n 5S£ Naj reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za vse leto - - - Za pol leta..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto $6.00 $3.00 S $7.0G I $7.00 iS GLAS NARODA Ust slovenskih .delavcev t .Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issncd every day except Sundays I and legal Holidays. I 75,000 Readers. mU TMIt-I^Ui I.___II TELEFON: CHelsca 3—3878 Entered as Second Glass Blatter, September 21, 1983, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHdm 8—8878 NO. 126. — ŠTEV. 126. NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1931. — PETEK, 29. MAJA 1931. VOLUME XXXIX. - LETNIK IIII1 MUSSOLINI BO NAREDIL KONEC PROTIPAPESKI GONJI močne policijske patrulje so zastražile cerkve in druge katoliške ustanove Fašistični časopis je objavil svarilno sliko iz Španije. — Članstvo katoliške organizacije nima v svojih klubnih prostorih Musolinijeve slike. Katoliki trdijo, da uživa papež, soglasno z late-ranslto pogodbo, isto nedotakljivost kot italijanski kralj. — Mussolini zatrjuje, da bo preprečil nadaljna nasilja proti katoliški cerkvi. RIM, Italija, 28- maja. — Sovražno razpoloženje proti Vatilc anu neprestano narašča, r asisti so najbolj-jezni na papeževo povelje, naj se vzgaja mlada v najstrožjem katoliškem duhu. Pravijo, da je skušal papež s tem prepovedati fašistom, da bi mladino po svoje vzgajali. Navzlic temu se pa vrše med italijansko vlado in Vatikanom pogajanja, od katerih pričakujeta obe stranki ugodnih uspehov. Družba, ki se imenuje "Katoliška akcija" bo morala pojasniti svoje stališče ter se vbodoče ne bo smela več vmešavati v politične zadeve. Demonstracije so dosegle svoj višek v napadu na jezuitsko glasilo "Vitta CattoJjca". Demonstranti so pometali na ulico vse pohištvo in vse slike ter pri tem kričali: Proč z izdajalcem! Katoliki so bili prepričani, da bo objavilo fašistično glasilo "Popolo di Roma", kako opravičilo, pa se je zgodilo bas nasprotno. List je namreč objavil sliko goreče madridske cerkve in pod sliko besede: — Španskemu katolicizmu so se dogodile stvari, katerim Vatikan ni posvečal prevelike pozornosti. Najbrž je bil premalo informiran o tem. Tukaj objavljamo dosti zgovorno sliko, kakoršnih bi lahko še na ducate objavili. Fašistično časopisje zatrjuje, da v klubnih prostorih katoliške mladinske organizacije ni niti ene Mussolinijeve slike, pač so pa po stenah slike sedanjega in prejšnjih papežev. To baje svedoči, da je katoliška mladina nasprotna Mussoliniju in njegovim načelom. RIM, Italija, 28. maja. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je sklenil ministrski predsednik Mussolini poseči vmes ter končati spor med fašisti in katoliškimi organizacijami. Mussolini je prepričan, da so šli mladi fašisti predaleč v svoji mržni napram raznih katoliškim družbam. Na katoliški lastnini so napravili dejansko škodo. Demonstracije so dosegle svoj višek, ko so fašisti poteptali v prah sliko papeža Pija XI. ter pri tem označevali poglavarja katoliške cerkve kot izdajalca. Fašistične študente, ki so vse to zagrešili, je treba ostro kaznovati. V Vatikanskih krogih se je nocoj glasilo, da bo vložil Vatikan odločen "protest proti demonstracijam. Katoliški krogi opozarjajo na demonstracije proti cerkvi ter se sklicujejo na določbe, lateran-ske pogodbe, soglasno s katerimi uživa papež isto nedotakljivost kot italijanski kralj. Iz tega vira se tudi potrjujejo poročna, da so fašistični študenti teptali papeževo podobo ter pri tem kričali: — Proč s papežem! Smrt papežu! Vatikanski organ "Osservatore Romano", objavlja danes izjavo papeževega pomožnega tajnika Pizza rdo, da se ni nikdar izrazil proti Mussoliniju o-ziroma italijanski vladi. greenove prerokbe Po Greenovem mnenju bo bodoča zima za ameriške delavce še hujša kot zadnja. i WASHINGTON, D. C., 28. maja. Predsednik Ameriiike Delavske Federacije, William Green pravi, da bo prihodnja zima za ameriške delavce dosti hujša kot je 'bla, zadnja. Trdno je bil preprjlsan, da bo zaposlen je v pomladnih mesecih dosti večje (kot je v resnici. Meiaeci januarja je bilo v Ameriki šest milijonov tristotisož nezaposlenih, in izmed teh jih je komaj poldrugi milijon dobilo delo. ■Največ:jo nevarnost za deželo predstavljajo oni fgospodrajrji, ki tekušajo ikrčditi plače. Če |je delavcu že itak nizka plača še skrčena, ne more kirpovafti dragega kot najnujnejše življenjske potrebščine. Izdelki, ki TLiso življenjske važnosti, ne bodo detail! nobenih odjemalcev. Če industrija in vlada ne bosta vpOjtevali, tega problema, zamo-rem z gotovostjo trditi, da bo prihodnja zima decfti hujša kot je bila lanska. ameriški župani v franciji Ameriški župani v Franciji hočejo drug: drugega prekositi v bahavo-sti. PARIZ, Francija, 28. maja. — Družba \ imeriških županov, ki je bila povabljena od francoske vla--de, je vzbudila dfjnes veliko pozornost, ko je postalo znano, da se je žuspan Baker iz Portland, Orgeona, silil v ospredje -ter sploh igral prevladujočo ulogo. T^-ko pri cerimonijah na grobu nepoznanega vojaka kot tudi pri slovesnem (banketu v rotovžu so bi-1 glad3vi čim/dalje bolj odločni, naj se napH3ivi konec ameriškemu ba-hamju. Na predlog sociij'a!isti!"mesa župana Danlela Hoana je bila nato sklenjeno, naj se izvoli vsak dan d nekega voditeOjla. Pred rdtovžem je bila odkrita soba prejšnjeg-a ameriškega poslanika Herrioka. Odkril jo je predsedivk pariškega mestnega sveta, grof Castellano z običajno fflaososko dvorljivostjo. tornadoje vrgel vlak s tračnic Enajst vagonov se je iztirilo. — Trideset potnikov je bdlo poškodovanih, eden med njimi smrtno« MOORHEAD, Minn., 28. maja. — Silen tornado, ki se je poj at vil nad tukajšnjo okolici, je vrgel iz tira enajst vagonov nekega Northern Pi-cific vLak.au Trideset potnikov je bilo več ali manj ■ poškodovanih, dočim je bil eden 'takoj mrtev. Farmer Andrew Matledal si jej skušal pcCakati zavotja v kleti. Pri tem mu je padel na glavo kos kon-kreta in ga/ usmrtil. Tornado je spremljal silen naliv. Tekom p:iT ur je ponekod padlo sedem inčev dežja. Vlak je vozil z zapadne oibali proti Chicagu. Posebni vlaki so bali odposlani na pomoč, .toda tračnice so bile v bližani katastrofe tako zrvi- ' te, da vhuki niso mejili v bližino. Pozneje so spravili ranjence v tukajšnjo bolnišnico. Ker je jutri postavni praznik "DECORATION DAY", izide jg^3 prihodnjo; številka "Glasa Na-rotii" V pondeiljek, dne 1. ju-JSŠr* nija. Uprava. za uvedbo krajšega del0vnika Petnajste medna rodne delavske konference se udeležujejo delegati 58 držav. uspehi suhaških agentov Zeplenjen pa je bil šele potem, ko je bil kapitan ranjen. — Zvezne oblasti domnevajo, da so izsledili v Kansas City največjo podružnico Al Capona. ADVERTISE in "GLAS NARODA" poskusi profesorja mccarda Znanstvenika sta pošiljala klice za pomoč. — Balon so videli nad Alpami. AUGGBURO, Nemčija, 28. maja. Usoda profesorja dr. Avgusta Pic-catda in njegovega spremljevalda dr. Karla. Kipferta, ki sta se dvignila tukaj v zrak z velikanskim balonom, da preišlieta v višini 50,000 o-zračje, je sknajno nejasna. Nasprobujioča si poročila iz Avstrije kacžjo, da je tvlon še vedno v zraku in da križari nad alpskim ozemljem. Iz Inomsita poročajo, da sta letalca še vedno živa, a da je njih stanje vznemirljivo. Vse teaiže, da letita v višini 9500 metrov proti jugu. Pozneje S3 videli balon v Oetztha-lu, stranski dolini Inna. Poročila z Dunaja pravijo. da dira balon svojo smer proti Wemsu. Opzovatei so ugotovili, da se je moral balien pri odhodu v nižje kraje boriti s številnimi itežkočaani. Iz Landecka so videli tudi signale ns». pomoč. Orožniki v bližini Iniomosta so dobili navodila, naj bodo pripravljeni na pristanje balona.. Pconejišai porožila pravijo, da sta znanstvenika sretjmo pr istala.. ŽENEVCA, Švica-, 28. maja. — Vljeiv j se je začela tukaj petnajsta mednarodna delavska konferenca. Na nji je zastopanih po svojih delegatih osemmnpatodeset držav. Zadnje lato so se vršile na konferenci vroče debate glede skrajšanja delovnega oaera za mi^jnarje. Vsi tozadevni predlogi so pi propadli, ker zagovorniki teh predlo-tgyv niso mogli spraviti skupaj dve trofcinske večine. Pro'.d predlogu so bili predvsem delodajalci, ki so izjavljali, da bi delavci zahtevali vedno krajši delovni ičia-3. Vse kaže, da se bodo letate sporazumeli glede predloga, naj traja delovni čas premogairj a sedem ur in petinštirideset mifldut. Ta čas se šteje od trenutka, 'ko stopi premogar v rov, pa do trenultka, ko stopi iz njega. Ponekod je še vedno v veljavi navada, da se zalfne delavnik šele ttodaj, ko dospe premogiar do svojega prostora in prične dehti. NEW LONDON. 28. mi/ja. — Pri vhodu v Long Island zaliv so zajeli predvčerajšnjim skoro popolnoma nov pajmik, ki nosi me "Java" ter je iz Providcoice, R. I. Parnik sd zalotili šele tedaj, ko je bil poveljnik Harry Barber ranjen v glavo. S kapitanjsm vred je bil aret rsn tudi strojnik in -rvoki mornar iz Say-brooka, Conn. Famik je imel na krovu prciko 400 steklenic žganja. KANSAS UIT, Kans., 28. maja. — Z aretacijo 40 oseb domnevajo zvezne oblasti, da so ZaisaJcile na j/več j o butlegarsko organizacijo mesta. Podjetje je razpeča/vala pivo in žganje, katero je dobavljal zloglasni Al Capone iz ChiCaiga. Med aroti ranimi se nahaja tudi ! gospodična Rosemarie Lyons, uradnica mestnega finančnega zavoda in Jhhna Daircda, demokratski voditelj zapadne strani. RIM, Italija, 28. maja. — Na izrecno vladno povelje so danes tajni policisti zastražili cerkve in poslopja drugi katoliških ustanov. RIM, Italija, 28. maja. — Ce se bodo proticer-kveni nemiri še danes nadaljevali, bo dal papež Pij zapreti zgodovinska bronasta vrata, ki vodijo v Vatikan. To se bo zgodilo v protest proti fašistom, ki so po zatrdilu vatikanskih dostojanstvenikov, kršili določbe lateranske pogodbe. To bo nadalje zna-čilo, da se je papež podal v prostovoljno jetništvo, v katerem se je nahajal pred sklenitvijo lateranske pogodbe meseca februarja leta 1 929. Ta bronasta vrata je dal prvi zapreti papež Pij IX. pred devetinpetdesetimi leti. najnovejši hawks0v „ rekord Znani ameriški letalec Hawks je obiskal v enem dnevu glavna mesta Evrope. PARIZ, Francija, 28. maja. — Ameriški rekordni letalec, 'kapitan Frank Hawks je vprizoril danes po-lot, ki je trajal deset ur. Ziaij'trkovjl je v Londonu, kosil v Berlinu ter ibil zvečer zopat v Parizu. Polet je nastopal včeraj zjutraj ob osmih ter prišel ob osmih zvečer v Pariz. Odletel je z letalnega polja v jCTidanu. Povratck na> Douget polje se je završil ob šestih zvečer. Ljudska množica je delala letalcu ov.cije. Na pati med Croydon am ter Berlinom se je moral boriti z nasprotnima vetrovi. Polet je trajal vrted tega 25 minut dalje kat njdjav prejšnji rekord. Pri pristanju v Berlinu je rekel Hawks, da ne 6uti niti najmanjše utrujenost. ZBORNICA JE IZREKLA BRIANDU ZAUPNICO PARIZ, Francija, 28. maja. — Francoska posIv.nska zbornica je izrekla ministrskemu predsedniku zaupnico za uspešno vodeno zunanjo politiko. Kot znano, vodi francosko zunanjo politiko Ari'stide Brian d. romunska kraljica se _poslavlja Živela bo v Franciji ali pa v Italiji. — Najtežje ji bo slovo od devetletnega prestolonaslednika Mihaela. LONDON, Anglija, 28. maja. — Bivša romunska kraljica Helena se bo miorala rada ali neradi sprijazniti z dejstvom, da se bo morala kmalu, mordi zanretino, posloviti od Romunske lin od svojega devetletnega sina, romunskega- prestolonaslednika Mihaela. Slovo oi slednjega ji bo najtežje. Neki svoji tukajšnji prijateljici je sporočila, dta se bo podala v prostovoljno izgnanstvo, kakorhitro se bo sestal novi ramun^ki parlament. Živela bo v Franciji ali pa v Italiji. — Preostvjj'aiti mi dve poti, — je rekhx: — neprestano poniževanje ali pa izgnanstvo. Izbrala sem si zadnjo pat. Kat romunska kraljica sem - odstopila, kajti odstopiti bi morala prej ali slej. — Moje življenje Je bilo že ve*5 let naravnost neznosno. Te negotovosti ni morem več prestajati. Ko sem mojemu sinu povedala, kaj me čaka. je tako jokal, da ga nisem mogla potolažita. Kdo ve, (kdaj ga bom zopet videla. ŽELEZNICA NAROČILA 150 LOKOMOTIV Vkivtkem Ičtatsu bo vse vlake Pennsylvania železnice gnala elektrika. Uprava je zaenkrat naročila sto-petdeset električnih lokomotiv. Eleik-trizacija železnice bo veljala na milijone dolarjev. Uprava je naročila tudi*3250 novih vagonov. Pravi, da je dala ita rvehka nr^ročila zath, da pomola gmfanjžati število mezapo- FRANCOSKI AEROPLAN PRISTAL PRI TRIERU TRIER, Nemčija, 28. maja. — V tiikajšnji bližini je pristal francoski aeroplan. Pilot je izjiavil, da je izgubil smer. Policija je aeroplan zaplenila. LAHI SO OBSODILI NA SMRT AMERIŠKEGA DRŽAVLJANA RIM, Italija, 28. maja. — Pred posebnim tribunalom je bil danes obstojen na smrt naturazirani ameriški državljan Michele Schirru, češ, dra se je zarobil proti življenju ministrskega predsednika Mussolini j a. Ko je ibila razglašena razsodba, so začeli ljudje v sodni dvbarani navdušeno ploskati in peti fašistično himno. Sodniki so se posvetovali, petdeset minuit. Schirru bo ustreljen v hrbet. Naročite se n* "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 _______________________ $ 9.35 Din 1000 _____________________ $ 18.50 Din 2500 ____________________ % 45.75 Din 3000 ..................... $ 54.60 Din 5000 _____________________ $ 90.50 Din 10,000 ...................... $180.00 V ITALUO Lir 100 ..................................