velikega ipeknlanta Castigliinlja. Zs avstrijsko gospodarstva pom»nja Cestiglionljev polom občuten U-deror Vaa j se aahajajo v resni nevernosti vse tovarne, kl so v Casliglionljevsm kone^rnu. 1'eini. •Utl je t sebe samo, ds J« bil Ta-stl^honf prrdsiKlnlk elplnske monleaske druži»», pri kateri so prsd vojii^ tleoČl »delsveav Iska-¥ taaložki VODI ZEMLJI60NE KUPČIJE. Isg.ajajo Po umoru s Matte-ottija faiizem aaj^aik<-m a« ffto-r« več ls kriz. Iletal je pobesetl v*r Italijane v avojo taalbe, a po bral Ja I« vae lopova ia sMlaae, poitrnjski »tt niso kotali priti blizu, Kaie aa i^drt« bolj, da l»o faiizma na Jtalijanak»»« krnela koa*e, njfgov brat ae Hpenskem k*, izkrvavel menda v Maroku, na Kemik**» pa b*č* životariti ie ne kaj časa v blato a drugimi naj JNdj rrakeionaraiaM l^ičansklaii M aro'-be, s kturiml ja pa-aiati densr, sprejema KNJIŽEVNA MAT10A 3667 59 So. Uwndala Ava., nt. •'4 FKOSVETA Tn«i prof dr. Boris Zarnlk: - 0 bojih v živalstva. (Dslje.) Z maJiavo raztegnjenimi lov-Kinu gs objame in priseaki s« oprimejo rakovega oklops. Rak se seveda tudi brani, kakor pač ve in ms Oprime.se lovk s svojimi krepkimi ikarjami ter zasadi njih ostr^oe y mehko meso. Toda ho-botpiea se ne meni nmogo za to, .'lovite vfdno krcpkeje stisksjo plen i? (a skušajo privleči k ' usurn. Ki» se je posrečilo hobotni-aTpnnesti raka do ust, ja izgubljen. Ugrize ga s svojima kljunu opolnoma dru-gačna. Stiska in žalost je izvira Is od — gospods florea. "Ps kakof" sem se začudil, ko je brez dolgega uvoda isrekla njegovo ime. i "Nadleguje me. Hkrstks: snubi me ! Nisem si mogel kaj. d s ne bi ae bil zssmejal ko sem vzkliknili "Ont" "In Še kako t Dva, tri mrseoe neprestano. Če «a vrlem pri vratik ven, pride skozi okno I Da tkdi v mojo hišo prihaja — ksr ssvohs, kdaj zs treautak ni «sklenjeno. In idsj povejte, go.pod doktor, ali je sli je ni pomoči proti takšni brerob-drnoaliî" je vzkliknila s obupnim glasom MAli res mors prenašati to človek, ki ho** imeti svoj mir ia ničesar drugega aego .v«.j mirt VI poznste pa^agrsfe ia poanate življenje - «U je pomoč ali Da. «daj jo je premagal» — ustne so ji tsdr-kt»U, ii oči so se ji ullle solze. Nepopisno me je grabilo. "Jet" sem dejal odločno "Prepustita stvar meni — bomo videli, ali gs ukrotimo tega člove-ka, ki je videti samo sa nadlogo n« svetu ali sa ne ukrotimo t" . fk^lrjens je vatala. mi toplo stisnils roko ia odšla. Heal aamemu je aaaimivo. da so se mi, strme-' Čemu sa ajo, nehote premaknde uatiue* in da sem tašepetalr "Pa tu je vendar tisto, česar iščeš — ta je tvoja srečal Kaj te je premotilo, da si spet In tako lahko odnehal, ko si to i sa lisi še lani •P»W»Î I» s tem eaim ssmim dejanjem odvrneš sedsj še nespametnega otroka «d njegova nesrečne potil Na drugi slraai pa potiaaeš predrznega čloaaka. ki ar upa saaledovstl ta žlahtno samot ae dekle ga. kamor »pada — provsročii skratka samo dobro ia ja iskljačaao i« tega v«ako slo* ln ksr )f glavno : ti sam aadohiš edino taka spet svoj mir » » tem dragocenim plenom se šepet, taka r» koč drugič umakneš z valov Življenja V svoj tihi pristan in nihče več te ne be motil, nihče begal več!" Bes, toda samo .. . samo, če bo to hotela todi ona 1. . . Kaj misliš, da bo i tu dovolj, ako aamo poraignešf Bil sem šllno presenečen nad tem vprašanjeki in svojo osuplostjo nad njim. Kaj me je ¿torda moj " uspeh" pri gospodični Stjnl že tako 6|A>-gumil, da sem že kar "razpo^gal"! ; . . • A takoj nato sem tudi še razumel, daé^p najbrže napravil — novo donkilotjado ... Edina pot namreč, da bi Oorea " potiaafy ¿a, ksmor spada", bi bila res ta, da mu vzamem to dekle izpred nosa. Seveda le, ako se odločiip jr-jas sam ... — In drugič, ako ko ona s tein zadovoljna — zadovoljna, da aa reši enega snubca.