Štev.187 Lienz, četrtak 12. septembra 1946. Leto 2, i DOiotHACIJA Ko dan-s na Kitajskem divja državljanska vojska, si pri tem skoro nihče ne ^isli, 'da se starodavna Kitajska bori za svoj dvig in zopetno poživitev svoje starodavne kulture. Sicer vemo, da je Kitaj¬ ska najbolj stara kulturna dežela na svetu, ki pa je začela padati, ko jo je evropski profitarski duh začel osvajati, Skoro nihče pa ne ve. :ako zadnja desetiet la je ta ir n Kitajska bila smotreno urejena. Vemo le, da je j< : . preteklega stoletja bila že okužena od korupcije in drugih pridobitev "napredne in moderne Evrope". Zdaj beremo v listu "Furche" lep članek, ki ga je spisal Kitajec inženjer Voong K ji- Tsoong Iz tega članka posnemijemo, te-le podatke, ki nas bodo poučili, da je treba svet in dogajanje vendarle drugače gledati, kakor pa smo bili doslej vajeni, ' Ko je'Kitajska v drugi polovici 19 •stoletja . prišla v sti¬ ke z zahodno kulturo ter je začela drug za drugim doživljati, vojačke in politične poraze, je sama. začela dvomiti v vrednost svojih poli¬ tičnih in gospodarskih temeljev. Sami Kiatjci sp se začeli spraševati, ali njihova stara kultura sploh še'spada v moderne čase. Današnji Kitajci imajo za svojo glavno nalogo, da spet požive. zaupanje svoje¬ ga naroda v staro kitgjsk^.. kulturo, ki naj bi se za njo zanimal tudi drugi svet. Kdor hočeVš^dahji. mora poznati njeno preteklost kitajski razvoj in njegovo prihodnjost, V starodavni Kitajski je bil državljan cesarju dolžan zve- drugegh kakor nekak ljudski odposlanec, je zaradi tega ali onega izgubil svoja podelil narod, je stopila v veljavo izraz ljudske suverenosti. Nosilec po¬ litične in socialne enotnosti pa ni bil posameznik, kakor pri nas, temveč družina. -Kitajska družina je res nekaj veličastnega! .Mala de¬ mokratična država, pravi urad z upravnimi in sodnimi pravicami! Dru- stobo. .Ampak cesar ni bil nič izvrševalec ljudske volje, Ce pooblastila, ki mu jih je bil pravica do vstaje, ki je bila žinski oče je sprejemi je la sameznakov, je le, d n d •za česčc-nje je kitajska stem je ozk i z vrše vat. ni dre ■f,- ergan i tega urad: vse važn, sklepe pa iaki svet, v katerem se uveljavlja sposobnost po- e življenje v družini vedi igati. Očetova dolžnost Notranj —,4i n x preskrbi vse potrebno za življenj e ter da s e'-briga prednikov. Mati pa ureja socialna odnose v družini, Sako lena postavljena na zelo visoke stopnjo! Družinski si- ; povezan s č^čč^ jem prodnikov« Rodovi so med seboj: tako Ki t a. j cu r .t č r ' vi n a t ale o r ek o 6 .žen ka! o.g a o dl ikovan j a, ga m L L neumrljiva.Kdor je dobil sam. za so, ozko povezani, da je na Kitajskem bil deli marveč je odlika veljala prednikom. Ni ga prepuščal .potomcem, kakor pri nas, marveč ga jo prenesel na dede. Zato tudi Kitajci niso pozna¬ li dednega plemstva, marveč je vsako odlikovanje bilo osebna zasluga odlikovanca,- ki pa se je za nje zahvalil svojim prednikom. Tudi ce¬ sarski potomci so v veljavi padali z vsakim novim rodom. Vsaka ki¬ tajska družina se je lahko ponašala, da je kdaj imela vsaj enega mandarina, podkralja ali pa tudi navadnega kalija med svojimi predni¬ ki. Kakor je bilo kdaj v preteklosti, tako se lahko dogodi tudi kdaj prihoduj osti. Tega se je zavedal vsak Kitajec^ Zato so bile vse i..zr^ro na Kitajskem mnogo bolj demokra¬ tične kakor kjerkoli drugje na svetu, ne da bi se bili s svojo demo¬ kracijo kdaj hvalili. Naglašanje zahodne demokratičnosti se Kitajcu Str* 2 Štev. 187 -- Domači glasovi, 12.12.1946* zdi poniževalno* Kitajska enakost je vir vljudnosti in dobrotlji¬ vosti, Kitajcu je demokracija isto, kar kultura in dostojanstvo. Družinska demokracija je bila prav tako doma po vaseh, mestih, ka¬ kor v okrajih, deželah, ter trgovskih in obrtnih cehih. Ob taki hpravni urejenosti je kitajska osrednja vlada bila le nekaj zunanj ga, ali pa le nekako nadzorstvo. Osrednja vlada je imela dva kron¬ ska sveta, ki sta vezala državnega poglavarja z vrhovno upravo. V te kronske svete je mogel priti le tisti, ki se je . znastveno odlikoval Druga oblast je bil cenzurni svet, ki so vanj bili poklicani le akademsko izobraženi možje. Ta cenzurni svet je imel pravico in nalogo, da je presojah celo cesarjeva dejanja ter jih je s-cl 'tudi grajati, V državno službo je mogel priti lc, kdor je napravil potrebne znanstvene izpite. Ti izpiti so pozneje poka¬ zali veliko pomanjkljivost, ker so kmalu pokazali svojo enoličnost, ker se niso nič razvijali. To je bila motovo velika napaka, ki pa' ni& ne spremeni dejstva, da je sistem sam vendarle bil zelo-dober. Temu sistemu duhovne aristokracije se mora Kitajska zahvaliti, da je postala res demokratična država. Preden je Kitajska prišla v stike z zahodno kulturo, je imela nekako 400,000.000 prebivalcev. Pri tem ogromnem, številu pre¬ bivalstva pa je imela le kakih 30.00Č mandarinov, torej imenovanih 'uradnikov, in .armado, ki ni stela niti 100.000 mož. Kitajska je to¬ rej bila država brez prave vlade, kjer so ljudje med seboj živeli na podlagi načel zdrave pameti in pravičnosti. Notranja discipliha ' v tem narodu je bila teko razvita, da je lahko pomrešal sodniške, uradniške in vojaške kaste. V tem se je Kitajec že pred tisočletji bistveno razlikoval od Japoncev in drugih Azijcev. Ta stari sistem vladanja je na Kitajskem veljal, dokler ni pričel v deželo vdirati zahodni’duh. Prvi stiki Evrope s Kitajsko so bili celo polni dobre¬ ga sadu. Jezuiti so na Kitajsko prinesli nove znanstvene metode in' evropske kul turne pridobitve, kar je Kitajski bilo. le v korist. Na drugi strani pa se je tudi Evropa seznanila s kitajskim demokra¬ tičnim duhom, kar je v Evropi redilo svoje sadove.Toda evropski liberalizem, ki je nastopil, je bil usoden tudi za Kita j sko. Celica, družbe in države na Kitajskem je bila družina, evropskemu libera¬ lizmu pa posameznik - individium. Liberalizem'je kmalu začel raz¬ krajati tudi kitajsko duhovno in moralno podlago. Kitajska se je začela upirati, nastali so hudi boji,v katerih pa je. stara Kitajska s svojim slabim orožjem vsekdar pogorela. Začela se je doba veli¬ kih predpravic evropskim narodom. Ne le diplomatom, tudi'vsakemu Evropejcu je kitajska oblast morala priznati predpravice. Poslej je Kitajska bila zasužnjena. Nastopila je doba notranjih reform. Med glavnimi možmi, ki.’so hoteli Kitajsko obnoviti in spet - dvigniti, je bil Sun Yatsen, tast' maršala Cang-Kajška, ki je sprevidel, da Kitajske ne bo mogo¬ če obnoviti, če ne odtrani stare cesarske rodovino, ki ni bila ki¬ tajskega,marveč mandžurskega pokoljenja. Sun Katsen je pravi re¬ formator starih kitajskih demokratičnih oblik. Treba je bilo pre¬ magati premnoero težav, ki so bile bolj zunanje kakor pa notranje. , Saj je to tudi umevno. Stara kitajska ustava je stara tisočletja in kitajski narod je tisočletja po njej živel. Zato ni mogoče govo- . riti o nezrelosti kitajskega naroda. Za SunYatsenom je prišel nje¬ gov zet general Gang-Kajsek, ki je sprevidel, da z molimi naravnimi in političnimi reformami Kitajske ne bo obnovil. Zato je začel kli¬ cati v življenje duha star«? kitajske demokracije. Ustvaril je novo gibanje, ki se imenuje "Novo življenje”, Tc gibanje hoče s prepro¬ stimi -a potrebnimi sredstvi svare navade kitajskega naroda, ki so se preživele, odstraniti ter narod navajati, naj svoje, življenje uravna po zahtevah pameti in vesti, to sc -pravi preusmeriti glavo in srce. Današnja Kitajska si prizadem, da bi sicer prebavila' po bude zahodne kulture, da bi pa pri tem ne izgubila.,nio,,.