$ 5.75 Lir 200 ----------------------------------------------$11.30 Lir 300 ______________________________________$16.80 Lir 500 .....................$27.40 Lif 1000 __________________________________________________$54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina: znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25, Za Izplačilo večjih zneskov kot agora] navedeno, bodld v dbuurftS, lirah »11 dolarjih, dovoljujemo Se bolJSe pogoje. Pri velikih niH<-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum*-te fflede načina nakazila, Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER sa pristojbin« 7Be, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ' Telephone BArclay 7—0380 ! _ 11 .. M -L _ ____ _=_ BIVVlSOfP NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1931 Tbe LARGEST SLOVENS DAILY In U. 0. Pi widen) Owned and Published by THJUDNO COBSTANY (A Corporation) L. Benedlk, Treai rruk flak Place of budne« of tbe corporation and addresses of above officers: P« W. ltth Street, Boroarh of Manhattan, New York City, N. Y. OLAS NARODA" (Voice mi the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays a oeto leto velja list aa Ameriko In Kanado_____________$6.00 pol leta —-----$3.00 ftetrt leta____________.$1J>0 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta _______________________„.$3.50 Za inozemstvo za celo leto___$7.00 Za pol leta___43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olae Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemžl nedelj to praznikov. Dopisi brez podpisa to osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMUzti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da se nam tudi prejšnje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "AI M NARODA", 21« W. 18th Street. N« Telephone: Chelsea 3878 York, N. Y. NEMORALNO LJUDSTVO' Iz Slovenije. Sobojevnik kralja Petra umrl. 14. maja ob 23. je rešila smrt vseh skrbi in trpljenju -velikega rodoljuba, ki je bil slabo plačan za svoje požrtvovalno narodno delo. Alek-saftdra Tomu na ni med živimi. Po daljši bclezni je umrl v mestnem zavetišču v Jajpijevi ulici. Lotos 24. februarja je preteklo 80 tet, kar se je ntfdil premožni Toma-mianavi rodbini v Kamni gorici, ki je dala narodu tudi velikega rodoljuba Lovra, »sin Aleksander. Dovršil je najprej doma ljudsko šolo, potem je v Ljubljani študral realko, po maituri pa, je odšel na poljedelsko ater^demijo v maldžarskem Stairem gradu. Kot mlad agronom je prakticiral v Slatvcxniji, kjer se j s seznanil s trpljenjem bedne raje v turški Besni. Ko je leta 1875 izbruhnila vstaj a, in je princ Peter Karadjodjevič-Mrkoojič zbirafl prostovoljce, se je septembra spoznal z njim v gozdovih pri Jamnici na avstrijski bojni meji tudi Aleksander in vstopil med njegove čeltnike. Princ mu je poveril poveljstva nad čeito 120 mož, ter ise v času, ko ni bilo boj c,v, muc jo z njim sestajal in p;gxwa:ija'l o svobodi in združitvi vreh Jugoslov»3.nov. Princ Peter in Aleksander Toman sta četovaia skupaj skoro loto dni do inbrulaa vojne med Srb. j o in Turčijo. Po okupaciji Bosne in Hercegovine borcu za svobodo te dežele, To-manu, m blo več obstanka v domovini in se je preselil leta 1883 v Severno Ameritoa. V New Yorku je postal novinar — stalni satrudnik G hi6 Naroda in Amerikamskega Slovenja ter dopisnik raznih listov. Dr p tcvafl je tudi Slovenskemu Na-rciiu v Ljubljani. Ameriki se je agil-m Toman udejstvoval tudi v družabnem žilvljenju in je mnogo koristil raznim slovenskim organizacijam. Ustanovil je tudi slovensko kolonijo v Texasu. Podjolje v Texaisu pa ni imelo sreče in iko je postalo žutev neke fi-rvmčne krize, je tudi Tomam izgubil vse s veje prihranke. Ker je imel zveze z raznimi angleškimi listi, je odpotoval v Anglijo, kjer je ostal nekaj let. Pozneje ti fuak lip M+L--f »si. nrwmrflli Smrtna nesreča Ljubljančana pri Gradcu. 14. maja se je v bližini Gradca srmrt.no ponesrečil edini sin uradnika TPD ,v Ljubljani Anton Guerra, znani turist in odlični gorski plezalec. Mudil se je zadnje čase pri svoji teiti v Slaiiai Radencih, od-tacKter je napravil izlet z motociklom v Gradec. V okodici Gradca ga je pri KahLsdarfu doletela nesreča; na vožnji z motocaklom se je smrtno ponesrečil. Ah POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na nas stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpostevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. ^ Uprava. Mb; Iz maščevanja. 15. maja. okrog 21. ure je naustal pod kmoOcesn posestnimka Uoručarja Martina, p. d. Flejšmana v Zgornjih Praipreoifh pri Lukovici požar, ki je v kratkem času upspelil ves kozolec. Cljen je bil velik, ker je bil kozolec na šest cken in s slamo kri:t, poleg .tega pai tso bili pod kozolcem še drva spravljena. Nevarnost je -b^a tudi si hišo in poslcpjai sosedov, a k sreči ni bilo vetra. Ker je .pogorela tu-dii slamorezn&oa in p3r voaov, se skodli oeni nad 50,000 Din, Lončar pa je bil zavarovan samo za 10 ti£:C dLnarjičv. Ogetnj je podtaknil neki moški, o-koli 30 let star, ki je hotel pri Lončarju prenočiti, -a 'so g'i odklonili, ker ni b lo primernega prostora. Orožništvo marljivo zasleduje ne-ananega poaLgalca, (ki jo po zločinu izginil. z0petni nemiri v Španiji Po spopadih v San Se-bastianu je bilo proglašeno vojno pravo. — Vrednost španskega denarja se bo povečala. MADRID, Španska, 28. maja. — Vojno pravo je bilo cž.uics proglašeno v San Sebastianu, potem ko je bdlo ubitih šest oseb ter ranjenih 28. Nek'2 it eni so podli v boju s stav-kujočimi ribiči ter komunističnimi agitatorju, ki so hoteli izsiliti svojo zahtevo po b?ijši plači. Obnovljen boj pa je izbruhnil, ko sd hoteli delavci .T>ti na delo. Meato Barcelona je zastraženo in tamkaj vaidla sedaj mir. Premoga rji prete s stavko. Vlada se je odločila, da bo Srbela z-a mir in red. Pinamžni minister Prieto je danes ofbjoivil, da je dobila španska vladM polncmoči, da poveča vrednost pe-sete. . . Španska ima zadosti virov, da premaga vse itežkoče. Poročila iz Seville pravijo, da je bil Jo-se Louls Suares smrtno poško-dovJsun, ko je branil vhod v Trinidad samostan. Njegova dva spremljevalca sta biti aretirana. 20 KG TEŽAK SMARAGD. V N'Jinking je prispel nedavnood-pos'anec iz province Singkiang, ene naje dalj enej ših pokrajin kita jske države. Kot dar svoje dežele je pri-neset Kwaig Lu ogromen, nebru-smaragd, ki tehto cedih 20 k£. Iz tog-a dragulja, ki je vel'k približno 'tak:3, k*ik.or zeJOn-jita glava, nameravajo izbru?:.*:! državni pečat ki'ita jiskc ninrcdne vlade in sicer v o-bliki kocke. Smaraigd so našli z drugim ein-aiko vel;.kim draguljem v strugi revise Single,inarg. Pokrajinska vta-cbai je sklenila podariti en dragulj centraiLni vladi in v ta namen je poklala v Nanking svojega svetovalca Kw:ing Lu. Naloga ,j.e bila sicer častmi, toda Kwang Lu (bo še dolgo pomnil svoje potovanje v prestolico. Sinjg^kmg ali vthodni Turkestan leži na skrajnem zajpaidu dežele vzhajajočega solnca. Na j.prcj je moral K won g Lu potovati s 'karavano 150 km daleč skozi puste divje (kraje, tki so najnevarnejši na svetu. Šele potem je prišel do železnice, tla se je lahko odpeljal v Nanking. Potovanje je trajalo mesec dni. Če pomislimo, da je imel mož ves fob oas pri sebi v cunje za-viit 20 kg težak smaragd, moramo priznati, da mu je bilo tesno pri srcu. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša »i.— Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane. Uprav* "G. Dopisi, Morgan town, W. Va. Pred štirinajstimi dnevi so tukajšnji premogarji zastavkali, ker so. jim gospodarji znižal plače. On .•m, ki delajo za strojem, je bila zniž;m:a piat:a za dvajset centov pri tona, onim, ki delajo s kratmpom, pa. za petindvajset «centiov. Zastavkali so vtai itukajsnji premogaiji ter-tudi oni, ki so bili zaposleni po okoliških rovih. Sem naj nihče ne hodi za delom. Poročevalec. ZGODOVINSKI ROPARSKI NAPAD Okoli leta 1907. se je današnjim vladarjem Rusije godilo še jako slabo. Strankarska blagajna je bila tako prazna, da sta 'Imela Lenin in Trocky, ki sta živela takrat v Parizu, oba skupaj samo en par čevljev. Poskušali so torej vse mogoče, da pridejo do denarja: poskušali so ponarejati denar, potem so prišli na idejo, da bi poženii; mlade mlade boljševike s starimi, bogatimi udovami in tako naprej. Ko pa vse to ni nič pomagalo, so sklenili ropati banke v interesu strankarske blagajne. Med tistimi, ki so bili odločni tudi za na.jbolj predrzne napade, je bil tudi Stalin, današnji diktator Rusije. Posebno predrzen je bil napad, ki ga je organiziral in izvršil Stalin 23. junija leta 1907. na blagajnika ruske državne banke v Tiflisu. — Blagajnik je odšel tega d.ne na pošto, da dvigne za banko 1 milijon rubljev. Vez, s katerim se je peljal Uradnik, je stražila kozaška straža in nihče so ni nadejal, da preti uradniku ob belem dnervu sredi mesta kakšna nevarnost. Čisto nenadoma pa je padla raz atrehe neke hiše na voz bomba. Nastala je hipoma silna panika in ljudje o bežali na vse strani. V splošni zmešnjavi je tedaj skočil k vozu neki mladenič. Ko so ga ko-zaki hoteli prijeti, je vrgel še eno bombo med nje. Nato je skočil mladenič med splošnem streljanjem do veza, kjer je blagajnik iztrgal torbo z denarjem in pobegnil. Ta predrzni mladenič je bil Stalin.... Denar so poslali v strankarsko blagajno v Pariz. Od urojanih bankovcev so našli samo 1 komad in mož. pri katerem so ga našli, je bil dolgo let zaprt. Ta mož se pa piše danes Latvlnov in je ruski komisar za zunanje zadeve..,. NEZAPOSLENOST LONDON, Anglija, 28. maja. — V tednu, ki se je končail dne 18. maja, je bilo soglasno z crficijeLnirni statistikami v Angliji 2,506,937 nezaposlenih. Izza prejšnjega tedna se je znižalo to število za 25,574. Število je pa še vedno za 747,477 višjfj kot je bilo lani v istem tednu. < PRISTOJBINE ZA JUGOSLOVANSKE LISTINE. Jugoslovanski konzulat nam poroča, d/ai so pristojbine za potrditev dokumentov sledeče: za prošnjo ....................$0.15 za pečat ........................$0.55 za podpis ........................$0.55 Frisfeojibina za potrditev dokumenta znaša torej $1.25. y — v. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZN1ZANA Aogleško-sLovensko Berilo IHIOUII SLOVKNB tUDO) Mm nan $2.