^ drugim t Toda kako pa, ako se to, in sioer oboje, ne zgodi — kako hočeš potem "urediti to atvarf" Res so proti takemu nadlegovanju nekaki zakoty» ski predpisi; v Življenju pa ae navadno izkaže, da aakonodajalec sam ni vedel, kako naj tako obširno ln še gugavo polje opremi s potrebaimi pío-ti in jarki. Poleg vsega človek, ki naj ga "ukrotimo", sedi lepo na svojem. In po vrhuae ga le vae boji I Prevzel aem torej nalogo, ki jo faft stokrat teže isvršiti, nego sem pomislil v prvem tik n^su svojegs viteškega arca . . . Morda bi kazalo še najbolj, da za kak dan počakam, ko pride včasik s potrpljenjem dobra miael aamaf Ali pa, da bi mu piaalf Prav vljudna in oprezno kajpak. ' No, opetovano sem že povedal, da mi je v mahjših stvareh najbolj protivna negotovost; ia tudi to pot sem se naglo odločil, da stopim kar sam in brez vsake priprave k njemu, naj se pote* stvar razvije, kakor hoče. Zagledal sem ga ne daleč od njegove hiše, še preden me je opazil on. Kaj vraga le namerava a to abrojo snubitvijo t sem si rekel, ko sem potem neksj čaka motril. Ali hoče samo svoje' posestvo povečstl in nekako saokrožiti, ali ima celo srce svoj delež vmeat Toda, ali rea ne čuti, kako je že mUel abotnaf No, aeveda — ali čuti Mor-dej t Kako čudno ai sploh ogromna večina moškik izbira družice t Tu ae je ozrl name in bres vsake rasburjenO-sti sem stopil bliže. "Gospod (Jorecl" aem rekel. "Prihajam k vam v zelo kočljivi atvari, a bodite prepričani, da z najboljšim nameaom. Ne recité tudi, kaj me t« briga, ka asm vem, da me ne. Toda rad bi, da amo ai tod vsaj dobri »oaedje, in da je mir med nami. Zdaj pa bom vam kar naravnoat povedal, da je b|la pravkar pri meni goepodična Lina. Naproša* me je. naj bi vam jaa dopovedal, da niti najmanj"* ne misli na ieniter, ne a vami, ne a kom drugimi in naj je ne bi dalje vznemirjali a takimi ponudbami." > Videlo ae je, da mu je silno mučno, in sem'' tudi razumel, da ne more biti drugače. Ako aa nenadno v tak «no vmeša tretja oaeba, ko smo si le mislili, da ho ostalo vsaj tajna, ne trpi samo nai' ponos, ampak fte naša čast Toda ra šumel aem tudi. da ns bi bil mogel ubrati boljše potit v kipa sem raadrl v njegovem srcu ves — čar. Ce*je v njem le še kaj človeškega, mora sam spognati, da bi bil odslej mamo še smešen, ako ae odaeka; če I* je še bolj »urov. nego je videti, sa mora wej bati, da iagnbi vsako spoštovanje prfrljudeh 5 kaj* ti «daj seveda kmalu izvedo sa njegovo prisade-« vanje in ga bodo tudi obeojali. še še ne da miru. Tsko gotov celo aem bd svoje smage. da bm ni več brigalo, ali zdivja ali se bo vedel dostojno. kih. Pa otroven ni samo sok atrupniee nego cel pajek, vea njegov drob je prepojen s otrovom, prav niš alabéim od otrova strupenejših kač. Karakurta si je pa tudi v svesti svoje moči in se stavi v bran vsakemu drugemn bitju, ki jo rszdraži ,ter ga uko Ije, . bodisi živino, velbloda ali tudi človeka. Pik je zelo opasen, veškrat eelo za človeka smrten .Vsled bolečin, ki jih povzroča ■pajkov otrov, živina zbesni in divja po stepi, dokler se kje ne pobije. ¿koda, k* jo napravlja ksrakurta tatarskim živinorej cem, je radi tega zelo izdatna Najbolj občutljivi za pajkov strup eo velblodi, ki največkrat na poaledicah pika poginejo. Tudi pri