-svQia..A klada e- -sl s-<, Kitajska se hoče s svojo silo dvigniti do velesile, ki naj postane odločujoča v svetovni zgodovini prihajajočih časov« V novem pihanju vidimo nogo elementov, ki so po svojem bistvu krščanski, kakor je tudi duh stare kitajske demokracije, ki je temeljila na družini, bil je, mnogo bližji krščanstvu kakor pa je bil pri nas duh. razkrajajočega liberalizma ali komunizma* DV( OBRAVNAVI PROTI DBAZ n . londonski list "Eeonomist" od 20,8.prinaša daljši članek o obravnavi zoper generala Mihajloviča, kjer med drugim pravi: "Proti Draži.' Mihajloviču sta bili pred nekaj meseci dve sodni obravnavi: ena v Belgradu, druga pa v New Torku! Prva je bila javna pred vojnim sodiščem, sestavljenem od sedanje'jugoslovanske vlade in : je končala z obsodbo in izvršitvijo obsodbe. Druga pa je bila "senca" prve pred "preiskovalno komisijo", sestavljeno iz štirih uglednih zasebnikov, izmed katerih eden je bil Adolf Berle, prejšnji ‘pomožni državni tajnik. Komisija v New Yorku ni objavila nobene razsodbe,■ pač pa je povabila Amerikance, k ki so služili med vojno v Jugoslaviji, da izpovejo pod prisego vse, kar vedo o obdolžitvah proti Mihajloviču. "Senčne obravnave" so čisto amerikanska ustanova, ter jih izvedejo navadno takrat, kadar se je ali pa se namerava zlora¬ biti pravica. Na Angleškem to sicer ni v napadi, vendar je tudi že bila ena, in sicer tedaj, ko je šlo za požig Reichstaga v Berlinu. Povod za senčno obravnavo proti Mihajloviču je dalo odklonilno sta¬ lišče jugoslovanske vlade na predlog ameriške, da bi se pripustili ameriški častniki za priče na razpravi proti Draži. Odklonilno stališče belgrajske vlade do angleških in ame¬ riških častnikov, ki so služili z Mihajlovičem, je bilo tem bolj značilno, ker so imena teh častnikov ponovno imenovali na razpravi v zvezi z raznimi očitki. Res, sodeč po poročilih sovjetskega ra¬ dia in.časopisja, so bili imenovani častniki in vlade, ki jih pied- stvaljajo, pravi razbojniki, Mihajlovič je bil pri tem le lutka protisovjetskih,reakcionarjev v Londonu in Washingtonu. Ne gamo, da niso bile pripuščene k razpravi nobene inozemske priče, tudi sicer niso pripustili nobenih prič, ki bij so no balo .OZNE in nj^ne obravnave je bil sicer formalno v redu, toda senca koncentracijske¬ ga taborišča je ležala nad razpravno dvorano,, jasno vidna za Vsa¬ kega Jugoslovana, ki je živel zadnja leta pod Titovim, režimom. Tuji poročevalci na razpravi so grajali zlasti nesoglasja obrambenih priči Sicer pa je čudno, da se jih je sploh našlo kaj, ki'so tve¬ gali življenje za pravdo, ki je bila že vnaprej izgubljena. Zdi se, da obalst pac ni' hotela pripustiti inozemskih prič, ki bi izpoveda¬ le lahko odkrito brez strahu za sebe in svoje družine. Drugega po¬ jasnila res ni za okolnost, da so odklenili inozemske priče, ki so same doživele in na lastne oči videle razvoj in potek onih dogodkov, dočim osebno niso bile zapletene v notranje politične razmere v Ju¬ goslaviji. • ‘ ' Pod takimi pogoji pač ne moremo imeti'belgrajske razprave za pravi sodni poskus ugotoviti resnico, S tem pa seveda ni rečeno, da sploh ni bilo ob cenilnega proti Mihajloviču. Vsekakor pa se je tudi ta zadeva vršila pod vplivom širokega nasprotstva med vzho¬ dom in zahodom in nasprotujočih si ideologija v katerih se je zna¬ šla Jugoslavija po vojnih dogodkih in vojni strategiji.