— > Aerečfc* ta pri KNJIGARNI naprej, ko 'bos 'čitala te vrst'ce, ti želim vso srečo in zadovoljstvo. Tc dni jc bila etvorjenj sezona za kopanje. Tudi letos me rco enkioit zanesla pot na morski breg, ker me zanimta-jo ženake obleke, posebno kopalne. Če se bodo še dve loti manjšale in kra jšale, v takem razmerju kot so £3 za in j h par let, — bože, beže, kam bo prišel svat. Iz LiNtitle Falls mi poročajo, da je, bila ribiško, sez'ija v polnem zaletu. Ko so lovili, je bilo treba presko-čVji precej širok jarek. Vsi 'SO ga preskočili, lc edea med njimi je cagal in prosil Bcja, da bi ga preskočil. Zaletel se je in se ujel na drugi strani za travnato rušo. Toda sleherni je bolj k slabemu kot k dobremu nagnjen. Ko se je čutil varaiefga, je v svojem zlobnem srcu za mrmral: — Ta tskok bi se mi bil posrečil tudi 'brez bcžije pcmoci. Komaj je pa izbJeknil to ponižno, toda k:'iilkor 'toiiko drzno ibogokleit-stvo se je ruša odtrgaJa, tn rojak je cepnil v vodo. Poročajo mi, da se je v svoji mokroti pr'tozerval, da. božjo, oblast nobenega špa^a ne pozna. Kdcr hoče vstopiti v littlefalLski ribiški ceh, mora biti krščen po vseh praVilih in postavah. Krat se vrši po neka kih baptislovskih obredih, to se pravi, da novinca potunkteijo do temenu v vodo. Zadnjdč so hoteli Cerželj, •Cigale in Matija Franka Finksta krstiti, am-jih ije Frank »prehitel in je kar Sam cmoknil notri. Pozneje je monal ba je priti v sodu -domov, ker so mu obleko preblizu ogn ja sušili. Zdaj je napoaila tudi sezona mlade solaJte. Menda je ni boljše stvari na svetu kot je pohana riba dz shadke vode in mlada solata s krompirjem. Pred menoj je slika velikega ribiča pod Bogom, rcHjaika Franka Ro-šanca, podkmuaoe Martaneaa, ki jih drži pet na vrvi. Tako so velike in tako so težke, da se orjojškemu mažlaiku kar kolena šft-be. Manfc'nezu je riba najljusbša jed. Solate in (krompirja pa ne mara. Pravi, da, solata in krompir škodujeta njegovim aobern. Ribo najraje mkivta z milkpun-eem, i ■v J C'o bo ostala razsodba prizivnega sodišča okraja Columbia pravomoena, bo tretjina prebivalstva Združenih držav označena kot več ali manj *4nemoralna". To se sicer nekoliko čudno glasi, pa je resnica. Omenjeno sodišče je namreč odločilo, da se onega, ki se ne drži proliibicijskili določb, ne sme smatrati za osebo, ki se drži principov ustave Združenih držav ter da taka oseba nima dobrega moralnega značaja. Presneto smo daleč prišli! Sleherni, ki je prijatelj dobre kapljice — v deželi je na milijone uglednih državljanov, ki se je ne branijo — je nemoralna oseba — po zatrdilu washingtonskega prizivnega sodišča. Vprašanje je, če spadajo med te nemoralne ljudi tudi sodniki višjega sodišča. To sodišče je namreč drugačnih nazorov k (H pa pri-zivno sodišče. Nižjemu sodišču je bilo predlagano, naj prekliče naturalizacijo nekega Roberta de Francisa. Obtožnica je trdila, da je Francis kršil proliibieijske postave ter vsled tega ni upravičen do državljanstva. Supreme Court ni smatral kršenja proliibieijske postave za tako strašen zločin, da 'bi bilo treba odreči človeku državljanstvo. Vsledtega je predog zavrgel, nakar je šla stvar na prizivno sodišče, ki je imdalo zgoraj omenjeno razsodbo. Čudno je, da smatrajo nekatera sodišča bas proliibieijske postave kot najbolj važne ter prisojajo kršilcem najvišje kazni. Ako je oseba, ki krši suhaške določbe, označena kot nemoralna, bi morala biti označena kot laka tudi če bi prekršila kako drugo postavo. V splošnem pa to ponovno dokazuje, kako daleč so pripravljeni iti nekateri, da izsilijo izvedbo postave, katero je vsilila narodu peščica fanatikov. Pretežna večina ameriškega naroda še vedno ne more pojmiti, da je pred prohibicijo vlada dovoljevala piti alkoholne pijače ter imela od tega ogromen ddbiček. Dokaz temu je dejstvo, da se gibanje za preklic osem najstega amendmenta neprestano širi ter da dobiva vedno več pristašev po vseh delih dežele. wk^l *e vznemirjajte u zaradi mčisti \ odpntrf Motni / / prišž, ■ bebeo, ponx{B ti* \ \ fladlu In idnvo. Zanesljivo / / m ZASTONJ. Pltfte W. f. \ mm j w "QLAB RilODA1 NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. ob važnem poljskem jubileju Z velikimi svečanostmi 30 Poljaki obhajali svoj letošnji narodni praznik, ko Je preteklo 140 let od znamenite ustave z dne 3. maja 1791.. ki Je zlomila plemiško samovolj O in polotila trdne temelje poljskemu narodnemu preporodu ter kulturnemu napredku. Na narodni praznik pa 90 začeli po vsej Poljski zlasti v Gornji fileaiji proslavljati tudi desetletnico tretje šlezke vstaje. Gra&ka "Tagespost" Je posvetila tem proslavam celi uvodni članek, kjer se huduje nad Poljaki. Za-merja Jim, da slavijo desetletnico tretje slezke vstaje in da so 20. marca t. 1. mirno prešli preko desetletnice plebiscita, češ da so s tem pokarali, da višje cenijo nasilje ko pravico, ki jo je po mnenju ♦Taereaposte" pokazal plebiscit. Toda o tem plebiscitu imajo Poljaki drugačno mnenje kot Nemci. Zakaj v Gornji Sleziji so imeli ob plebiscitu volilno pravico vsi, ki so kdaj živeli" na tem ozemlju. V veh poljskih krajih pa je nemška vlada nastavljala samo nemške uradnike, a obrtno pravico so dobili samo Nemci In nemškutarji. Na ta način so prepeljali Nemci s posebnimi vlaki v Gornjo šlezijo nad 200,000 t. z. emigrantov. Vsled te povodnji neopravičenih in podtaknjenih volilcev so pri plebiscitu dobili nemško večino celo nekateri o-kraji, ki so popolnoma poljski. — Kljub temu so dobili Poljaki 40 odstotkov oddanih glasov, a 43.C odstotkov občin je izkazovalo pri plebiscitu poljsko večino. Versaillski traktat je določil, da pri plebiscitu ne bo odločevalo število glasov, ampak število občin, v katerih bi dobila ena izmed obeh strani večino. Na podlagi takih rezultatov ibi razdelila nato medza-vezniška komisija sporno ozemlje med Nemčijo in Poljsko, upoštevajoč pri tem gospodarske in zemljepisne razmere. Poljski plebiscitni komisar Vojteh Korfanty je takoj po plebiscitu razdelil Gornjo Šlezijo na ta način, da bi pripadla Poljski ogromna večina občin, ki so za njo glasovale. S tem načrtom se je takoj podal v Pariz, da b: pridobil zanj medzavezniško komisijo Toda samo francoski komisar Le Rond je podpiral poljsko stališče in se zavzemal za Korfantyjevo črto, do&m sta angleški in italijanski komisar skušala čim bolj prikrajšati Poljsko v korist Nemčije. Po njunem načrtu bi dobila Poljska komaj četrtino plebiscitnega ozemlja, a vsi industrijski kraji in premogovniki s 300,000 Poljakov, ki so glasovali za Poljsko, bi pripadli Nemčiji. Korfanty je bil prepričan, da morejo preprečiti izvršitev načrta angleškega in italijanskega komisarja samo odločna dejanja. Podal se je v Šlezijo in v naglici pripravljal vstajo. Kakor sta prva in druga poljska vstaja v Gornji Šleziji leta 1919. in 1920. prepričali svet, da v teh krajih res žive Poljaki in kakor sta ti vstaji kztsilili plebiscit, tako bi naj tretja vstaja dokazala, da hočejo Poljaki, za vsako ceno pod Poljsko. V predveečr poljskega narodnega praznika, v noči med 2. in 3. majem 1921. je izbruhnil štrajk poljskih delavcev v premogovnikih in' industrijskih podjetjih. Na čelo vstaje se je postavil priljubljeni Korfanty in takoj izdal na ljudstvo oklic, naj se pridruži vstaji iz protesta, da šlezki Poljaki nočejo več prenašati pruskega jarma, ker se hočejo združiti s Poljsko. Na mah je 60 tisoč najboljših šlozkih sinov zgrabilo za orožje. Takoj v začetku so se vstaši spopadli z italijanskim vojaštvom, k: ga je proti njm poslala medzaivez-rtska komisija. Pri tem je padlo 20 Italijanov. Anglesko-italijanske čete so se v naglici polastile nekaterih važnejših strategičnih mest in jih izročile — Nemcem. Tako ravnanje je dajalo poguma Nemčiji, ki je preobleka velik del tajno mobilizirane redne vojske v civil, da brani Gornjo Šlezijo kot "šlezki nemški prostovoljci". Naraščajoča nemška premoč in diplomatični pritisk sta prislila Konfantyja, da je 5. julija 1921. likvidiral vstajo. Čeravno so se ne-premagane čete poljskih prostovoljcev morale umakniti globoko v Poljsko in prepustiti ozemlje Nemcem, vendar je ta vstaja vplivala na medzavezniško komisijo. Po enoletnih pogajanjih je prejela Poljska nagrado za kri svojih sinov. Ni dobila sicer cele Korfanty j eve črte, vendar pa večji del industrijskega ozemlja in skoraj vse kraje, ki so se izjavili za poljsko. SKOF. KI JE POJEDEL SVOJE OBUVALO Anglikanski škof Izak Stringer, ki je bil nedavno izvoljen za irad-škiafa anglikanske cerkve v Kanadi, je v svoji domovini že dolgo znan kot "škof, ki je pojedel svoje obuvalo". Ko je namreč nekoč potoval zelo daleč na sever, kamor je še se zala njegova škofija, bi bil s svojim o-mJočnikom vred kmalu umrl od lakote. To je bila lata 1909. Moža sta namreč v letu in snegu zašla invsba imela že prav m ali o upanja na svojo rešitev. V svoj dnevnik je takrat škof zapisal to-le: 17. oktobra: Prehodila sva 25 kilometrov. Za večerjo sva pojeia vsak po en kos pražene kože morskega psa od mojih čevljev. Surovo, nest rojeno usnje nama je prav dobro dišalo. 17. oktobra: Potovala sva cel dan. Večerjala sva zopet koščke mojih čevljev. Najprej sva pojedla podplate. 19. oktobra: Jedla sva zopet ne-ustrojene podplate: 20. oktobra: Zajtrksovala sva gorenje usnje mojih čevljev. To ni bilo tako dobro kot podplati. Naslednjega dne pa sita slišala človeške glasove. Prišla sta v naselbino Eskimov in bi'la sta rešena. Zlata kupola z diamanti. Iz Rangoona poročajo: V navzočnosti številnih romarjev je bila te dni postavljena zlata kupola z diamanti na sloviti Šve Dagon pagodi. Stroški za kupolo znašajo 60,000 funtov šterlingov. Prejšnjo kupolo par?ode je zrušil potres lani v maju. Pagoda je eden največjih spomenikov budizma in je bila, kakor ugotavljajo stara poročila, postavljena že 585 pred Kristom. ZA STARE IN MLADE Dobra Hrana Je Potrebna za Zdravje Dobite Najboljšo . . . Rabite Električno Refrigeracijo I^ADAR PRAVI .ZDRAVNIK, "Ne skrbite, to je samo majhen pojav ptomainskega strupa. V enem dnevu ali dveh bo že zdrav"— pomenja to, da je bila nekje zanemarjena pravilna refrigeracija. Ali je bila v vašem domu? ^ Veste, da ni bila, če se poslužujte Električne ' Refrigeracije. Narava zahteva, da jemo okusno hrano. Znanost ohrani svežost hrane za več dni z nizko, enakomerno temperaturo. Preveč mpkrote in toplote sta prijatelja razpada in bolezni. Niti to niti ono ne more obstajati v modernem Električnem Refrigerator ju. Seveda, vi hočete imeti to potrebo modernega in varnega gospodinjstva. Najbrž ste že izbrali vzorec, ki bi ga radi videli v svoji kuhinji. Potom načrta lahkega odplačevanja je dostopen našim odjemalcem. Zaradi zdravja si nabavite najboljše . . . uporabljajte Električno Refrigeracijo. INVESTIRAJTE V ELEKTRIČNI REFRIGERATOR Copelands, Frigidaires, General Electrics, Kelvinators, v naših Prodajalnah. Tke "New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. v Tke United Electric Eight and Power Company New York and Q neens Electric Ligkt and Power Company Tke Yonk era Electric Liglit and Power Company Consolidated Gas Company System zadnji trenutki napoleona i. iiimuiM t'iiijilllliJ.llll!IUIIWII« gj M Mali Oglasi imajo velik uspeh Prepričajte se! Proti koncu a.priia 1821 se je obrnila Napoleonova bolezen na bolje, toda samo travideano. Ko je predpisoval zdravnik Aiitonmmarchi cesarju zdravila, je Napoleon lodločno ugovarjal, češ, da lekarsftev noče, ker bo Anglija itak zahtevata njegovo truplo in zato ho5e umreta brez njih, da Angležem ne Ibo treba več dolgo čakati. 29. aprila je'cesar vstal. Ko so zdravniki že upali, da bo kreval, jiim je dejal smeje: "Ne varajte se, danets se počutim bolje, obenem pa dobro čutim, da se mi bliža konec. Po mlciji smrti se iboste radi vrnili v Evropo. Videli boste zopet svojce fin prijatelje, jaz pa najdem svoje fante (na Elyzejskih livadah. Pripovedovali mi bodo, ikaij smo skupaj doživeli iin storili, jaz jim bom pa pravil o zadnjih dogodkih svojega življenja. Ko me zagledajo, vzplamti v njih niovo navdušenje. Nadaljevali ^bamo vojne s Scipioni, Cezarji in Hanrjbali in to bo prekrasno. Samo da bi se 'fcaim gori ne ustrašili, ko zagledajo toliko vojščaikov naenkrat". Ko je stopil k cesarju angleški Bdravnik Annott, ki ga je tolažil in bodril, mu je Napoleon odgovoril, da je zadet dabro, da se mu bliža konec in ida vrne svoje telo materi zamttji. Potem je začel govoriti o Angliji, češ da je odgovorila na prošnjo glede lofjaine gostoljubnosti s sponami. Govoril je tudi o Francijo, o svojem sinu in svojih vojnih tovari&h. 3. maja miu je nekoliko Odleglo in dejal je: "Krhalu bom umrl. Vi se vrnete v Evncipo. Moram vam dati nekaj nasvetov glede vašega boddžega ravnanja. Delili ste z menoj izgnanstvo, ostanite Franciji zvesti do konca. Ne storite ničesar, kar Ibi njo mJogk) raniti. Moja Iskreara želja je (bsia vliti vse principe v svoje zakone — v dejanja, nobenega ni toUo, ki >bd ga ne tbdil posvetil. Žal so bile okdtnosti kritične. Maral se odlašati in končno je prtfeil udarec usdde. Francija je izgubila svcbodamtoe&ne ustanove, U oetn jih ji 3*1 m-amenll Sodi ime pri-umeaijivot, motfe wtiww am ceniti, 2IV V MRTVAŠNICI obožuje moje ime in moje zmage. ^ ^ C1 !? J* Pn" Bodite kakor ona. Ostanite zvesti ^^ ^ neka,J nevT*etneza- ^ načolom, ki sem jih branil in slavi,«t T** ^ * ^ V nji 35~*tni prestolonaslednik rudolf je bil umorjen ki sem jo priborli. Nad tem je samo sraimiata in zmešnjave. V noži od 4. na 5. matja je N-aipo-leon že fantaziral. Ob 5. zjutraj je počasi in z veliko težavo izgovoril še Ibe3edi: glava.... armada. To sta bili zadnji njegovi besedi, 'ki so ju mogli razumeti. 