človeku, ki ga je karakurta ujedla, se pojavijo silne bolečine in krči f bolniki se večkrat onesvestijo, duši jih in če se jim obrne ns bolje, še le p6 dolgem čaau popolnoma okrevajo. Otrov deluje na Živčevje in povzroča, da otrpnejo posamezna živčna središča, tudi srce opeša pod njegovim vplivom in krvna telesca se raztope. Že 1 miligram strupa vbrizgan v žile zadostuje, da umori mačko. Bazni sorodniki karakurte iz rodu lathrodectcs žive . po vseh gorkejših krajih; na jaž&efl} Francoskem pravijo tem pajkom malminjate, pa ti izdaleka niso tako strupeni. Le v južni Ameriki Živi tudi sličen odurnež. Imenu jejo ga "arana picacaballo" (pa-jek konjegrizec), ker škodi njegov pik predvsem mulam in konjem in jih večkrat umori. V južnoruaki stepi živi šc drug jako razborit in neustrašen ropar pajkovskega porekla, ki sicer po najnovejših izkustvih ni strupen, toda je v posesti jako krepkih in oetrih čeljusti, to je pajek kosma-tin ali solpuga (galeodes cas-pius). Telo mu je dolgo poldrug palec, valjčaste oblike in svetlo-rjavkaste barve; ves je porastel «. dolgimi ščetinastimi dlakami, kar mu daje posebno odurno lice. Mreže ne prede, temveč se potepa okoli po stepi ter napada vsakovrstne manjše živali, velike hrošče, kobilice, pa tudi pasočo se Živino ukolje, ako ga razdraži, ter ji zaseka globoke rane, ki se kaj rade gnoje. Če začuti, da se mu bliža kaka žival, zavzame posebno pozicijo, raztegne tipalke in sc nato ljuto zažene na nasprotnika. Opazovali so, kako se je lotil velikega škorpijona. Prijel ga je takoj za rep, na čigar koncu ima škorpijou strupeno bodalo, ter mu ga pregriznil. V par hipih je ostalo od škorpijona samo nekaj koncev nog in škarij. Toda pri drugem škorpijonu^ ki so mu ga dali, ni bil tako vešč; šč i palec mu je zasadil otrovno bodalo v glavo in pajek je le še malo vztrepetai in poginil. Pajek-jcosmatin niti svojcem ne prizanaša, posebno sa-ica se kaj rada loti nekoliko manjšega in slabšega samca, ško ae ji hoče približati v trenotku, ko ni baš razpoložena za ljubko-vaaje. Zlaati starejši samci, ki niao več dosti gibčni, podležejo pri ljubavnih podjetjih "lepemu spolu", ki vidi v njih le šc dobro došlo pečenko. Slično razmerje spolov je opa zovati tudi pri rssnih pajkih naših dežel ; tudi tu so samice vedno večje od samcev in imajo kaj milo smisla za nežne čute ; samci so v vedni nevarnosti, ako se poskušajo udvarati samicam. Pa tudi če mu je samica izkazala svojo naklonjenost, jo mora ssmec kaj brzo popihati, ker samica kmalu pozabi na prošlost in vidi po končani oploditvi v samcu le še okusno slaščico. Bližnji sorodniki pajkov, škorpijoni, ki so sieer silno strupeni —r pik velikih škorpijonov iz vročih krajev more umoriti celo človeka — vendar niao tako bojeviti kakor otrovni pajki. Lotijo se le manjših živali kakor so oni sami, pred večjimi pa pobegnejo, Če le atorejo. Le v največji sili dvig-aajo svoj rep ter ubodejo nasprotnika. SliČm« kakor pajki so oborožene roparske stonoge, t a koz \ a ne atrige, ki jik nahajsmo povsod i pod kamni in v suhem listju, ko-love rasno manjšo živad. Svoj plen ugrabljajo s pomočjo krepke palik srp ukrivljene čeljmti, na 4ije osti se odpira odvodna cev ta žleae-alrupaiee. Strupena te kalina je zmes kačjemu otrovu Tako. takof" ja rekel. "Te*j niti tega snovi, primešana js ps še vam ne smem reči. da m vtikate v stvari, ki vas ne hrigajot ln tadi tega ne. da ste naravnost amešai, še prenašate take pošte! Naj ka? lato pa vam povem, da sa bom maščeval, čim »e mi p*, nadi le aajmanjša prilika. Bom vam H poba «a I, komu hodite neprestana na pot!" mi je ia pretil s peatjo in se naglo obrnil proti svaji hiši. "Bog pomagaj, še boste t" sem «e nasmehnil ia se mimo vrnil «lomov. (Da^* prihodnjič TOREK, 21. OKTOBRA j* na so jim rasne ličinke žuželk in takozvani prašički, ki se tudi nahajajo v enakem okolju kakor stonoge. Vendar napade časih stonoga tudi kako bitje, ki je večje nego ona sama. Belgijski učenjak Plateau, ki se je mnogo ba vil s temi Živalicami, popisuje ka ko navaljujejo stonoge iz rodu čryptops in geopbilus na zemeljske gliste, (Uporabljam besedo zemeljska glista in ne termin "deževnik", ki je pač'udomačen v raznih šolskih knjigah, a je le malo srečen prevod besede "Re-rgenwurm'\ Narod pozna le glisto. Naj pripomnim, da je .narodni izraz za morskega črva-kolo-barmka pereia pelagica "morska glista"" (hrv. primorje) in ne "morska st^ga", kakor jo ime nuje L. Poljanec.) ki so najmanj dvajsetkrat tako velike kakor njih sovražniki. Ako atonoga zazna glisto, ae bliskoma vrže nanjo, ovije se s svojim Členastim telesom neokretnega črva ter ga stiska in grize s svojimi strunenl mi čeljusti. (Dalje prihod fo) K. Bartbel: Smrt zadnjega ruskega carja. 81| si tr i'r ■ vljiačja kialina; todi po svo-jik očinkik spominja strup stonog na kašji otrov. dasi Isdsleks ni Uko jak. Kakor je pokazal fraaeoaki raziakovalae Briot. je ■•rap velike et rige ( «eolopendra > smrtonosen aajeem ka podganam Vendar ae strige nikdar ne lotijo Car je bil ujet v Tobolsku. Ko so »c v Sibiriji pričeli prvi opori, so ga prepeljali v Jekutcrin grad na uralu. S svojo usodo se je sprijaznil, samo večkrat se je penil in besnel, ko se je spomnil na zeleno samoto v Carskem selu ali navdati sijaj zimske palače in na velike parade. Sedaj je zmagala revolucija, ta nepojmljiva revolucija in z%gian so bile vse smrtne obsodbe, ki jih je podpisal on v dolgih letih svojega vladanja. Najprpj je bil, umorjen Hasputin, prišel je Kercnaki, bil je poražen in sedaj so imeli bolj-ševiki oblast v svojih rokah. Dolge mesece je že sodel car s svojo družino v Jeka*A,,ingradu. Okrog njega je bil mal dvorni zbor s služabniki in udanimi dvorjani. Malo, žalostno marionetno gledališče. Vstaje v Sibiriji so bile zmagovite. Čehi so se uprli in So zvezali s Kolčakom, ki je prodiral proti .Uralu. Koder je šel, so ležali postreljeni delavci in kmetje, za njim so sc kadile razvaline u-peljonih hiS in porušenih tovarn. Kolčak je nosil na svojem prapor-ju dvoglavega carskega orla. On je bil upanje imperialistov vsega sveta, ki so se borili proti sovje-tom. Bankirji v Parizu in generali v Tokiju so toliko stavili na njegovo zmago kot veliki generalni štab v Berlinu ali petrolej-ski "kralji" v New Yorku. Že nad eno leto je bil car v jet-ništvu. Poslal je utrujen, čemeren, oU>žcn. Mnogo je molil in vodil je dnevnik, v katerega je vestno zapisoval male doživljaje dolgih mesecev. A sedaj ni hotel več pisati, nemirno se je aprebu jal v svojem velikem kabinetu v hiši Ipatjev. Hišo je obdajal vi sok plot, skosreno»Špranjo je mo gel videti ujetnik na trg pred hi šo. .'• Ujetnik je hodil po^sobi gor iu dol. V dolgočasju je zapisal po leg okna s svojo raztreseno pisa vo svoje ime: "Nikolaj II., car vseh Rusov in pravovernih. Jc-kateringrad, 28. junija 18.