^. o - Štev. 187 j . Domači galsovi, 12.IX* 1946.-—- Str.4. AM(WU D(LAVJTV0 ZOKfc JUGOSLAVIJO Poročali' smo že, da so newyorški luški delavci izjavili,, da ne bodo nalagali nobene ladje , ve6 za Jugoslavijo. Agencija'Uni¬ ted Press poroča iz New Yorka, da je predsednik mednarodne ;strokov- ne ; .zvepe^luških delavcev Jožef Rypn javnosti naznanil: Člani/luške strokovne zveze tolika čaša ne bodo več nalagali za Jugoslavijo, do¬ kler ne bo kaj primernega ukrenjenega zoper tiste, ki so odgovorni za to, da šo bili sestreljeni ameriški letalci. Ryan je dostavil, da bo ta sklep ostal veljaven tudi potem, ko bo sedanja stavka pre¬ nehala. Iz fashingtena pa poroča londonski Reuter, da je dne 9.9. član zunanjepolitičnega senatnega odbora republikanski senator Sty- les Bridges zahteval, da Združene države ne smejo pošiljati prav nobene podpore več v Jugoslavijo niti v kale o drugo tako državo, ki zavira mir. To zahtevo je senator postavil'in zapisal v pismu, ki ga je kot senator pisal namestniku zunanjega ministra D?illamu Olay- tonu. , ATOMSKA BOMBA ALI RDEČA AR- > MARA? Agencija "United Press" po¬ roča: Moskovski radio je že v 'svojem izčrpnem poročilu o se¬ danjih dogodkih v vzhodni Aziji , Odločno zavrnil neodgovorne iz¬ jave ameriškega časopisja, ki jei pisali da je Japonce prisilila h kapitulaciji le" atomska bomba.I Radio Moskva dobesedno tako-le trdi: "V prvi vrsti je vojsko z , Japonsko- skrajšala vojna napoved' Sovjetske zveze ter vdor Rdeče armade v Mandžurijo in Korejo. S tem je rdeča armada prihranila zavezniškim silam ogromne izgube. 1 DEŽEVJE NA ANGLEŠKEM JE UNI¬ ČILO SKORO VSQ LETINO. Zadnji strašni nalivi na Angleškem so ■ postali usodni za letošnjo letino ter so tudi promet zelo oškodo¬ vali* -V okraju Buckhingamshire so si poljedelci na vso moč pri¬ zadevali, da bi pospravili leti¬ no še. oni teden, pa jim je 3ilno deževje to preprečilo. Odkar ljudje pomnijo, bc letošnja le¬ tina najslnbsa med vsemi dose¬ danjimi* To je storilo deževje. • Kmetje iz omenjenega okraja trde, da je "JSAč^aincčvirlanih poljih * • segnido tri četrtine žita. V Lon¬ donu je mnogo .ulic pod vodo.Tudi v podeželju so ceste in železni¬ ce pod Vodo, H je zalila cela naselja. HRVATI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH .so prlroiOi6 .t.m.y Chicagu, prire«. dili kongres, ki so se udele¬ žile veli.-e množice am eriŠkih Hr¬ vatov. Na kongresu je govoril tudi kardinal Sr-o el im an, ki je ostro ob« sodil komunistični režim v Jugosla« viji. Drugi govornik jeibil dr* Vladko Maček, ki je poudarjal zlasti odporno silo hrvaškega na¬ roda, ki je prenesla srbsko hege¬ monijo in nemški teror, pa bo tudi komunistično diktaturo. PREISKAVA O EKSPLOZIJI V PULJU. Glavni stan 13.brit.armadnega zbora sporoča, da je zaradi eksplozije 18.avgusta v Pulju bila vojaška a preiskava. Sodišče se . je prepriča™ lo, da eksplozija ni nastala po nesreči, marveč da jo je povzroči¬ lo zavestno dejanje ene ali več neznanih oseb. Preiskavo zdaj na¬ daljuje policija. 18. avgusta je v Pulju eksplodiralo 28 vodnih bomb, ki so bile privezane 13 m od brega. Pri tem je bilo ubitih - več ko 60 ljudi, ki so bili po večini kopalci. DOBRA LETINA V AMERIKI. Kmetij¬ sko "'inistrstvo je-.^jooročilo, da je letošnja žitna letina presegla' najlepfee pričakovanje. Take leti¬ ne še ni* bilo v zgodovini Amerike’. Pšenična letina je že skoro vsa pospravljena.