5. maja ob 6. zjutraj je nastadi smrtno hrapenje. Ga. Berbramdova in njeni štiirje o-troci- so moli&i icib postdlji umirajočega. Prizor je 'bi pretresljiv. Agonija je kanalu dovršila svoje delo. Cesarjev osebni zdravnik Antonmnar-ohi je zabeležil vse podrobnosti zadnjih Napoleonovih trenutkov. Najprej so otrpnile Napoleonu noge in postia.le ledend hladne, kmalu pa tudi vse telo. Srce je utripalo vedno počasneje, veke so se začela zapirati, toda 'žatasnMe se še niso. Ob 6.11 se je pa Napoleonova smrt približala, listnice so se pokrile z lah- Walfcer Hentschel, ki je imei akuit-j no vnetj e pljuč. Pred dnevi je zdravnik ugotovil, da bolniku ni več pomoči in odredil je, na j obveste njegovo'rodbino. Že so hoteli pihati rodbini in ji sporaaiti žalostno vest, i ko je prihitela v pisarno strežnica in povedala, da je Hentschel bas 1 umrl. Zdravnik je ugotovil smrt in odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Drugi dan so pa prišli v bolnico HenltiSshlovi svojci. Ko jih je strežnica odvedla v mrtvašnico, je vsa prestrašena ugotovila, da truplo ne leži več tako, kaikor so ga bdll prejšnji dan položili. Taikotj so pofklicali .zdravnika, ki je Heritschla točno ' preiiskal in ugotovil, da je mož še živ. Odnesli so ga nazaj v (bolnico, kjer se je kmalu zavedel. Oblasti so seveda uvedle preiskavo, ker gre za neverjetno površnost no peno. Cesar je umiral. V soboto 131 nialomarnicist službujočega zdrav- 5. maja 1821 je Napoleon umrl. Chateadbriand je dejal: "Francoski cesar je vrnil bogu najmogočnejši dih življenja, 'ki je kdaj oživljali 'človeško glino". Umrl je star 51 let, 8 mesecev in 2 dni. Njegovo truplo so pakrili s plaščem iz modrega svmikna. V grob je legel v uniformi polkovnika gardnih strelcev. Pokopali S3 ga 'blizu izvirka, kjer je rad sedel. Edini okrasek sta mu bili dve vrlbi žalufl'ki. Pogreb je bil dostojen. Vsa posadka Sv. Helene, 2500 mož, se je udeležila 8. maja pogrebnih svečanosti. Topovske salve angleške poisadke so pozdravile velikega Napoleona na gjegOvi zadnji poti. nika, čeprav je bil bolnik v tako globoki orne die vied, ida mu je bilo srce nehalo utripati, m s^pao na podlagi -tega je zdravnik ugotovil smrt ter odredil prevoz dozdevnega mrliča v mrtvašnico. Srečnemu naključju se mora Hentschel zahvaliti za svojo rešitev. Naročite se na "Glas Ni največji slovenski dnevnik v Zdra-ftenJh drbnh. Boj s orli. Na bregu jezera Onto v Italiji se je igrala mlada deklica. V njeni« bližini sta bila dče hi stric. Nenadoma je napadel otroka orel in ga hotel odnesti. Tedaj sta se vrgla oče in strip na ptiča ter ga pobila do smrti. Ko sta vtdela dva druga orla, kaj se je zgodilo z nujnim tovarišem, sta priletela ptiču na pomoč. Oče in stric dekletca star imela z orloma strašno borbo, toda sta ju le končno pregnala. Orla sta ju ranila na več mestih. Ubiti orel meri z razpetimi krili t širino tri ' _ V "Kiilnische Zeiitung" izhajajo zelo zanimivi članki boainskega pro-fesycrja dr. Marxa o smrti prestolo-naslednaika Rudolfa., Njegove trditve ®e zde verjetne že •tak.o, ker se opirajo na uradne protokole dunajskega dffržavtnega pravdništva. Podrobnosti pa črpa profesor iz poročil kardinala rimske kuri je Ram-pole. Prof. dr. Max trdi, da je !bil prestolonaslednik Ruddlf v Mayer-lingu umorjen in sicer da je padel kot žrtev sva jih tekmecev v lju-gezni. Iste!lasno pa priobčuje "Mor-gen" poglavje iz knjige t^jdnstvpne grofice Zanadi Lanidijeve, o kateri se pravi, da je bila nezakonska hči cesarice Elizabete. Knjiga je izšli v Londonu in prinaša celo vrsito ce-sariiinih izjav. V tem pofglavju je najprej povedano, ikako je prišlo do draumaitičnega konflikta med prestolonaslednikom in njegovimi roditelji vspričo papeževega nuncija. Nuncij je prispel na grad in predložil cesarju lastno-ročnio Rudolfovo pismo pisano papežu. Prestolonaslednik je v pismu prosil, naj papež njegov zakon s Štefanijo pravomočno razveljavi, da ba se uniogel cerkveno poročiti z Marijo Vetsero. Rudolf je ta komk papeževega nuncija razdažil da je ozmerjal visokega cerkvenega dostojanstvenika z Ibesedami, ki jih v dostojni družbi ni micgoče ponoviti. Tudi nuncij je bil razburjen in reagiral je na zmerjanje itaiko, da se je Rudolf še bolj razjezil in razburil. Izrazil se je zlasti o baronici Vetsera dvakrat kot o "deklini, o kateri čivkajo vrabci na dunajskih strehah najgiše stvari". Ko je nucij drugič izgovoril te besede, je skočil Rudolf k njemu in mu prisoM zaušnico, obenem ga je pa ozmerjal še z grdimi psovkami. Končno je posegel vmes cesar Franc Jožef in je svojega sina spodil iz sabe. Obenem je zahteval od njega častno besedo, da se z baronico Vetsera ne sedtane prej, dokler se ne pogovori z njim. Ta se je zgodilo prrcti večeru. Usodno naključje je pa hotelo, da se je odpeljala Marija Vetsera iste noči v Mayerling .in ida se ni dala pregovoriti, da bi to pot opustila. Istega dne in skoraj istočasno je po-Beftil njeno mater cesarjev spovednik in ji sporočil ukaz, da mora biti njena" hči v 24 urah poročena, seveda z drugim, ne pa s prestolonaslednikom. Marija je bila kot rečeno odpotovala v Ma.yerling. Se iste noči je prišlo vse to na ušesa icezrirju Francu Jožefu. Takoj je poslal šefa svoje kabinetne pisarne Bolfrasa v Mayerling in mu dal najstrožji ukaz, naj baronico Vetsera pripelje iz lovskega grudica nazaj. Ukaz je bil tudi podrobno obrazložen. Če bi se baronica v lovskem Igradiču skrila in zaprla, naj pregledajo vse sobe in če bi ne šlo drugače, lahko prestolonaslednika Rudolfa celo aretirajo. Ko se je Rudolf odločno protivil pustiti Bolfrasa v s:(bo, v kaiteri je bila baronica Vetsera, in ko je planil med nalsilno odprta vrata ter zagrezil Bolfrasu, da ga ustreli, 6e se le gane, sta naenkrat počila dva strela namenjena prestolonasledniku in njegovi ljubici. Oba sta. se zadeta zgrudila. Ko je prinesel potem vojvoda Liechtenstein kot zastopnik gro£a Hoyosa prvi strašno vdat cesairi'ci Elizbazeti, se je cesarica setsedla in zašepetiala: "Umorili so ga — mojega sina — umorili so ga!" Tako se je torej pojavila kar od dveh strani verzija, da sta bila pre-stidlonOnaislednik Rudolf in njegova ljubica umorjena. Na drugi strani pa priobčuje "Die Stunde" baje iz. zanesljivega vira informacije, po katerih so hoteli dunajski dvorni krogi prvotno razširiti vetst, da je* zaldela Rudolfa srčna kap. Tej nameri se je pa odločno uprla mati cesarice Elizabete vojvodinja Luiza, če, da bi nihče tega ne verjel in da bi se začeie širiti o Rudolfovi smrti naj raaličnejše govorice. Posrečilo se ji je pregovoriti najprej hčerko, potem pa še cesarja, da lahko prepreči zgodovinske legende vx-mo odkrito priznanje, id-a je izvrši] prestalcnaslednik samomor. Cesarju. Fraancu Jožefu je bila namreč kot vnetemu katoličanu najstrašnejša misel, da se je njegov sin ustrelil. Zagonetka mayei'linske tragedije se plete torej naprej iin menda res nikoli ene bo pojasnjena. Tu se pač vidi, da so imeli dunajski dvorni krogi neomejeno moč in da so lahko Rudolfovo tragedijo tako masirali, da ji še zdaj, loa je njihove moči že davno konec, nihče ne more do dna. OSVETA STRUPENE KAČE Kvlfe.so zelo trdožive. Če odreže-mo strupeni kači Igiavo, je še vedno pni močeh, da lahkia piči in spusti fltrup iz zeb v rano. O tem pripoveduj e zanimivo zgodbo švicarski zdravnik dr. Josef Fallscheer. Imel ! je paiciijen/ta Husseina iz Perzilje, ki ! so ga že v mlvjdih letih pičile strupene kače, kar se mu je pripetilo vc.ikrat .tudi pozneje pa je vedno srečno odnesel pete. Nekega dne je bil opravil svoje delo v vinogradu v Palestini, naprtil si je poln koš grozdja in krenil domov. Kar je zagledal pred seboj velik;) strupeno kaio, podobno evropskemu modrasu. Hussein je kačo hitro uibil, ker je smatral to za sveto dolžnloist, kaj-to med azijskimi narodi je razšire-na vera, da je dolžnost vsakega človeka pobijati strupene kače Kdor jih ne pobija, je v nevarnosti, da ga strupena kvjča prej ali slej piči in da podleža strupu, Hussein je potegnil iz žepa nož, odrezal utb'ti kači glavo in jo vrgel v koš za grozdje. Da bi skrajšal pat, je krenil kar po strmi stezici v diat-lino in veselo je skakal s kamna na kamen. Kar kje začutil, da se mu je zasadilo nekaj hladnega v vrat. Naglo je scl^el nazaj in že je drz^l v roki odrezano kaijo glava Kačje oči so se premikale in z jezikom je glava sikala, kakor da se drži trupa. Hussein jo je vrgel proč. Ni pa še prispel domov, ko je začutil v vratu skelečo bolečino, udje so postali težki, v trebuhu je začutil silne krče in postajala mu je slatoo tako, da je vsak hip pričakoval, da se onesvesti. Brž so poklkr.ili zdravnika dr. Fallscheera. Prejšnji dan se je bila pojavila v dotičnem kraju kolera in zdravnik je prv^ hip mislil, da jo je dobil tudi Hussein; toda bolnik je zatrjeval, da ga. je pičila v vrat kačja glava, in res je našel zdravnik o-teklino in sledeve kačjih zob. Tri dni je visel Hussein med življenjem in smrtjo, potem mu je pa odleglo in čez nekaj dni je že lahko delal. V petem tednu se mu je pa naenkrat pojavil na ranici čir, ki ga mu je zdra vn:k sicer pravočasno prere-zal, toda kljub temu je mož čez nekaj dni umrl. Domačini so bili seveda trdno prepričani, da je zakrivila Husseiinovo smrt strupena kača. _ SENZACIJONALNA POROKA Odpravite zaprtnico Zaprtnfca povzroča veliko nepotrobnih bolezni In trpljenja, ker bolezenske glivice ostale v telesu napadejo življenske organe in povzroče želodčno perednost, oblsrtno ali mehurno oslabelost, zgubo življenske moči, glavobol, za bas an os t in druge enake bolečine. Nu^ra-Tone očisti život »trupov In so vzrok bolezni. Da ftovo moč oslabelemu. telesu In vas napravi, da se počutite kot nov človek. Gotovo si nabavite Xuga-Tone. Je pa prodaj v lekarnah. Ako ga lekarnar nima rwfte mu naj ga naroči za va*- od trgovca na debelo. —Advt. Tudi orjaki in pritlikavci imajo srce, ki se lahko greje in vname, pc>-sebria se spomladi. Svoji postavi primerno ljiibeze je začutil tudi Al-miro Cremia v Turinu do cirkuške atrakcije Terezine, znane kot naj-debelejše že^e Evrope. Crema je u-služben pri istem cirkusu in meri 2.69 m, njegova izvoljenfca pa tehta 397 funtov. Tako ccrej spadata skupaj, damo da so pri ženinu telesne vrline razvite navpičnp, pri nevesti pa vodoravno. I>olgo je lazil orjak za svojo izvoijenko, 'knčno sta pa le Btiapila pred oitar in mesto Turtn Je lamelo veliko senzacij- Po ulicoh je stilo ve» tisi^č rau-dovednežev, ki so nestrpno pričakovali, kidaj se pojavita ženin in nevesta. , Peljati sta se morala k poroki v tovornem avtomdbilu, ker bi se osebni polomil, če ibi naJjož ii taka orj aškega iienin-a. Za pričo je bil corkusški pritlikavec Almiros. Da bi ga množica ne pohodila, je motal dvigniti ženin na orjaške rame in ga odnesti prav do oltarja, pa tudi nazaj iz cerkve ga je nesel. Če drži znani rek, da se kontrasti privlačujejo, (bosta Orema in Terezina srečna zakonca. LAI « A B O O Aa The LARG EST SLOVENE DAILY in U. 8. A. i^^OT^T^mtnm^ttrtii^v^niU^mUjllE^y^^ l^n M111111111111 ^n^dftllUIH in inu^y ^ POUČNE KNJIGE MOLiTVENDU PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York : : IGRE : RAZNE POVESTI IN ROMANI s IGRE: trtovec, Igrokai v 0. dejanj .M Cjrran de Bergerac. Heroična komedija t petih dejanjih. Trdo ve- ■ano ..........................Ul Bdela, drama ▼ 4. dej........... M Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 M*rt* Semenj t Rlrhmonda, 4 dejanja .......................3« Ob vojaki. Igrokaa v Štirih slikah Jfl Tončkove aajae na Miklavžev veter .Mladinska Igra a petjem v 3. dejanjih .................. JU R. U .K. drama v 3 dejanjih s predigro, (Čapek), Revizor. 5. dejanj, trda vezana .. .75 Veronika Deseniška, trda ves ..-.1.50 Za krii in svobodo, Igrokaž v 0. dejanjih ..................iS Uodskl oder: t sv. Tihotapec, 5. dejanj .... .M 5. sv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .SO Zbirka ljudskih iger: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. . .Neža, Sanje ...................80 13. snopič. Vestsifca, Smrt Marije device, Marijin otrok ........ .86 14. snopič. Sv. Boštjan, JnnaSna deklica, Materin bl&zoslov .... .30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjoia In Neia ............ .30 20. snopič. Sv. J na t; Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Akropoli s in Piramide ........ .80 broilrano................... .80 Azazel, trdo vez. ................1.— Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob, trda vez.....40 Kragnljtki (Utva) .............65 trdo vezano .................80 Moje obzorje, (Gangl) ............1.25 Narics (Gruden), brofi............30 Primorske pesmi, (Gruden), ves. .35 SUitne (Albreht) broS........... -30 Pohorske poti (Glaser) broš. .... .30 Oton ZnpantK: Sto ugank ....................58 Vijolica. Pesmi za mladost .... .€0 Zvoniki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog, pravljice, trda vea ..-.. .60 Slovenska narodna lirika.......50 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.....30 10 zvezkov skupaj ..................2.50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) .................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov (Balatka)-----------------------------1 — MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesni (Gram) ....1.10 Slovenski akordi (Adami«): .• I. avezek ....................-75 n. zvezek .................. .W Pomladanski odmevi, I. in II. vsak «..........•.••.....»