** Strmel je v črke in vzdihnil. Smrtne slutnje so ga mučile. . .Tudi nadaljnje tedne je bil vedno otožcy. Ni ga več Veaclilo življenje, dolgo je ost si v postelji, malo je jedel in delal ni nič. Na večer noči, ko je bil,ustreljen, je bil zbrsn okrog njega zbor dvornikov. *Car je s trudnim gls som pripovedoval o svojem podedujem sestanku s nemškim aa-sarjem. Caries, ki je bila Nemka, je jokala. Potem so govorili o re-volueiji. Ujetnik se je bridko pritoževal, da so ga klicali vojaki, ki so ga stražili, "državljan Romanov" in da često sploh niso nič odgovorili, ko jih je nagovoril. Poklical je hišnega komandanta. To je bil neki petrograjski kovinar. "Komandant", je dejal "ko mandsnt. kdaj se bo nehalo naše jetništvo*. Moj sin je bolan, tudi carici ni dobro, hočem no Krim ali v inozemstvo." "Na Krimu je revolneija zma govits." je odvrnil deUvee. "Star mo* sem, komandsnt", js dejal car, "imejte aaAiljenje i menoj Vedno aem bil dober oše svojega ljudstva." Delavec ni nič odgovoril. Mislil js ns krvavo petrogradsko nedeljo L 1906. (tedaj je dal ear poatreliti okrog 1000 ljudi. "Govori veadar la povtj, to je ear. kjLa teboj govori, ti pasji je posUl temnordee. "y jo!" je zakričal. Jetnik besnelo tekal po sobi C'5 hčerke so ga mirile.! kom in dvorjanom je pa. Komandant je pričel; " Ijan Romanov .. Car je besnel: "DrŽavi državljan! Pride čas, prid] brnil sc je in šel k ok.lu, « je vročo glavo ob hladno I In prišel je čas. Na zadonela vojaška povelj») le so sc duri in v sobo j« nekaj delavcev in vojakovi pravite se vsi, ki ste tuksl ni!", je dejal poveljnik. ] so se postavili skupaj. "H ljeni smo", je dejal car.] je, da Ik> gotovo zopet preiskava, smašna preiskai stotera. «rejnike, trinajst oseb, k0 skozi sobe hiše v spodnje i rc. "Postavite se k zidu kazal poveljnik. Že je bil Proktor je razsvetljevalo bakelj, ki so metale svojo jetnike in slikale groteskne po stenah. Povoljnik je dvignil svoj "V / imenu revolueiona ljudstva ..." Tedaj m> zakričali, dn je odmevalo, m a so razumeli, da bodo u* ni. Dcluvci in vojaki so n puške. In mož, ki je v dolgočesji pisal mnogo tisoč smrtnih o ne da bi mignil s trepalnici mož se je v kriku in joku i Padel je na tla in bil z i okrog 8čbe. Smrtni strah jedel njegov obraz. PriJ so kričale. Carica se je n na stono in držala prestolon nika. ki je molče gledal na z velikimi otroškimi očmi. jani so trepetali, ali n svoji« vimi lakajakimi telesi so carsko rodbino. Delavci in vojski so stop znj in dvignili puške. Poč streli. Obsojenci so se Prostor je bil poln dima in čega ognja . . . . . . Ljudstvo je krstilo pa kjer je stala hi&a, v kateri ustreljc|i car, z "Mesto Ijti ga mašševanja. Povest "Jimmie Biggin zrcalo duša ameriškega riatb ob čaau velike vojne pri Književni matici 8. N P' Znamenje (Oct. 31 pomeni, da vam naroč poteče na ta dan. Poni jo pravočaano, da vam ne uaUvimo. Ako listi prejmete, je mogoče n Ijen, ker ni bil plačan, je vaš liat plačan in gi prejmete, je mogoče ui I jen, valed napačnega m va, pilite nam dopianic navedite stari in novi nai Naši zastopniki ao v»i štveni tajniki in drugi atopniki, pri katerih U plačate naročnino. Naročnina za celo let $5.00 in za pol leU pa P Člani S. N. P. J. pl»** pol leta $1.90 in sa celo $3.80. Za mesto Chicago in cero za leto $6.50, pol I $3.25, za člane $5.30. Za Evropo stane za po ta $4.00, za vae leto pa U Tednik «Unc za Evr $1.70. Člani doplačajo a 50c za poštnino. Naročnino lahko tudi pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA 2667 So. Lanrndale A* CHICACO, ILL Uko veHkik Hvali. Navadna kra ¡stat" Njegov truden, bled DA SKUHAŠ DOBRO VO. PlSlPONASE PRODUKTE- g !».■« t sal«** "ta4, teekj