•• .46 Ameriška slovenska lira (Holmar) 1,— Orlovske himne (Vodopivec) ....1.20 19 —offlrili le spinih zborov — (Adamič) .................. .45 MO&KI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) ra Izdala Glasbena Matica ..„.....46 Narodna nagrobniea (Pavčič) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv. .45 SAMOSPEVI: Stir ji samospevi. Izdala Glasbena HfttiCft »45 Naii hmlnl ..................... .50 MBS ANI ZBORI: Planinske, H. sv. (Lahaznar) .. .45 Trije metanl zbori. Izdala Gfaube-na Matica ....................45 RAZNE PRSMI S SPKEMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) ............ .41 Isdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar) četvero in petero raznih glasov .... .40 Jas M mi rodečlh rož. mofikl zbor s bariton solom ln priredbo za dvospev ...................... M V pepehdčni no« (Sattner), kan-tanta sa soli, zbor ln orkester. ladala Glasbena Matica ...... .75 Dve pesmi (Prelovec), na molki sbor in bariton solo............ JI Kopleti (Gram). Učeni Mihec,— ^Kranjske Sege in navade. Ne- sadcvljstvo, 9 zvezki skopaj ..L— Kupleta Kosa Muca (Parma) _ M PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. rssam rf^s, uredil Hnbad ...Ml iv. sknpai 1111 r 1111...... 1 MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Sto čutiš, Srbine tgžnl .. .15 Št. 10. Na planine _.............15 Št. U. Zvečer ...................15 fit 12. Vasovalec .............. JS Narodne »osmi sa mladino (žiro vni k) i. n. in III. stopnja PO .......................................................20 Vse 3 stopnje skupaj .................50 Slavček, zbirka Šolskih pesmi —. (Medved) .....................25 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančlč) .. .36 (Pregelj) .....................L- Lira. srednješolska. 2. zrezka Bku- WJ ...........................J.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški zbori. (Aljaš) —» 3. zvezek: Psaim 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč .........41 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slaro: Triglav.......40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki; Geslo ........40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna iskrica ; Fri svadhi ; Pri mrtvaškem sprevo .... J9 Št. 69. (Dostojevski) Zapiski is nutvega doma, I. del..........L— Stev. 60. (Dostojevski) Zapiski is ssrtvega doma, IL del ........L— St. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idi jot. I. del. (Dostojevski) JO Št 63. Idijot. II. del .......... M St 64. Idijot. III. del.......... JO Štev. 65. Idijot, XV. del ...... JO Vsi 4 deli ..............3.25 St 96. Kamela, skozi uho fiivan-ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji n. av. ' Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero i Perica, črtice ........................Ul Tigrovi zobje___________________________________1.— Tik za fronto ...•.••.<•••■•.*■. .79 Tati«, (Bevk), trd. vea..........75 Tri indijanske povesti .......... JO Tunel, soc. roman................1.20 Trenutki oddiha ................ JO Turki pred Dunajem .......... JO Tri legende o razpelo, trd. ves. .65 Tri rože .............................................80 Tisoč in ena noč (Rape) vez. mala izdaja............$1.— Tisoč in ena noč I. zvezek................, .1.80 II..........................1.40 III. ....'.......»............1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V krempljih Inkvizicije ................1.30 V robstvu (MatičiC) .............1.36 V gorskem zakotja ............ J6 V oklopnjakn okrog sveta. L del JO 2. del ...................... JO Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Veliki inkvizitor ................L— Vera (Waldeva), brofi......... .35 Vojska na Baaumo. m slikami .. JS Vrtnar, (Babindraaath Tagore), trdo vezano .................75 broilrano .................. .69 Volk spokornik In droge povesti 1.— Trdo vezano ...................L25 Vlinjega repatlca, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali pegautve. L it... J5 V pnstlv je ila, III. sv- ............J6 Valetin Vodnika izbrani spisi .. J9 Vodnik svojemu naroda ................JBS Vodnikova pratlka L 19»............J9 Vodnikova pratika L 1928............JO Vodniki in preporekl .....................69 Bwti •••••••••••••••••• «C0 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .99 Za kruhom, povest ........................J5 Zadnja kmečka vojska.....................75 Zadnja pravda, broš. ....................J9 Zgodovina • »evifeem fleveko .. JU Zmaj Is Resce .................................79 Življenje ziov. trpioa, izbrani spisi Alefiovec, 3. sv. skupaj ........L59 Zvesti sin, povem .............. JB5 Ziatokopi .......................> J9 Ženini oaše Koprnele .......... .45 Zmote in ksoee gdč. Pavle.......45 VM oeeeeeeoo* ooooooe« m Jf§ Zbirka narodnih pripovedk: L del .••«•..•••••...,..■....*« >99 Zbirka oaredUh pripovedk: n. del ....................... ,49 Znaamole fttirih (Doyle) ________ J9 Zgodovinske anekdote .......... J9 2 ognjtm In bboCcbb ■ S« Zločin in kasen, 1. ln IL zvezek L— Zgodbe Napoleonovega bazarja .. .99 Mosflflm ~ • • • ysfltsf •••••OOOOOOOOOOOOOO Zvestoba do groba ....___________.1.59 ^ -- __ _ ZBIRKA SLOVRNBKOi POTMI 9l sv. Moda hram* J6 S. sv* Vesela pavšali •••••»»,,,, J6 4. vs. Pavsstt ki sUks .......... J5 5. sv. fkmlisl asd bo. Nai vsafcds aR krak ,,•,,.••»•'•••••«•••••• J9 SPISI ZA MLADIKO: 2. sv. trdo rsnsns Pripovedka la Rml •••..••••«.....•......«. J9 8. dr. trto t w an VnkoJs 12 po-Tod •««*..*..........•...... J9 A av. trdo iimsu Tosbajo A po-PM91 ...... JR Rdi Utt.MMMMUUniOM,. JI I Robinson ...........................................JO Robinzon Crusoe ...............................60 I Revolucija, na Portagalskem___J9 Rdeča la bela uldo. opvest .. J9 I Rdeča megla ____________________.70 Rdeča kokarda ..................1 ^ , Slovenski ialjivec ............. .49 I Sloveaald Reblaren, trd. vea. .....75 ( Sneiki invalid ................. I Sobice in ssoc® Skrivnost najdenke -------------------35 Skozi Urna IndUa ____________ J9 Sanjska knjiga, mala .......... J9 j Ranjska knjiga, največja ------------ JO Sanjska knjiga, Arabska ____________1J9 1 Spomini Jugoslovanskega iskri voljca 1914.18...............LS5 ) SfOdpziBCl« trd. ?6S» ^ss*ossoso*e Jt% I eoososoosoosssooossooa Strahota vojna ................ J9 , Štiri smrti. A sv............... JS Smrt pred hišo ................ J6 Stanley v . Liriki SSSSSS SOSSSSSS fM I 1 Spomin znanega petavalca .... L69 Stritarjeva Antbologija brod. Jf I Sis to Šesto, povest lz Abrucev .. JI I Slu amdvedjega lovca, Potopisni ro-1 man........................ JI i Student naj bo, V. ........................35 Sveta Netburga .................................35 I , Spiaie, male povesti ........................J5 I Stezosledec ..........................................Jf »bOpHC SMNCMIM Moooooo*ooooooa «39 8?fti doC o o o«56 Svetlobe In 10M6 ••••••••■••soc 1 Slike (MeSko) .................. .60 Seržant Diavolo, vez...................1.60 I Sveta Genovefa ................ JO Spake, humoreske, trda vea .... J9 HAKES. ^AREVA DRLA: Maehbet, trdo vea. ............ JO brofi!rano ................... .79 Othelo .......................... -79 ' Sen Kresne noči .............. .79 ' SPLOŠNA KNJIŽICA: 1 št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, ivslrna povest, 104 str^ brofiirauo .................... JS 1 St. 2. (Rado M urnik) Na Bledo, izvirna povest 1S1 str., brofi... J9 Št 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. j 105 strani .................... J> St 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 194 str., broširano..................... J9 Št. 5. (Fran MilOnskl) Csspsi Fridolin Žolna in njegova drnilna veselomodre Črtice L, 72 strani, broSlrano ................ J5 1 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. JO 1 St 7. Andersoaove pripovedko. Za slovensko mladino priredila 1 Utva. 111 str, brofi. .......... J5 I Stev. & Akt. itev. 1U.......... .75 St. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) ProMcaU sodobne files o-I flje, 347 strani, broA .......79 \ St. 1& (Ivan Albreht). Andrej Toraoue, rlUjefna karikatura in minulosti, 56 str., brofi. _...... J5 , St 11. (Povel Golia) Peter&ove poslednje sanje, božična povest ; v 4 .slikab, 84 str., brofi....... J5 I St 12. (Fran Mllčinskl) Mogočni I. prstan, narodna pravljica v A dejanjih, 91 str., brofi.......... J9 1 j St 1A (V. kL Garfiin) Nsilsija Nikolajevna, roman, poslovenil ! U. Žon, 112 tsr^ brofi......... J9 j St 14. (Dr. Kari Englifi) Deaar, ; narodnogospodarski spis, poclo-) venil dr. Albin Ogris, 236 str., f broA ......................... Ji i St 16. Mani bs Mss de O«- court. Reneo Mauperin..........49 " St 16. (Janka Samec) Življenje, J pesmi, 112 str« brofi. ........ ,49 St 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vicak, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str............. J9 J St^A ^JsrosL Vrcblicky) Opo- I loigra v enem dejanj, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str« brofi. .. J9 I St 19. (Gerhart Hanptman) Potopljeni svso, dram. bajka v pe-j Oh dejanjih, poslovenil Anton [ Funtek, 124 stnu. broA ...... J9 I St. 20. (JuL Zeyer) flmpal la I čefidno prevel Or. Fran Bra-I dač, 164 str« brofi............. M I fit. 2L (Fridolin Rolna) Praaajst I trslbiFssafc sgsdbic. IL, 73 str. bral. ........................ M fit 22. (Tolstoj) Kreatzerjeva____ D Mtein mm ^ ■^■■li •••eeeoss^sesessessesec J99 fit 28. (Sophokles) »nHg>ni. lalna K Igra, poslov, a Ooiar, «9 str« broHrano ................. J99 I St^24^ (lL^Bulwor) PcsWkH ^ ^beolL ...... ........ J|9 M DL dal ............. Is modernega sveta, trdo ves. L99 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ___________________________1J0 Igračke broSlrano ............. J9 Igralec ......................... .75 Jagnje .................................J9 Janko ln Metka (za otroke) .... JO Jernač Zmagovač, Med plazovi.. JO Jutri (Strug) trd. v............. .75 brofi. ....................... j99 Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh lO zvezkov, lepo vezanlb..................19*— Sosedov sin, brofi. .....*........ .99 6. zvezek: Dr. Zeber — TOgessar broSlrano ...............9.. .79 Juan Mi serija (Povesti lz Bpnaskega življenja .................... J9 Kako sem se jas Ukal (Alefiovec) L svesek ........ JO Kako sam se Jas Ukal (Alefiovec) IL sv............. JO Kako sem se Jas likal (Alefiovec) UL svesek........ J99 Korejska brata, povest is mlsljo- nov v Koreji ....................JO Krvna esveta .....................J9 Kuhinja pri kraljici gooji notici JO Raj se Je Markam sanjalo...... JS Kazalci ........................ jo K rižev pot patra KuplJenlka .79 Kaj se je izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani sipsl ......... JO L sv. Pesod — Ode In elegije — Sonet je — Romanco, baladi In legende — Tolmač (Levstik) ...70 5. sv. Slika Levstika In ojecsv« kritike In polemike............ .7® Trda vezano..........1.— Ljubljanske slike, Hifinl lastnik, Trgovec, Kuptfjskl stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje. Natakarca, Duhovnik, itd. ................ .60 Lov na ženo (roman) .......... JO Lucifer ........................................... tj_ Marjetica ....................... JO Materina žrtev ............................ JO Moje življenje.................. .76 Mali Lord .................... JO Miljonar h rez denarja .......... ;75 Malo Življenje ................ .66 Maroo, krSCanskl deček la Libanona ......... ............ JS Mladih sanikernežov lastni žive-topls ........................ .75 Mlinarjev Janez ................ JO MusoUno ...................... .40 Mrtvi Mali Klatež ................... .79 Mesija ......................... J9 Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti aa slovenska mladina ............M Misterijs, roman ................L— Morski razbojnik ............................40 Možje ...............................................1.25 Na rasličaih potih ............ .49 Notarjv nos, humoreska ..J5 Narod, ki Izmira .............. .49 Nafia vas, II. del, 9 povesti .... JO Nova Erotika, trdo ves. ........ .79 Naša leta, trda vez .........................79 broš...............................JO Na Indijskih otokih ............ JO Na« ljudje .................... .40 Nekaj Iz ruske igcdovlr8 ...... JS Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov btvBoga »lov r natrga polka ........1JS Ob 59 letnid Dr. Janeza L Kreka JS Onkraj pragozda ................M Odkritje Amerike, trdo vezano .. JS mehko vezana............JO PrapreČanove zgodbo_______ 35 Posti In laold ................ JtS Pater Kajetan .................. ris*vinski stsk ................ j99 Povem o sedmih iktksk ...... J9 Pravica hhdvs ...........*■• JU Pabirid Iz Rafta (Albrecht) .... JU Parižki zlatar .................. JS Prihajat, povest .....................j99 Pofiigalec ...................... J9 PofttU, pesmi t prvi (Baudelaire) trdo Tesano .................. L— Prt ,etrlcn jS6 Prri bom .................... JO Patria, povest tz irske Janka do- dobe sesstsssssssssssssssssso «N Po iporah In ^aflBQ^ JM Pol litra vlpovca .............. JO Pravljice M. Majar .."IIIIIII! J9 PredtržauLjrrsfimn la ksd svst. Priredbo ČeheRes Maje, trda vosl..L— Ptice scRvkp, trda vsa...........71 Pl^ed ICVftto •••stssfsasssasoto JH Prva Ijahesen__________JO Posaava Resa .........•«•••«... J9 Rdi .......................... J9 Posodsnf ...................... JO Psoikl >adck .................. J9 Pravljice la iripinki (Kofiatalk) L svonsk ............,-.■.■ .v..40 i svonsk .................. J9 P^esM omd takhHl ...........^ J9 Jtf .......................... Ji Raskriakasd l^aoshssRspd *.. ^.. J9 Roman treh are----LR ■ 1H ii' ■ •jS« i." -« ' % „r / . * ■ r "1 I Prva čitanka .....................................75 Pravila sa oHko .............. JS PriLnJevanJa perila po žtvotol mul s vzorci..................L.— Psihične motala aa alkohotakl pod- tarf ••••••••••ooaeooeoooeoe «7§ Praktični rsčnnar ......7....... .75 Pravo in revolnclja (Pltamlc) .. JO Predhodniki ln idejni utemelji roškega Idejalizma ..............LS0 Radio, osnovni pehal iz Radfts teh. alke, vezano ..................9.— broRrsno ....................L7i Račnnar v kronski ts dinarski ve- U®®^ ••••••••••••••••»»•ssssso «75 Ročni slov.-italijanski in italijanski-slovenski slovar .... .90 Ročni spisovnih vsakovrstnih pisem __________________________________ JO • • M • • • O • o o o o o • o o o • * • • m m o®® Slike Is živalstva, trdo vessna .. JO Slovenska narodna obsega 462 strani .............1J# Spretna kuharica, trdo vezana ....LIS Sveto Pismo stare In nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadne vino .....................49 Spolna nevarnost ............... .25 Sadje v gospodinjstva........... .75 Slavonic American Year Book ....1.— Učbenik angleškega jezika trdo vez.......................„...1.50 broširano ..........................1.25 Učna b nji ca in berilo lafikega Je- «ifcn ......................... J9 Uvod v Filozofijo (Veherr) .......1J0 Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ...............1JS5 Veliki rscvedež ................ JS Vofičilna knjižica ............... JO Zbirka domačih zdravil ........ .60 Zdravilna zeličča .............. .40 Zel in ple»el. slovar naravnega zdravilstva ....................1J0 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........L90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje in bolezen v domaČi hiši. 2 zv. ......................1J0 Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovencev (Melllr) H. zvez............................................JO Prorokovalne karte__________1.— RAZNE POVS8TI la ROMANI: Ana Karenlna CioutoJ) zanimivi roman (2 zvezka)..95JO Amerika, pevsed do*ro, doom najbolje ...................... .96 Agitator (Kercnlk) broA ...... JO Andrej Hofer................... J9 Beneška vedeževalka ........... JS Belzrajaki biser ................ JS Beli mecesen ................... .49 Bele noči. mali junak .......... .90 Balkansko-Turfika vojska ...... JO Balkanska vojsko, s slikami____ JS Boj *n zmaga, povi.............. JO Rlaeajna Velikega vojvodo...... .00 Belfegor ......................................... JO Boy, roman .................... .65 Barska vojska .................. .40 Beatin dnevnik ................ .00 Božični darovi.................. JS Boija pot na Bledo ............ JO Božja pot na Šmarni gori -------- JO Cankar: Grefinlk I snard. broA.. .70 Miam življenja ...........JO Mrtvo meoto ......... .75 Romantične duše..........JO Cvetke ................................................JS Cesar Jožef IL .................JO Oetlna Borocnjslui JV Čebelica e»e*e*eeeeoe ■••sssssssoo «28 Črtice Is življenja aa kmetih «... J» Drobiž, la razae povesti spisal ....................JO Oridt Bita • Dalmatinske povesil .............JS Dolga roka JM Do Ohrida In Bttotja .....................79 Dell S MTOijMli •»•ooooooooooooa Don Ki&ot lz La Maahe.......... .49 Dve sliki. Njiva, Stoika — (McŠko) .................... J99 Devica Orleanska .............. JO Duhovni boj ................... JO Dedek je pravil: Marinka In ikra- teljŽkl o «« oooooaaaoaaaaeoo a-a o a »M Elizabeta ••••••sss»«ea««s**ttse JNi Fabljola aU cerkev v Katakombah .45 Frar Baron Trenk ............. .35 Filozofska s godba JM Fra Diavolo ••oaaaaoaaaaaaaaoaaa «N Gozdovaik (2 zvezka) ...........L29 Gospodarica sveta ..................49 Godčevski katekizem............ JS Gostilne v stari Ljubljani...... J9 GHkji MjMiflJi Gasarji ««««••••••••••sssstesoes Ji Gusar v oblakih _________________________ JO Hadsi Murat (Tolstoj) ----------------.41 Hči papefta, ves...........L- hroi.______.75 wektorjev assfi ............. J99 Kdeao (Kmetova) J9 voasao ..................... J99 brofilrajko ..........A,....*« J99 ^^d s* ResnRm .,•,,«•,,..,,.,« L99 ^Rtsl sphd dr. H. Dslsaea .... j99 * kk^i pstaodo •••<**••«••**• JN MOLITVENIKi SVETA URA v platno vez.................... J9 v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez ....................................1J0 SKRBI ZA DU&O v platno vez..............90 v fino usnje vez ............1JO v najfinejše usnje vez 1J0 v najfinejše usnje trda ves. .............................:.......1.50 RAJSKI GLASOVI v platno vez............... JO v usnje vez.....................1.20 v fino usnje vez.........L50 v najfinejše usnje vez. 1.60 v bel celluloid vez.......1J0 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez. .00 v usnje vez. ________________ JO v fino usnje vez.........1.— v najf-nejše usnje vez. 1J0 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.50 v bel celluloid vez. _______1J60 N KRESA NAS DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda ' vez ....................................1J0 MARIJA VARH1NJA fino vez ............................1-20 v lino usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda ves .................................—1.60 Hrvatski molitveniki: Otjeha starosti, fina ves. ........L— aajflneJSa vea ..............1.00 Slava Sega » mir ljudem, fina vea LS4 najfloejfi -vea ..............1.00 lusln nebefikl. v platno ...... JO fina vos ..............»....L— Vtenac, najfinejfia ves ..........L99 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: r barvaste platnice vesaao .. .80 v belo kost vezano ..........1.10 Come Unto Me .................... JO fino vezano .................J5 Key of Heaven: fino vezano ...---------------- J5 v usnje vezano ............. 70 v najflnejfie nanjo vezano ....1.20 (Za odraslo) Key of Heaven: v celold fino vezano ________....1.20 v celold najfinejši ves ________1.50 v fino nanjo veaano........ LfiO Catholic Pocket Manna!: v fino nanjo vsnano........ 1.80 Avo Maria: v fino usnje Temno....... L40 POUČNE KNJIOX: Anglcfiko slovensko beril*........I— Angležko-slov. In slov, aagL slovar JO Aomriko la Aaserikaael (Trunk) . .8.— Anzeijska služba ali nauk kako m naj streže k sv. mil.......... .10 Boj nalezljivim boleznim ...... .76 Cerknlilto jezero .................1J9 Domači Žlrinesdrnvnlk. trd. ves. ..L99 Domači živlnosdravnik. brofi. ....L2S trdo vea. .....J. ....LB9 brofilrano ....................US Gespodojstve...................L20 Govedoreja ......................LS0 Hitri rsčnnar .................. .75 JagoslaviJa. Melik 1. s«esok ....L99 2. svesek, 1—2 snout* .. ...L80 Kletarstvo (BkoUcky) ..........2.99 Simula zgodovina CUovenoov, Hrvatov la Brkov , JO i^ddhm * .'."f'.^.".'« '. JO KaMčoo Račanica .........................75 1 Jaha vna in snobilno pisma___-35 MsiplJa ln sasrilja ............1J5 Mgada leta dr. Jaaosa Cv. Brska .75 iDadsalfisas, L sv. ....................JO " - - Nasvetl sa hlfio m ka, tid. vsa. I— HraMksi kras nMMHa L dol ..................... M 1 dol ...................... J9 NesMko slsvusshs slovar.........SJS K' -TT** l . faini« m^Mvaft lUaidh M ......n ^mska nmalkl skmag .........1» ■ krak' ...• ,-.>-r....1.99 WmiSmLi ^ul - . m, "O Llf 1 A B O S A* NEW YORK, FRIPAT, MAT 29, 1931 Dtfb* tu t. d. s* t ■ 1 n P. L. ERMITE; Zjutraj ob pol devetih mi potrka na vrata še čisto mlad vojaček. Je bled in v oguljeni suknj med pričakuje s tako nesrečnim obrazom, kakor človek, ki stavi brez najmanjše nade vse na zadnjo karto.... Gotovo ga Je prignala k meni nezgoda, — VI ste menda.... gospod župnik? — Seveda sem ... Kaj bi pa radi? — Ah. kaj bi rad! Vojaček Je zamahnil z roko. — Rad bi.... vse! — To je pa preveč. — Morda sem se nerodno izrazil... Oženjen sem. — In koliko ste stari? — Dvajset let. Niti poskusil nisem primerjati to troje: dvajset let, vojak, oženjen. On je pa še pripomnil: — Moja žena Je stara osemnajst let, Je brez dela in pričakuje otroka. Pomagajte nama, preskrbite mi kakšno delo za isvecer. Oledam ga... Ubožec!.... Tuberkuloza diha iz njega. Najbolje bi b lo zanj, če bi zvečer počival.... In kakšen bo šele ta njegov otrok? Zapisal sem si njegov naslov, dal ?em mu nekaj denarja in že je hitel nazaj, kajti ob devetih mora biti v vojp.šnici. Dela sem imel čez glavo.... Toda pozab'U nisem smel, da gre za vojaka. Bom imel vsaj mirno vest. In čoz dva dni sem se oglasil pri njem. Delavska hiša, že stara, vendar pa snažna. Neka ženska me je opozorila: Četrto nadstropje, vrata 17. na dvorišče ... Potrkal sem. Prvi vtis je bil odločno neugoden. Bilo je ob treh popoldne ln edina soba še ni bila pospravljena. Razmetane cunje, prazne konzer-vne škatle, težak, neznosen zrak. Na j tolu steklena posoda z dvema zlatima ribicama v kalni vodi. Mlada žena v svileni bluzi in krilu; prav kar je bila v delikatesni trgovini, kjer je kupila jetrno klobaso in gorčico za obed. In sploh ni v zadregi; ponovi, kar mi Je pravil že njen mož in pripomni še, da nima druge obleke. / — Ali bi vam mogel preskrbeti vsaj skromen zaslužek s šivanjem. — Šivat, ne znam. — Ne znate šivati? — Ne; znam delati gube, toda moda nam letos nI naklonjena. — Kaj pa otroško perilo? — Oa bo že mož dobil kje. In nastala Je tišina. Na miz., po kateri ro bili razmetani ostanki jedi, som zagledal kuhalnik na &pi-rit. Okrogle pečice torej ne rabita, jest.vine kupujeta kar v delikatesni trgarvini. Žena je nadaljevala: — Moj mož je bil uradnik v Narodni banki, zaslužil je dobro. — Zdaj Je pa vojak. — Kdo bi vam pa mogel pomagati pri gospodinjstvu? ČUDNI LJUDJE — Morda moja mati. Toda njo mučijo želodčni krči. Ker sem bil že tam, sem sklenil oglasiti se še pri njeni materi, ki je bila hišnica v bližnji ulici. Tam je bla slika čisto drugačna. Našel sem marljivo, v delu utrjeno in izmučeno ženo. Ko sem vstopil, je baš pomivala krožnike. — Gospa, prihajam v zadevi vaše hčerke.... Priznati vam moraan, da sem dobil tam zelo slab vtis.... Nobenega reda.... Nobene snage.... Šele ob treh popoldne zmečka nekaj za obed. .. In povrhu je še sama. Kaj šele bo, ko bo imela otroka. — Saj ste jo vendar tako vzgojili. — Eh, da.... Imela sem dve hčerki in razvajala sem ju. Sama sem delala v kuhinji, prala sem, likala parilo in gospodinjila. Vse to se mi je zdelo docela naravno. — In vašima hčerkama se je zdelo tudi naravno? — Seveda, — toda oni dve sta delali izven doma Dama nista hoteli prijeti za nobeno delo. — To ne zadostuje.... — Čitali sta romane in hodili v kino. Tako je bilo njuno načelo: ne pomrgati mi, da bi sc navadila delati vse sama. — In vi ste na vse to molčali? — Da. .. Saij veste.... Današnja dekleta niso taka, kot so bila nekdaj. Bala som se. da bi mi hčerki ne u^tt, kakor njuna prijateljica iz prvega nadstropja, — petnajstletno dckletcc, ki Je lani brez sledu izginilo.... Ali slišite, gospod župnik — petnajstletna.... Ali ni to vsega obžalovanja vredno? Mati si je cbrisala roke in kakor da se je zamislila. Njena scbiea je bila snažna, da jo je bilo veselje pogledati; tla pomita, raatori oprani, posoda lepo pomita in spravljena v omaro; kar prijetno Je dotakniti se hrastove o-mare. SAKSER STATE P ANK «2 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Posluxujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke. DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave i * OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" aa članstvo, ptčptni Slovenci ▼ nB okolici. — Kaj bi ne mogli pripraviti hčere zdaj do tega, da bi pazila doma na red in snago? Da bi se vsaj malo brigala za kuhinjo? — Prepozno Je. — Toda, to je zelo žalostno.... In njena obleka! — Vam se zdi to preveč enostavno, gospod župnik.... Obleka?.... Toda poza/bit: ne smete, da njenemu možu ugaja svilena obleka.... — Tudi pri umivanju? — Hm, kaj hočemo?.... Vzel je gospodično.... In odkrito vam povem, da se bojim, kaj bi bilo, če bi jo našel v volneni.... Sajtme razumete.... Odhajal sem in razmišljal o bitki, ki je bila že vnaprej izgubljena.... Mislil sam na razdejano gospodinjstvo, na kupe smeti in razmetane cunje, kakor je bilo pri tej mladi ženi, ki bi jo bile naše matere preklele z razprostrtimi rokami. In še vedno ne vem, kaj naj po-rečem temu vojačku, če pride jutri se bolj bled in izmučen v mojo pisarno po odgovor IVAN ZORMAN: NE CEM UMIRAJO NEMCI? "pota ljubezni" (Nadaljevanje.) Dr. F. J. KERN. Po neki statistiki je bilo 1881, torej pred petdesetimi leti, v Nemčiji na vsakih 1000 prebivalcev 25.5 smrtnih primerov. Ta številka se je do lanskega leta znižala na 11.3. To je ogromen napre-dek v pičlem polstoietju, če pomislifmo, da izkazujejo druge države nepri-r memo višjo številko umrljivosti. Samo napredku svojih higienskih prilik in svoj: zdravstveni organizaciji se mora 'Nemčija zahvaliti :a to, da čaka njenega 40-letnega moškega prebivalca danes povprečno še 30.05 leta življenja, dočim mu je bilo pred petdesetimi leti namenjenih znatno manj, namreč 24 in pol leta. S tem v zvezi je veliko nazadovanje števila žrtev, ki jih zahteva -ijo razne bolezni in seveda nazadovanje teh bolezni samih. Danes v Nemčiji ne umre n. pr. na kugi noben človek, od 1326 do 1400 pa je kosila ta strašna bolezen s presledki celih 32 let! Celo v najmanjših mestih so marali ob začetku novega veka vzdrževati posebne zavede za gobavce, danes jih ni treba več. 1928 je odpadlo na 100,000 nemških prebivalcev 1162 smrtnih primerov, med temi jih je zahtevala ■porodniška vročica 279, drugi vzroki v avezi z nosečnostjo in porodom 256, srčne bolezni 199, rak 128, starost 118, pljučnica 93, pljučna tuberkuloza 75, prirojena življenska šibkost 68, možganska kap 65, bolezni dihal 46, nezgode in nesreče 44, črevesni katar in črevesne bolezni 28, samomor 25, influenca 19, razne ženske bolezni 15, druge vrste tuberkuloze (razen pljučne) 13, vnetje slepiča 9, oslovski kašelj 6, druge bolezni vsaka zase še ■manj, v 30 primerih se vzrok smrti ni dal ugotoviti. V primeri s prejšnjimi časi so posamezne bolezni, ki so bile prej prava šiba božja, silno nazadovale'. Še 1913 je znašala umrljivost dojenčkov 1.1 na sto, lansko leto o-krog 8, tuberkuloza, ki je pred desetletjem stala na prvem mestu, zavzema danes sedmo ali osmo, strašne kužne bolezni preteklih časov, tifus in kolera, sta danes praktično iztrebi j eni. Legar je zahteval 1928 komaj dve smrtni žrtvi od vseh 1162 na 100,000 prebivalcev. Opažati pa je napredovanje smrtnih primerov zaradi nesreč (rastoči promet!), zaradi samomorov, bolezni raka, srčnih In živčnih bolezni ter Influence (epidemije hri-pe). Usoda severnih jekpov t Rasiji Na sevedu Rusije so ugotovili, da v teh predelih močno nazaduje število severnih Jelenov, katere so zaradi kolektivizaclje začeli ljudje ubijati v vettkib mnofinah. Zato Je zdaj iertala moatoeimka vlada strogo odredbo, Id prepoveduje ubijanje košut db eeptembra im Domovinske pesmi v četrtem delu knjige so me deloma razočarale. V treh prvih knjigah mu je briila duša polna icboževanja slovenske zemlje, kakršno je videl kot Otrofc. Lota 1926 je pri prvem obisku dome,vine ko,t zrel mož ctdnesel najboljša vtise. Sanje so se mu pretovorilo v re snico. In vendar ni tistega sxnoga. (izraza v teh p££mih kot bd jih človek pričakoval. Realm:??t pač nik!iv.r me doseže naših misli. Vendar je lepa sleideča: DOMOVINI Sijajni plašč lepote tvoje pred mano zopet se blešči: v cvetaqp, polja, v sinje gore zamikajo se spet oči. Kako sirce je k vam želelo, nerabni kraji mladih let, kako v nočeh o vas sem sanjal, ko me je mamil tuji svet! Spet čara me vaš dih skrivnosti, med vami zopet sem otrok; vsak cvet kot nekdaj se mi laska, kot nekdaj boža me vsak zvok. Strme z višav mogočnih gledam na našo ljubljeno zemljo, ki Stvarnik biserov natrosil ji z radodarno je roko. Po naših gorah in dolinah nabiram srčnih si dobrot: spominov šopek, ki v daljini sladil mi bo življenja pot. Da si mi srečna domovina! Le malo dni je moj tvoj raj. Iz moje duše ne izgine podoba tvoja vekomaj. Zadnji venijii, je krona knjige. To je naša izpoved: ?7raz; čirv.itev iziscljemikov, .niaia velika pegem. Ta- del bi bilo di:ibro po-T) ?,t i vrniti v ccloti. Naj bo nekaj od-loir&cv. AMERIKANCI Pozdravljeni, slovenski bratje, pozdravljen, ti žilavi rod! Po vseh državah razsejani, bogastvo dvigate povsod: od nebotičnikov newyorskih do San Francisca Zlatih vrat, od minnesotskih mrzlih jezer do bujnih floridskih livad. K .počitku v večno domovino pionirji že odhajajo, razgledi novi, novi Časi nad njih grobovi vstajajo. A mnogi, mnqgi še živimo, naš spev še krepko se glasi, še v oknih roženkravt dehteči spominja rodne nas vasi. Življenje trdo je kovalo srce slovensko in razum, izbičalo iz duš nam plahost, užgalo nam ponos, pogum, in nas modrosti naučilo: da ni naslov največja čast, da pridna dlan in bistra glava uspehom daje Čast in slast. Prebil nam je udar spoznanja Nekdanjih temnih sil zapah, raztrgal suženjske verige, odkril svobodnih cest razmah. Hitimo v mrzlična tržišča, v gozdove, k plavžem, na polje— povsod Slovenci za nagrade človeka vredne se bore. * Vživeli smo se v nove čase.... A ko na zemljo dahne.noč in z bajno nas močjo objame, nam duh, v mladostna leta zroč, pozdravlja ljubo domovino, — kjer v solnčnem bregu grozd zori, kjer vetre zlato klasje ziblje, kjer slavec v tiho noč žgolL Proslavljamo rodu vrline, krasoto rodnega sveta, da v mladem zarodu ostala bo iskra našega duha, da dveh svetov sokovi močni obilen sad nam obrode, da v narodov domovju novem živelo naše bo ime. PESEM NAŠIH DIH Po zraku aeroplani letijo, motorji brnijo, turbine hrumijo, pisarna, tovarna, plavži, tržišča.... Obdani od cestnega trušča in vriše a, k velikim smotrom hlepi nam oko, k uspehom, k nagradam misli nam vro. NevidAi čarovnik, duh novega časa, na novo testo £z starega kvasa s predrzno naglico mesi: Iz vseh rodov neumljive zmesi prasnavlja nas v narod enoten, nov, ki čudo prihodnjih bo zemlje rodov. Ta duh i rpd slovanski objel Je, a praiwHDj mafto nas aajei Id Med nami je vzkliknil zarod mladi na mah, kot svet v prezgodnji pomladi. Bo rod ž njim poletno solnce uzrl? Bo dih ostrih sap poprej ga stri? Ah ne! Neugnani zanos mladine ponesel bo naših očetov vrline v prihodnje dni Človeštvu bo služil: svetova dva bo v enega združil, csrečil nam drznega duha z dobroto slovenskega srca. PRI SLOVENSKIH VDOVAH Naše vdove-matere sem videl, vdove naših mož-izseljencev, matere Slovenk, Slovencev novih, kak plesale v svetli so dvorani, kak v brezskrbnost so se razživele, kakor da jim tuja je bridkost, kakor da neznana jim je smrt. Za lepoto domovinskih tal jih ukanil je tujine klic. Dolga leta težka so bremena družine s svojimi "možmi nosile, in z ljubeznijo, ki više .gre, širše seže in čistejše vidi kot sveta računi in spoznanja, bile so možem, za kruh trpečim, verne pomočnice, tolažnice. Srčnost so jim v prsih vžigale, jim mečile težko, trudno dlan. E, veselja malo, manj prostosti njim je nova zemlja naklonila.... A nocoj pojo in plešejo, razigrano, zvočno se smejijo. Pot ljubezni, truda, bolečine zlaiti nauk jim je v srca vlila: smeh pogumen je najvišja slast. PIONIR .. . Izginile so svetle sanje, brezsrčen dan je dahnil nanje: ?a kruh vsakdanji si trpel; le malokdaj te je ogrel veselja dih in sreče žar. Ostal U je lepote dar, ko v duhu gledal si krajine predrage daljne domovine, ko ti po romal je spomin, v podnožje zelenih planin, kjer v zvezdni noči si vesel pri oknu deklico objel, kjer si življenja poln, močan zavriskal čez cvetočo .plan.... V samotnem grobu zdaj ležiš, nad tabo čuva nizek kriz. Kdo spomnil se te bo gorko, ko tudi mene več ne bo? Poudarjali so razni kritiki lepoto in sinonrsko ljubezen, ki se zrcali iz štirih ali petih pesmi na pesnikovega ošetia. v prejšnjih zbirkah. Prav prjsšno in naravno zapeto; je Pismo očetu na strani 96 in dalje. Pesnik omenja spremembe med Slovenci v zadnjih dvajsetih letih od časa o-čeitove smrti (leta 1912). Star rod pkmirjov omaiguje in izumira.... Čez noč je vstal mladi rod, fei "kot s (planine sam si dela pot...." "Da bi Ti videl zdaj slovanskega deklerta!Ali bomo starejši znali "mladce pridobiti, da bodo rod ljubili verovali vanj?" .. -Nedavno spet sem zrl v obličje domovini, in kot nekoč ob Tebi, zrl na griče zlate, strmel s planin na polja pisana v dolini in vedi, oče, marsikdaj se spomnil nate. .. Kako bo z nami? Živeli bomo še do poznih dni, če dom slovenski bomo vsi slavili, če bomo pesem, jezik svoj častili, vrline stare v nove vlivali moči. Ne vem, če bral boš, oče, kar Ti piše sin. A hotel spet sem s Tabo pokramljati, sem hotel čustvom svojim duška dati v uteho sebi, Tebi v blag spomin. Zbirko zaključi pesem Pomladne misli, M izražajo vprašanje nais vseh izsoiJes)to0v:iKaj bo z našo ■mla^yin^ v paradnem oafcru? Je to pesem resign acjje starega rodu ki obenem klic (k upanju v lepo bodočnost mladine. POMLADNE MISLI Tam daleč, v znožju sneženega Triglava, •polje in gora v e vet je se odeva, narava vsa vstajenja spev prepeva,— in bratje naši, prosti spon stoletnih, v življenje novo, lepie vstajajo. I mi, ki objela je tujina, obhajamo prihod pomladi sotačne, mi pononmo *. omiauiu aircin ubrane speve žamMne ainjtne. -! r v- 4 Veliko onih, na katere se bodete spomnili na Spominski Dan, bi bilo lahko še med nami, ako bi ne zanemarili ŽELODČNE NEREDNOSTI Na primer vsak zdravnik vam bo povedal, da zaprtnica je predpripravnica za akutna vnetja apendika, kateri se, kot vse kaže, dandanes povečuje tu in tam. TBINEJMEVO GRENKO VINO prinese stalno pomoč onim, ki trpe vsi od zaprtnice, slabega apetita, glavobola, za-basanosti, nepočitnega spanja in enakih želodčnih nerednosti. Ono odpre čreva, prežene nastale strupe iz vašega života in povrne normalno delovanje prebavnih organov. Vaš lekarnar ga ima sedaj dveh velikost:, male in velike steklenice. — Vrednostni kupon v vsakem zavoju. T3 0) »4 «S fl O CL 4) *3 o 3 TS O Velik«) zdravnikov priporoča to. ker formula T RINE R-JEVEGA GRENKEGA VINA odRovarjii novejšim znanstvenim iznajdbam. Neki St. Ixmlskl zdravnik nam je pisal Jan. -1, 1931: "Jaz sem im«"i dober usi»eh s Tri-nerjevim jerenkim vinom, prosim pošljite mi še eno steklenico tega v.jl uimrabo na kliniki." Poskusite pa danes: Vzemite pi čajno ž lir ko trikrat na dan in gazite na uspeli! A žarnejše nekoč so tod pomladi ogrevale, dramile bratska srca, krepke je naša pesem je donela, življenje naše bolj veselo klilo. Nemir in skrb nam zdaj prinašate, zakladi vi najdražji duše naše: sloveča pesem naša, govorica, s krvjo odkupljene rodu svetinje! So klicali zaman svoj rod k življenju navdahnjeni borilci dni minulih, zaman nam v srca vlivali ponosa, sejali seme vere in ljubezni?! So nam zaman globokoverni bratje na tujem duh slovenski čuvali, zaman častili knjigo, pesem svojo, zaman slavili svetle vzore dedov?! Z družico si še včeraj gnezdo spletal— mladič tvoj danes malo že občuti glasove naše pesmi čudovite; prerad drugod veselja, sreče išče, prerad glasove tuje povzdiguje, premalo lastni vrli rod spoštuje. K večeru se nagiba ti življenje, samoten, truden zreš v sveta vrvenje, zatoži se ti po planinah jasnih, 7atoži po pšfcničnem zlatem polju, zatoži po vasici med gorami, zatoži po obrazih dni mladostnih... O žarka, blagoglasna ti pomlad, znanilka srečna novega življenja, ljubezen živo v naša srca vlij, da bi očetje naši in sinovi duha darove svoje mnogotere v edinstvo plodonosno združili! Naj sin s ponosom kaže na očeta, ki novi domovini je podaril jeklen značaj, mehko srce slovensko, in z delom pridnih in poštenih rok ji dvigal moč, bogastvo, srečo, sla voda v nove čase, v nova bo obzorja ponesel sin predrago dedščino in z vnukom čuval jo še poznih let! Zorman 'je mehak liričen premišljujoč pesnik, ki verjame v strogo cbliko pssnikovvjnja; ima Tesen namen dušnia dvigniti braivca iz nižin vsakdanjega življenja in dati srcu potrebno uteho, nekako mazilo za grde srčne rane, katerim smo vsi podvrženi. Je oboževalec slovenske domovine in narafve; verjame, da bo le ljubezen do vseh ljudi in do vsega stvarstva rešila človeški rod. Pove nam izseljencem v pesniški obliki prav isto, kar sami čutimo, zato prebiranje njegovih poezij tako bia-žiino vpliva na dovzetna srca. Če v tej zbirki pogrešamo tiste mladeniške, žive, naivne, odkrito naravne, rekel bi fantovske in dekliške ljubezni, ki je bila glavna nota v prvilh (treh zvezkih, je ljubezen v Potih ljubezni rafcširjena in poglobljena! na celi slovenski rod, zlasti na ameriške Slovence V tem vidim veliko lepoto Zormanove zadnje knjige. Knjigo je ilustriral z lesorezi slovenski umetnik slikar Božidar Ja-kac, ki je pred nekaj dnevi po dveletnem bivanju v Ameriki dopoto-val domov v stari kraj. Ti lesorezi so že sajmi na sebi čista poezija. Naslovna Stran: slovenski nagelj in morje. — Zrakoplov: razmah duha in polet duha. — Zaljubljenca v avtomobilu v elevelandskem Gordon parku. — Dekle na pikniku poljubi starega pionirja. — Ameriški Slovenec ob prvem pogledu na slovensko zemljo ob povraitku v domovino. — Delavci na patu iz (tovarne. — Star naseljenec brez deta. z žuljavimi rokami. — Zvezda repaitica, katero bi radi ujeli — sreča1, katero iščemo. Ni čuda, da so te podobe s sliko pesnika sprejete med razstavljena uaneitnlšfcaj dela. v olevelandskem muzeju in da so dobile pohvalno priznanje. NAČRT ZA NOVI KOLEDAR Nsiš rojak F. S. Tauchar v Chi-ca!?u je sestavil na:rt za reformo koledarja, katerega bo poslal mednarodni konifernci v Gonevo. Njegov rti-art, ki je označen v 'čedni, v angleškem jeziku tiskvni brošuri, priporoča, da ss leta razdeli na 10 mesecev, vsaik mesec naj bi imel šedt tednov pa šest dni, skupaj 60 tednov na leto, kar -bi cialo 360 -dni. Preostalih pe t, dna »bi se kot dneve brez datuma prideHlo marcu, maju, juliju, icfiitotiru in dccembru. Ti dnevi bi ss megli pcrs bMi .kot prazniki ene 2-Ii druge vršite. Mese:\x februar in avgust bi po 'tem na?.rtu odpadla. Knjižica vsebuje več drugih zanimivih pcdialtkov o koledarskem sistemu in o priporočanih izboljšavah istega, in se dobi po 50 centov komad na niaslovu: — F. S. Taucher, 2802 Washington Blvd., Chicago. HI. PARIŠKA CVETLIČARKA V Parizu je nedavno umrla 75-let-na cvetličarka Anitoniette Foret, kateri so Parižani napravili velikanski pagreb. Bila je zelo popularna o-sebnDst; 50 'let je imela svoje mesto blizu zgodovinske cerkve Nc.tre Dame. Tujci, ki so obiskovali slavno cerkve, so radi kupovali pri materi Foret, iker so imeli njeni šopki posebno cbliko. Stara cvetličarka je imela že dfcivno svojo veliko cvetličarno, lastno hi?o in premožno družino, vendar ni hotela zapustiti svojega mesta na prostem. Med njenimi odjemalci je bil angleški kralj Evard, ki si je večkrait kupil cvetko za v ^umJbnico, dalje italijanska kraljica Margeri.ta maršal Joffrc, Clemsn-jeau in mnogo drugih osebnosti. Kvartopirec je ubil svojega tovariša. V noki periferijski gostilni v Novem Sadu so kvartal5.. Ko je enemu kvartopirskih pajdašev Aleksandru Kolesarju, zmanjikalo denarja, je vzel izpre d sofevvrtopirca 22-fletnega delavca Radivoja Vasica desetak s pripomnijo, da je tako likvidiran neki sta r do1/?. Vasiča je to silno razburilo. Nastal je prepir in nato pretep. Atletsko razviti Kolesar je naposled papa del Vasiča in ga vrgel na lcimeniti pločnik pred gostilno. Vasiču je na kamenju počila lobanja in mu je kri zalila možgane. Bil je v nekaj trenutkih mrtev. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem podla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKI koledar ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE pratike za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. GLAS NARODA" £16 W. 18lli SUeel Rnli KRATKA DNEVNA ZGODBA *Q L 4 I NARODA* NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1931 Vbf LARGEST SLOVENE DAILY to V. S. A. IGO KAŠ: Roški biser. i. — Poglej prekrasno dekle med mirtami! Kakor mlada« vesna stoji in gleda po modrem zalhru. Kaikio jasno ji je čelo, kako se ji beli vrat izpod zlatorjavlh kit! V temnem očesu sije nebo nedolžnega srca; mila iloa sveto kakor jutranja zora nebeških oblačkih! Lahko zakrivljenemu nceku bi rad verjel, da so Rimljani nekdaj' usiujnovili pristanišče Rože! In etaoika .ta usta, milejša so od iztočnih rež! Srečen, kdor.... — Za Boga, Rihard, molči vendar! Pojdiva rajši k nji, da nama pove, kje je put na zja dno stran polotOkovo. — O j, ti preprctiti človek, — huduje se prvi, — tolika lepota ti ne gane srca! — Kako li, Rihard, ravno jaz jo uživam z vsem čuvstvom; toda pripovedovati ne morem, kar umeje samo čuteča duša! — Glej ga učitelja! Txcfoa ni, da me taiko zavračaš — reče Rihard. — Poj diva terej k dekletu in vprašaj va jo, dasi bd rajši sedel .tukaj in do skrajemga dne užival tu prizor. Toda žrtvovati se moram, zakaj sum sj ne moreš pcmonti ž njo. — Zal! Sedaj šele vidim, da se meram priučiti temu jeziku! — reče vitko rasel mladenič. Rihard, prava umetniška, osebnost, iskrih oči in smehljajočih ust, pogleda ga osupel in se čudno nasmehne. — Ta divjaiki jezik! — Zveni prav prijetno, — ustavi gai Hugcn. — Jako mi je žal, da nisem tega vedel že prej. Toda kaj le vidi dekle na morju? Postaneta za mirtami in se ozirata po pristanišču. Ladjica se bliža bregu in v nji nekdo pozdravlja z roko. Ko je že blizu brega, vzklikne dekle: — Fozdravljen, Marina! Dasi skeči endi rrlad, čvrst junak na noge in miga z roko, naj ostane, vendar ste^e deklica proti vasi in tudi ladjica krene tja. Ko šine mladenka mimo prijateljev, 'katera ugleda šele sedaj, obilje jo rdečica. Toliko da jo Rihiar pozdravi — že je utekla. Potujoča umetnika prehodita na dobro srcičo poiotokova severno stran in zavije ta picii brci ju. Drezmejno morje se širi pred njima; čarobno izpremlnjajo valovi svojo barvo in šumljajo ckcli breznih pečin. Na napaču se potaplja z^.itcrdcče solnce v ir.crje. Svetla proga se vzpenja po valevju cd brega do tenečega solnca in ko je že utonilo, razletaivajo se svctlcbeli žarki po zapadnem nebu. Vrneta se pioti selu, kjer sta se ustavila za nekoliko dni, da bi narisala najlepše morske pckrajine. Rihard siccr spotoma vedno goveri po svoji navadi, toda Hugon mu ne ccgcvarja; po glavi mu roji s.pom n na eno dekle med mirtami. Pred prvo hišico na morski strani vidita ono mladenko iz mirto-vsega loga, pogovarjajoče se z mladim trgovcem, katerega sta uzrla v ladji. V selu čujeta, da je Maircno Bend n zaročenec ljubeznjive Evdok-sije, ki jo sploino zcvejo "roški biser". Imovit je sicer, toda prav tako zapravljiv in rrLlcpridcn; vedno streže le po veselicah, srca je nesta-novi.tnega,in tako čujeta še mnogo lepih svoj s te v ki jih ženstvo rado pripenja sliki kateregakoli sosedinega snubača. Saj tudi roditeljem ni po volji, ali dekle ga hoče imeti in ne morejo se ji upirati. Ves večer je premišljal Hugcn o Evdoksiji. Vedno mu je pred očmi in ne mere se ubranita belestnemu čustvu, da rje tako mlada že nevesta. Naslednjega ene se seznanita naša prijatelja z starim Nikeforom Vladičem, ečetem Evdcksijinem. Ita'lijaniki se Hugcn za -silo rargovarja ž njim in prijazni starec, umirjvlj^n ladjcvcdja. pcvcibi ju k sebi, da si ogleda njega bogate zbirke, katere je donesel iz merskih pokrajin vsega svetu. Jako vljudno ju sprejme Evdcksija, saj moia častiti očetove goste. Hugcn se danes ne zanima, mnogo za tuje orožje in druge inozemsko stvari; njega cko se vcc'r.o czira ipo Igibčni deklici, ki na materino zapeved pripravlja sedje, slaščice in žarečega vina. Toliko živahne je se r;zgavarja Rih-.ird s starim mornarjem in ga po vprašanjih in pristojnih ugovorih sili, da pripoveduje o svojih potovanjih. Ka sede pri mizi, nikakor ne umolkne stari Vladič, nego jima čim-dalje živahne je opisuje nekdanje svoje dogodke. Triko j m hitro mine čase. Zaslužni kjpitan se je vselej prad popov, rja! s pcitnki, torej prosi tucfi danes, naj blagovolita mlada "Ev-rop a" le eesto priiajaii v njegovo hišo, kjer ju bod> vselej radostno sprejel}, r svetno Rihard se mu je prikupil, Hugon pa je bolj ugajal ženin: a. Umeje ze, da prijatelja nista zamudila prilike, zahajati k Vladiče-v! rodbini, in sicer tembolj ne. kar je Evdaksijin ženin po trgovini odpotoval v veliko mesto, kar je Rihard nvjpol nagajivo povedal svojemu prijatelju. — HvalU Eeru, da se z Evdoksijo lahko razgovarjam tudi franco-*kl, — reče nekega dne Hugon, ko se bližata Vladičevi hiši. — Hugon, menda veš, ci". je nevesta? — odgovori tovariš resno. — Ne nadejam se, da se ji hočeš utihetapiti v srce. — Ne boj se; proučujem samo njeno čarobno lice in ustvarjam v mislih sliko, k?;tcri bo ona glavna osebai. Rihard mu ne oporeka. Samo nu tihem mrmra Horacijevo: "Sunt quos auriculo pulverem Clympicum collegisse iuvat...." "Vsakogar veseli svoje..." , — Kaj meniš? — vpraša ga Hugon. — Samo to, da je vsaki sliki treba glavne oseibe, ničesar druge-gu, — odvrne mu eni; saj je videl in vedel, da je v prijatelj i vrh mislih Evc'i ilisija že davno glavna oseba/.... Istega večera se sprehajata, z Vladičevo rodbino in njenimi znanci na morskem bregu. Rihard se je prijel starega Nikefora Vladiča, Hu-con pa je slučajno vodil Evdoksijo. Rvekazovali so domačini tujcema sosednje griče in gore, pristanišča ;n vasi. / Na vzvišenem prostoru pcs,toje. Ves širni zaOiv zunanjih Bok leži p3d njihovimi pogledi. ' — Vso drugačno sem si mislil južno Dalmacijo, — vzklikne Hu-iron, — zlasti Boke. O teh resnično čarobnih krajih niti sanjal nisem! — Videli boste še mnogo lepega, — reče deklica živo, vesela, da tujega gospoda toliko zanima njen rojstni kraj! — In a ko mii vi vse razlagate, bo mi stokrat miieje, — pritrdi Hu-t?an z jasnim pogledom. Nato otepata za družbo na severno stran. Med mirtami in visokim grmovjem južnemu raja, ki revno cvete kar najlepše, ju vodi pot. Prav ko solnce zahaja, tfqji družba na severnem kraju Luštice. Ondi gledajo blesteči prizor zahajajočega solnca in se potem vrnejo k oeit kapelici -vrhu hx ba, kjer se r^ j lepše vidi jo vsej okolici — giaboko v UvaUkl raiiv. za katerim ee dvigajo v sivi dalji pleše glave orjiaškega Lovierw, črnogerskega velikana. V rr.4« iku »e razprostira pred njimi obrežje ercegnovsko in tema krije luko n pek tek. Iz dad je cznanja glasen zvon večerni mir. Vrhovi tka naiLh gora se žare v rumeni svetle«; očrti vršnih ostrih se plain-teč riiejo v temnemodri nebesni svod; niže in niže se spušča bliščeča zave-] Jaaco se svetijo mogične peče vi te stene, ki ločijo zeleno obrežje od kamenitiew York, Cherbourg, Hamburg 4. Junija: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 5. Junija: • lie France, Havre Saturn ia. Trst Olympic, Cherbourg RntJerdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8 Junija: America, Cherbourg. Hamburg 10. junija: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen Mauritania, Cherbourg Albert Baliin, Cherbourg, Hamburg 12. Junija: Paris, Havre H'»meri<\ Cherbourg Volenti;* m, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 13. junija: Bremen, Cherbourg, Bremen Presrient Hardng, Cherbourg, Hamburg St. ILouis, Cherbourg. Hamburg 16. Junija: •Auuitania, Cherbourg 17. lunifa: France, Havre I.evia t ha n, f 'herbourg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 18. junija: Dresden, Cherbourg, Bremen 19. Junija: Europa, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam Roma, Napoli. Genova 20. junja: ♦ Berengaria, Cherltourg 22 junija: Columbus, Cherbourg, Bremen Resolute, Cherbourg. Hamburg 23. Junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. Junija: lie de France, Havre Vulcania, Trst President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutachland. Cherbourg, Hamburg 25. Junija: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 26. junija: Olympic, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Roterdam 27. junija: Mauretania, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 29. Junija: Bremen, Cherbourg, Bremen PAR NIKI Z ZNAKOM označi skupni izlet v Jugoslavijo. 6 DNI PBEKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanja na ogromnih parnlklh: lie de France 5. junija; 24. junija (10 P. M.) (12.30 P. M.) PARIS 12. junija; 1. julija (6 P. M.) (6 P. M.) FRANCE 17. junija; 6. julija (6 P. M.) (10 P. M.) NajkrajSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernim1 udobnostmi. — Pijača m slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSaJte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. brza služba v EVROPO • preko Hamburga na naših modernih parnlkih HAMBURG DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN NEW YORK Redna tedenska odplutja. Redna odplutja tudi na naših znanih kabinsklh parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Zmerne cene. DIREKTNA ŽELEZNIŠKA ZVEZA z JUGOSLAVIJO Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line BBOADWA7 . NEW YORK GLAS NARODA" — List slovenskega naroda v Ameriki! — Naročajte gai Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN