EQuiuTY~ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. llllliiililllllililllilijilllililllill i. THE ONLY SLOVENIAN DAILY I 1 BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO gj |THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 [1 SLOVENIANS IN U .S., CANADA I AND SOUTH AMERICA. Jl U I®] !"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR I FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR p .... ® WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI || VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE | FOR ALL." i VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY), MARCH 6th, 1923. ______fiT. (NO.) 55. Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, *t the Post Office at Cleveland, 0., under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c. GOVOR WEL11 CONO-A JE PREDMET VEIIEGA ZANIMANJA CUNO BO DAN ES GOVORIL PRED PARLAMENTOM. OPAZOVALCI ZAVRAČAJO DOMNEVE, DA BO ZAHEVAL PRETRGAN JE DIPLOMATIČNIH VEZI S FRANCIJO IN BELGIJO. Berlin, 5. marca.—V zraku je j a ko veliko divjega luri-nanja z ozirom na vsebino govora, ki ga bo imeV kancelar j v-uno jutri pred parlamentom. Desničarski organi gredo v svcjih napovedih iako daleč ter pravijo, da bo Cuno predlagal, da se diplomatske vezi s Francijo in Belgijo popolnoma pretrga. Toda v splošnem se tej napovedi na veruje, kajti oči-1 vidno, je da bi tek korak francosko stališče celo ojačtf in rta bi sj Francija na tak način pridobila celo simpatije Anglije, medtem ko bi Nemčijo skcro brezdvomno dove-rtel v popolno vojaško in gospodarsko uničenje. Cuno je le prepričan, da bo njegov govor pred zbor-^co, protestirajoč- najnovejše raztegnenje francoske o-j ktpaeije, našel močnejši odziv po svetu, kot pa če bi le i ;ianeosld vladi posla' protestno noto. Skoro gotovo je sicer, da bo Cuno izjavil pripravlje-'^t Nemčije boriti se do skrajnosti, toda obenem se pri-da bo izjavil, da je Nemčija vsak čas pripravljena MČeti pogajanja glede odškodnine. v . Pričakuje se tudi, da bo Cuno posvaril skrajne desni-kot tudi skrajne levičarje, ki iz nevednosti in vsled c^jstva da jim v notranjost Nemčije ne preti nobena ne-v^ost, dnevno prkligujejo sveto vojno proti Franciji. Pariz, 5. marca. — Francosko zunanje ministrstvo ni nrejelo nikakega potrdila o ooročilu iz Berlina, da hoče vlada pretrgati diplomatske vezi s Francijo in j Berlin, 5. marca. — Nemčija je že pričela z direktnimi pogajanji z Italijo z ozirom na pošiljatve nitrata na ^kodniinski račun. Tozadevno obvestilo je poslala Nem-reparacijski komisiji, ko jo je slednja povabila, da se pogajati glede nitratnih posiljatev Franci ji, Belgiji in Italiji. " • v®ajiiki se posvetujejo o amerižke armade. 5. marca — Kot se tu jSr^ j« ameriški pomožni Jjj&iSki tajnik Eliot Wads-, ki s« po,^ vetu je z zavezniš-^.fuianžniirii zastopniki glede ix? v a»ieri$kih čet ob Reni premirja, izjavil, da je pri-^ Tjtena sprejeti tudi blago, a-ne more P°ravns,ti t0^tOv ameriške armade v go- • ^ttn&ja pia^njo s^daj na me-1 t0 ^ oi)r°ke v blagu skupno svo-! jI ji f^O.OOO zlatih mark Angli- ] I ^ ^laviji in Italiji. Tod® bla- j »a pošilja Nemčija tem: kot nadomestilo za deljiv' 7 na->bnže ne bilo sprejem-Zedinjenim državam. r^^ija si oči vi dno prizadeva kot JeVratl s Po&janjem blaga dfj ^^omestilo za denar vsem Franciji in J^l^1' arosekucij'3i dokazala svojo obtožbo, namreč umor prvega reda. Burnsova obravnava je že sedaj, ko je izbiralo še samo porotnike, veljala okraj $5.-000, sisdfem ko bi stroški do z?'- ■ kijučka Is^te, ako bj proselAidja 1 zahtevala. - nadaljevahje,- n&i-astli' ■ U najmanj 2a $10;000;.: ' i.. - • . j^Ro^efeiier.r jer • j rac v jeei - Oeos« v i ' ■ • * r' > DEBS GOVORI V PRID SOCI- ! J/' LISTIČNEGA ŽUPANSKE ! GA KANDIDATA V CHJCA-GI. . . , I Chicago, 5. marca. —, Sinoči 'je govoril tukaj v prilog izvo-. ■j litve socialistične^ županskega, kandidata, William a Cunnea, stari socijalistični borec, Eugene V. Debs. V svojem govoru je imenoval Rockefeller j a "'berača, ki služi življensko kazen v svojem gradu v Terrytownu." To svojo primero je pod vi Debs, ko je slik?J zevljehje kot je ipod kapitalističnim sistem in kot bi bilo pod socijalističhim'sistemom, ko'bi se ljudje ne pehalj med seboj, temveč bi skušali drug drugemu Služiti. 1 "John Rockefeller ima sicer več dolarjev kot kateri drugi danes živeči človek",, je, dejal. E.. • V. Debs, "toda po mojem miš-1 j enjru je navzlic temu v^Uk sine, mak, On ni jetnik v dtantski jet- .; nišnici, temveč služi dosmrtni z:ir por v svoji palači v Tarrytown, ■ N. Y. ' ' ■• ! | "Ta |irtiača* je opremljeni' š' ' ! | takim razjvetljevalnlm siste-' mom, d?t se s pritiskom samo e- ■ • jnega; gumba razsvetli vse prdstb- ■ re in vso okolico. Ta svetilni sis- • tem se je upeljalo, da se varu-, j,je najbogatejšega človeka na sve i tu pred zahrbtnim umorom. On 1 nikdar ne spi mirno, kajti vedno > j se boji, da. bo prihodnji trenetek,. - i razstreljen na kosce. -1 "Kadar se srečata dva kapill- ' - lista in si -sežeta, v roke> je rav--. no -takoT ko fie bi prišli, v stik'f|ve - Omrzli Jjetvn}. k^Qba^i'.; pa: si';. • dva., sqdj^lista sežeta v i-j > v mata; oni Cosebni pbčutn^ ffld-.-i J^.haja le od'hxediebojne "zvejze mc^ : ...ki delujejo medsebojno pojme?.'-' BURNS JE PRI* M I UMORIL JE PRIZNAL UMOR DRUGEGA REDA, KO JE VIDEL, DA BO DRUGAČE "NAJBRŽE DOBIL ELEKTRIČNI STOL.—BIL JE TAKOJ OBSOJEN V DO SMRTEN Z APOR. Henry D, Burns, elevelandski trgovec, ki je pred par meseci v nekem gozdiču blizu Mentor, Ohio, smrtno pretepel svojo ženo ter jo še dihajočo zagrebel v plitev grob, kar pa je Vse skozi tajil, je danes priznal krivdo umora drugega reda v upanju, da se mu tako posreči uiti električnemu stolu. S tem je priznal, da je on tisti, ki je izvršil nečloveški zločin. Sodnik A. G. Reynold ga je na okrajni sodniji v Painsville, O., kjer ^e je vršila obravnava, takoj nato obsodil v doismrtni zapor. Sodnik je določil obenem, da mora Burns vsak mesec dva dni prebiti v samotni celici in da mora vsak teden o-pravljati tri dni trdo delo. Burns je bil videti popolnoma miren in neganjen, ko je njegov odvetnik objavil njegovo priznanie 5n istotako, ko ie sodnik izrekel obsodbo. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" MARCH 6th, 1923. "Enakopravnost": ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS ' IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŽI NEDELJ IN PRAZNIKOV. 1 Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo. S3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland. Collinwood, Newbureh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada ........................ 1 "W 0 •»»- POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastuje in izdaia ca Ameiiško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE_ Za vsebino oirlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY), MARCH 6th, 1923. Princeton 551 «'M&* Randolph 5811 VEČNI PROBLEM. ----- Problem zafcona in razporoke se je zopet pojavil pred ohijsko državno zbornico, ki se sedaj mahaj a v zasedanju. Sicer pa se zelo redke zgodi, da 'bi kako zasedanje ■državne zbornice minulo, ne da bi kak poslanec ne eta vil kake predloge v tem pogledu. Glasom ohijskega zakona, zamere vložiti tožbo za razporoko oseba, ki je živela v državi eno leto, v o-kraju, kjer vloži težbo, pa najmanj 30 dni. Seveda, sam, ob sebi je umevno, da sodišče razporoko dovolile, ako i-ma caii, 'ki jo zahteva vzrok zato. V Ohio imamo desc vzrokov, torej je »dobava razperoke še precej lahka v primeri z zakcmitmii določbami po nekaterih drirfih državah. Ti vzroki so: skrajna surovost; prevara; zanemarjanje dolžnosti: triletno pijawvanje! izvršitev kakršnegakoli zloaink. ki je kaznjiv z zaporom v državni jetniš-nici; prejšni zakon, ki še ni razveljavljen; delava razporoke old enega izmed zakoncev izven Ohio; spolna nezmožnost; pr^šestovanie in zapustitev. Državni poslanec Hill je sestavil predloge, glasom katere bi moral vsakdo, ki bi hotel prositi za razporoko v Ohio, živeti v državi najmanj dve leti, v okraju, kjer .bi vložil tožbo; pa najmanj šest mesecev. Senator Bragg pa je sestavil predlogo, ki bi zahtevala, da bi morali vsi novoporočenci predložiti pri dobavi poročnega dovoljenja zdravniško izpričeval^ izkazujoče, da sta zaročenca fizično zdirava. * ■ ' . Nikakega govora ni, da je vprašanje zakona in razporoke veliko in velepomembno. Družina je temelj vsaki družbi. Razpadanje družinskega življenja se torej ne mdre gledati lahkomiselno .Od obeh vprašanj je zakon gotovo važnejši cd razporoke. Razporoke so namreč povečini le tam dogajajo, kjer se sklepajo nepremišljene zakonike vezi. Vsak misleč človek bo preivnal, da nekoliko pametnih odredb glede sklepanja zakondv odpravilo večji del vzrokov, ki dovajajo k vzrokom. Toda na nesrečo se večino takih sugestij smatra kot nasprotne osebni svobodi. Tako se torej v tem pogledu ne more ničesar napraviti. Nepremišljene porote so v Ameriki jako v .navadi. Morda bolj kot drugje na svetu, into očividno iz razloga, ker so ljudje ekdnc'msko primeroma bolj neodvisni kot v kateri drugi deželi. Dva mlada človeka se srečata, zaljubit?, se "na prvi pogled", drugi dan pa že tečeta na sodnijo po poročno dovoljenje, kot da se bejita, da se Simulacija blaznosti. Simulacija blaznosti je bila znana že v starem včku. Da bi se izognil udeležbe pri trojanski vojski, za 'katero sta ga hotela pridobiti Diomed lin Palamed, hlin.il se je Odisej blaznega, vzpre gel konja in vola v drevo in o-ral ž njima po pečinah. Palamed pa je zpoznal njegovo lokavost ter položi pred vprego malega Telemka. Da 'ne bi ranil sinčka, izognil se je oče, s tem pa Se je izdal i nbil primoran udeležiti se vojne. • •«-.;. j t Veliki mojster v risanju značajev, Shakespeare, nam v "Ham letu" in ''kralju Learu" poleg is-tinite umobolnosti predočujef simulacije t« bolezni — in sicer ; v dosego hvalevrednega namena. _________________ V življenju pa se simulacija blaznosti uporablja največkrat pri o t tožencih ali jetnikih da bi preprečili kazen, redko pri vpjaskih novincih, da bi se rešili neljube jim vojaške službe, sem ter t je pri ljudeh, ki bi radi razveljavili ikake sklenjene kupčije ali pogodbe. V obče je redka saj je tudi iežka in prol'i izvedencem vsaj za delj časa povsem nemožna. Otežkočeaia je že s tem, da večina ljudi nima pravih pojmov o duševnih boleznih, stvarjajo si podobe blazni-kov po lastni domošljijli ali po popisih v romanih in povestih, ki so zelo neresnični ali po kakih gle dali&kih predstavah, kjer lobičaj-no igralci s svojim pretiravanjem itak neprimerno sliko še bolj pokvarijo. Tudi napornega truda ni| možno dolgo vzdržati, zato simulant kmalu opeša, ali pa počiva jim« • i ! . t ; . ; , , l i 1 Sele zd^j je uvidevŠJ, da se mu i . nakana ne posreči, na sodišču pri- j . znal simulacijo ter1 se na mah pri- j 1 ■ čel obnašati primerno. Vstrajal j i ; pri simulaciji v vsem celih pel > mesecev. To je baš ono kar je . tako izredno :in nenavadno, ter mi ; ni znano, da bi se že kedaj bilo } opazovalo tako dolgotrajno lin tr- I . dovr,atno simulacijo. Poleg tega j - Pa j® še simulacija sama na sebi j bila mnogo bolje uprizorjena kot j druge običajne, ter je bilo treba ^ natančnejšega opazovanja in pre-motrivanja, predno se jeimogla u-gofoviti diagnoza. Mars'ikakega lajika in' nestrokovnjaka bli bila _ premotila. Opomnil sem že, da je ^ celo sodnik ,ki je bil zelo izobražen in izvežban, pričel dvomiti o ^ njoni opravičenosti .In vendar so j baš sodrfiki isti, ki imajo po svo-jem poklicu največkrat opraviti s šihiiilanti. ■I r. • • v , . i- Pripomnim naj se, da ]e mne- ije izvajalo, da vsa aleparstva an vsa lažnjivost razodevajo, da )e trpel že od mladih nog na nedo-1 stajanja vsakega čuta za resnico j in pravico in dokazujejo, da Je | psihopatiSkega toraj patološkega slučaja — kar seveda ne izključuje prištevitosti. Razen opisanega slučaja sem v vsem mel priliko videti teikom dolgh let le še dve simulaciji jedno svoj čas v vojaški bolnici dunajski pri nekemu židovskem« rekrutu iz Galicije, ki je bebavost tako dobro hlinil, da mu niso mo-. gli dolgo do živega — ter pozne je v naših krajih pri nekem tu, k; je prodal svojo posdst ter hot?l kupčijo razveljaviti s Prelve" I zo slaboumnosti. Pri Tazpravi ff > preiskavi se je obnašal tako Pre' tirano ,da je bilo ugotovljenje zelo lahko in se je uvidevši svoj ! poraz, udal in priznal. V tem shi' čaju so bile tudi izjave prič vse zanj neugodne . Iz vsega uvidevamo, da ie mulacija blaznosti v obče zelo 1 ka in se tudi to redko poiskusa-da je torej ljudsko mnenje o n)^ pogostosti in uspešnosti poVSem jj napačno. ;--o—- 5 h stare domovin^ Stancvansko sodišče v Ljublj®?' 5 V Ljubljani se 0 < t ; 9 1 11 Smrtna kosa. . v ° V nedeljo 28. jan. je ^j, "" I Ljubljani g. Franc Za^0'^, a dolgoletni aotrudnik v Jfa)1^ ^ "; niči Delnice tiskarne. P°8r<:Ro;. >l danes ob 2. uri popoldne ^ i 'cEc a ne ulice 45 na pokopali ^ y Dne 28. januarja sta Ljubljani uradnik tobačne r a , v pokoju g. Liovro Schif"^. a j ga. Marija Ebner, soprog ^ c ; nilniškega kontrolorja. — s" znu na Koroškem je umrl ° j sestnik Simdn Kuster, za ^i' ° j slovenski (narodnjak. Po p[B p j tu so mu Nemci jzažgali b'*0; ' lost nad nesrečo in nap1P' zgradbi novega doma s° ^ J- vili moža v prezgodnji S^ I^qiiHniuinHUiimuiDHnHiinuiJiiHHiiHHniMiiMm:j™ ................................................................................................................. | I KARL MAY: j WINNETOU j! J j RDEČI GENTLEMAN j j g fumui:ii;uu:i!i!!iHiiiUHWiuMin:!uiiiim | Pdimiiwiouiiiiiii!iiuuiiiiunuuiiiuwiiioiiiuiu!uaiin:uuiiiniuiuiiiiit»iuiu Kakor hitro jih ugledam, vam naznanim, da se pokažete kolikor mogoče nespretne m sluss'j. če bi oni blažili šoterišče-" "Petem pa zapazijo Kiowe in sporoče svojemu glavarju !" "Koga ugledajo Kiowa? Človtk, 'greenhorn in vse časti vredni mladenič, cili mislite, da so Sam Haw-'kensovi možgani iz pavole ali pivnik«, he? Jaz hočerti že sktfoeti za to, da ne zapazijo Kicwov, in tudi nobenega sledu cd "fijih, razumete? Ti naši ljubi prijatelji Kiowi se bodo jako dobro poskrili, da planejo v pripravnem trenutku. Apaški ogladuhi smeje seveda videti le tiste osebe, katera so bile v šotorišču. ko je bil Winr.etau in njegov cče pri nas." ''Ah, to je seveda nekaj druzega!" "Kaj ne! Apaški ogleduhi r.aj nas le zakt.ujejo, da pridejo d: prepričanja, da mj ne slutimo ničesar slabega. Ko odidejo, grem za njimi, da poiz^em, kje bode cel.' četa. Ta ne pride seveda podnevi, ampak ponoči in se 'bode našemu taborišču približala, 'koliker , da se mora bežati. Če se noče dati vjeti. To ve dandanes /.e vsak zajec, še celo ona mala, vjealjira žival, kater., škofi šestekrat tr.ko iviscko kot je dolga. In vi, vi pa ne veste tega! Hm, ali ni od tega ničesar pisano v tistih knjigah, katerih ste t> v< -t že toliko prečital?" ''Ne, kajti glasovit westman ne skače tako visoko, kot žival, o kateri pravite, di skoči šeststokrat tako visoko kot je dolga Vi mislite torej, da moramo mi poskrbeti za varnost?" "Da. Seveda naprtimo ogenj, da nas bodo videli popolnoma razločno. "Dokler bede tgorel, se bodo Apa^hi gotovo skrivali- Mi ga pustimo, da pogori; ko postno temno, pa se brž pripravimo, da čim preje pripeljemo Kiowe na mesto. Nato napadejo Apachi naše šotorišče in — hi-hi-hi, ne najdejo nobenega! Oni se. zelo začudijo in zopet zakurijo, da nas kje ugledajo. Tedaj bodemo pa mi prav tako videli ket oni prej; stvar se bode obrnila in mi jih hočemo napasti. Kakšen streh zanje! To se bode še dolgo pozneje pripovedovalo. In rekli bodo: Sam Haw-kens je bil tisti, kateri si je to izmislil, če se ne motim." "Dobro bi bilo, da gre vse tak:, kot si vi mislite." "Ne bode drugače; hočem skrbeti za to." "In potem? Potem izpustimo skrivoma Apiche?" '"Vsaj Inču-čuno in Winnetouva." ''Druige ne " "Tudi druge, v kolikor nyn bocle mogoče, ne da bi nas zapazili." "Kaj bode pa z drugimi?" "Nič hudega, Sir; to vam laitko zagotovim. Kiowi bodo v prvem trenutku gledali to, da polove begunce. Za slučaj pa, di' bi (hoteli biti res krvoločni, je Sam Iiaw_ •kens še vedno tuks'j. Sploh pa mi ne ubijamo glav s tem, kaj se"bode zgodilo pozneje, vsaj vi porabite,lahko vašo mnogo boljše. Ktr pride, bodemo že vkleli. Zdaj moramo pred vsem pogledati za prostor, kjor izpeljemo našo nakano; nj namreč vsak kraj primeren za to. "To hočem pegled-ti s«m jutri. Govorila sva za danes dovolj; od jutri naprej pa se hočemo pogaja-ti- Imel je prav. .Govoriti in kovati načrte bi bilo itak odveč; ne kaiže nam drufcegia, kot čakati, kaj pride. Ncč je bila precej neprijazna. Začel je pihati veter, kateri se je razvil polagoma v vihsr; proti jutru je postalo zelo mrzlo, kar je pač redko v teh krajih. Bili smo tako na juiju kot najskrajnejša točka Siciiije; vendar nas je mraz prebudil. Sam Hawkens pogleda na-bo in prnvi: ''Danes se bode nemara nekaj dogodilo, kar je zelo redko prikazen v teh krajih; deževalo bode namreč, če se ne motim. To je zelo ugodno za naš načrt-" "Kako to?" ga vprašaim. '"To si pač lahko mislite! Poglejte, kako je trava 'polegla. Ce bj prišli Apachi mimo, morajo takoj videti, dw je moralo biti tukaj več Ijudij in živalij, kot jiih pre. moremo mi. Sledovi našega taborišča bi se poznali vsaj tri dni; če pa pride dež, trava kmalu ustane. Jaz hočem z rdečniki taikrjj oditi." "Da, najde se primerno m .sto (za napad ?" "Da. Pustil bi lahko Kiowe za enkrat tukaj in jih prišel pozneje iskat; toda čimprej (gredo, tem prej se zgubi sled. Vj mirno delajte med tem." Sporoči glavarju svoje mnenje, katerega ta odobri. V kratkem odjahajo Indijanci s Samom in obema tovarišenm Izbrati si je hotel prostor, kateri je ležal v naši merilni črti, kar je samiobsebi umevno- Nasprotno ravnanje bi bilo prenevarno in preočito. Mi jim polagoma sledimo z delom. Proti poldnevu se izpolni Samovo prerokovanje; dež ?e vlije s tfko silo, kot bi se bil oblak utrgal. Med nalivom se vrnejo Sam, Dick in Stone. Mi jih nismo ugledali prej. dokler nisi prišli deset korakov pred nas, tako je lilo. Dobili so bili primerpn kraj. Parker in Stone sts' ga imela nam pokazat'; Hawkens pa se naloži z živežem in igre peš kljub slabemu, vremenu na ogleduštvo. Hotel je izvršiti deževje, poprime se me nekaka slutnja, kot bi se nam Mižala nesreča, brzih korakov. Kakor hitro je prišel nailiv, prav tako'hitro se je ---------i!l zvedrilo. Naenkrat zgipejo tržki oblaki na n solnce posije, prav tako gorio in prijazno kot ^ ^ Prej smo morali delo ustavili, zdaj smo pa' čsli. . ' ^ Z delom pridemo kmalu na srednje, velika ^lo stranij z gozdi obrobljeno ravan, na katerej posamezno grmičevje- Ker je bila površina kaj pj-za nas, smo hitro napredovali z delom. Pri t°nl , (jezim, da je Sam Hawkens popolnoma dobro razu žjsi. Kiowi so »amreč jahali natančno v isti sme j^j. smo merili mi, in vendar ni bilo videti nobene^ .^j-Ce slede Apachj nam, ne morejo niti slutiti* " mo v bližini dvesto, zavetnikov. ^ gt"" Ko se prične mračiti. prenehamo Is delom. neja in Parkerja zvem, d'2i smo blizu tisttf?a kjer se ima vršiti bodoči boj. Kad bi ga bil tančno, a je bilo že pretemne.. . P' Drugi dan pridemo z delom kmalu do Pot° n$'r teri je napravljal veliko lužo; ta je bila večino^' / (j hijena z vodo, medtem ko je oila potokova stfutf no napol prazna. v 113' Le danes so bregovi vsled prejšnjega dezev- ^tr polnjeni. Do te luže je vodil tbng, jeziku ster, kateri je bil od obeh stianij cbrsetel z ( ^ in grmovjem. V vodo je segal nekak polotok, v .pl1 rem je tudil bilo nekaj grmičevja; kjer sevJ.e., v Jf' zemljo, je bil zelo ozek, potem pa se"je razširi $ krogu, Primerjati bi se d:l ;z loparjem, katei*eg ^ H je zveizan s suho zemljo. Na oni strani ^ dvigoval gosto obrastel grič- — • ft* "To je kraj, katerega je odbral Sani," j0f' ne in se ozre kot strokovnjak okrog. Ni se 111 dobiti ugodnejšega kraja, kot je ta." Ko to Slišim, pogledam nat: nčnajše okro?-"Kje so pa Kiowi, Mr. Steno?" ga vprašal "Skriti, zelo dobro skriti," odvrne. ^ if dite, kolikor hočete, ne da najdete najma"^0^^ od njih, dt-si vem, da nas oni lahko poljubn° jo." » MARCH 6th, 1923. ™ A. P. Cehov: Anjuta. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. V najcenejši izmed meblira-nih sob "Llsabone" je korakal iz kota v kot medicinec tretjega semestra Stepan Kločkov in se vne-to gulil medicino. Od neprestana ln napetega učenja so mu usta postala suha |iln ina čelo mu je stopil pot. Pri oknu, prevlečenem na robovih z ledenimi rožami, je se-de!la na stolčku njegova prijate-^ca Anjuta, majhno, suhljato dekle kostanjevih las, pri petindvajsetih letih, precej bleda, krotkih in sivih oči. Z upognjenim hrbtom je vezala z rdečim sukan-na ovratniku moške košul- J«. Del0 je bilo (nujno........ Ura na hodniku je hripavo odbila 2., v sobi pa še ni bilo pospravljeno. Odeja, je bila zmečkana, blaznice, 'knjige, obleka, velik in umazan umivalnik, poln milnice, ki so v nji plavali čiki, smeti — vse le bilo razmetano, kakor da bi bi-nametano na kup, nalašč zme-8ano in pomečkano. Desno pljučno krilo sestoji iz treh delov. ..'...." ,je drdral Klo-ck°v. "Meje! Gornji del na prsni mrenici sega do četrtega, petega rebra, na stranskem površju četrtega rebra........ zadaj do sPina scapulac." Kločkov se je trudil, da bi si obrano mesto predstavljal in je Ogledal v strop. Ko ni dobil ja- sne predstave, si je začel preti-pavati skozi telovnik gornja rebra. "Ta rebra so podobna klavirskim tipkam," je govoril. "Da se ne zmotim v računanju, se jim bom moral privaditi. Treba bo študirati na skeletu in na živem človeku........ No torej, Anjuta, daj sem, da se orijentiram!" Anjuta je odložila vezanje, slekla srajčko in se vzravnala. Kločkov se je vsedel nasproti nji, napravil resen obraz in začel šteti in j ena rebra. "Hm.... Prvo rebro se ne čuti. To je za ključnico........ To bo drugo rebro........ Tako........ To je tretje........ Toile (je četrto........ Hm........ Tako........ Kaj se pa zvijaš?" "Vi imate mrzle prste!" No, no........ saj ne boš umrla, le ne obračaj se! Torej to je tretje rebro, to pa četrto........ Navidez si suha, rebr'a se pa 'komaj čutijo. To je drugo, to tretje........ Ne, tako se bom zmešal i'n ne dobim jasne predstave........ Moram narisati. Kje je moje o-glje?" Kločkov je vzel oglje in ž njim narisal na Anjutinih prsih nekaj vzporednih črt, odgovarjajočih rebrom. "Izvrstno. Vse kot na dlani.... [No, "sedaj lahko tudi posrkam. Vstani no!" Anjuta je vstala in vzdignila podbradek. Kločkov se je lotil trkanja in se je tako zamislil v ta posel, da ni čutil, kako so ji ustnice, nos in prsti pomodrili od mraza. Anjuta se je tresla in se je bala, da ne bi medicinec zapazil njetnega trepetanja in nehal risati z ogljem, nakar bi slabo napravil izpit. t -O J • • • • .. • sedaj mi je vse jasno, je re-' kel Kločkov. ''Sedi tako in ne izbriši oglja, jaz se bom pa med tem še malo učil." Mediciftec je zopet začel korakati in se guliti. Anjuta je sedela s črnimi progami ina prsih kakor1 da bi bila tetovirana, sključena od mraza in mislila. Govorila je sploh zeilo redko, vedno !je molčala in samo mislila in misli-' la........ V celih šestih, sedmih letih, • kar je lazila po mebliranih sobah, je spoznala pet takih ljudi, ikot je Kločkov. Sedaj so že vsi I dovršili univerzo, stopili v svet in so kot pošterfi ljudje .že davno pozabili nanjo. Eden od njih je v Parizu, dva sta zdravnika, četrti je slikar, o petem pa pravijo, da je celo profesor. Kločkov je šesti........ Kmalu dovrši tudi on študije in stopi v svet. j Gotovo bo imel lepo bodočnost in iz njega postane velik mož; toda njegova sedanjost je zelo bedna: Kločkov ni|ma ne tobaka, ne čaja, od sladkorja so mu o-stali samo štirje koščki. Ona mora čimprej končati vezenje, nesti fell $19.00 PREISKAVA Z X-ŽARKI SAMO $1.00 '^MtžJutS i Ohranite si zdravje tekom celega leta. --Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vašega trpljenja. Odpravi vsako oganjevanje, « Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zunanje predmete. Pove trenotno va § f še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo k lahko opišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocelniki vidijo potrebo, da se oskrbu- 9 L je človeško telo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najjasnejše električne iznajdbe, ki posnemajo naravo J I, v najobširnejšem obsegu, ki povračujejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro 1 { ozdravijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot", J f revmatiizem, povečaine žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in j I Splošno oslabelost. «■;-. v«; k u fl L V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbo profesorja Ehilicha, 606 (Sal- J I varsan) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte po- 1 | Polnoma, pridite k meni. Mojo osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskili gj f klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ce Tj | je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkraj- fl šem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. R Moje dene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice. fl Dar8. Bailey, 'specialist" j 811 Prospect Avenue. Cleveland, Ohio. I Mi govorimo slovensko in hrvaško. fl I Uradne ure od 9:30 do 7:30, ob nadel j ah od 10. do 1. popoldne. A I Vzemite elevator ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja. I k' nakupovalki in potem za do-j bljeni denar nakupiti čaja in to-1 baka. , "Ali smem vstopiti?" se jej 'culo pred vrati. Anjuta se je hitifo ogrnila z volneno ruto. Vstopil je slikar Fetisov. "Prihajam s prošnjo/' je začel, se obrnil h Kločlkovu in srdito gledal izpod las, ki so mu viseli po čelu. "Bpdite tako prijazni in odstopite mi vašo lepo devico za dve uri! Vidite, jaz izde-lu . em sliko in ne morem izhajati brez modela!" "Ah z veseljem!" je privolil > Kločkov. "Pojdi, Anjuta!" J "Kaj vse sem tam videla! ' je., tiho izpregovorila Anjuta. "No, pustite! Človek prosi za umetnost, ne pa za kakšno oslarijo. Zakaj ne. bi pomagal, če pa lahko?" Anjuta se je oblekla. "Kaj Pa slikate?" /je vpršal | Kločkov. ' Psihe. Dober predmet a se mi mfci-rfi. noče posrečiti; treba s'ikats po la/nih i.inde.'h Včeraj sem s3ikal eno.z modrimi nogami. Pravim: "Zakaj imaš modre noge?"" Pa mi odgovori: "Nogavice gredo ob barvo........ Vi se pa vedno učite. Srečen človek ki je potrpežljiv!" "Medicina je tak predmet, da se pri njej ne more izhajati brez potrpežljivosti." "'Hm........ Oprostite, Kločkov, toda vaše stanovanje je strašno svinjsko. Vrag vedi, kaikšno stanovanje!" "To se pravi, kako? Drugačnega stanovanja ne morem imeti. Od očeta dobivam samo dvanajst rubljev na mesec, za ta denar se pa težko vzdržuje pošteno stanovanje." "Torej tako........" je rekel slikar in se kislo nakremžil; "ampak vseelio bi lahko lepše sta-hovali........ Izobraženec mora biti estetik. Kajneda? Vi pa imate — vrag vedi- kaj! Postelja ni postjalna; milniea, smeti........kaša se od včeraj na krožniku......>. Pfuj!" "To je res," je rekel medicinec v zadregi, "toda Anjuta ni mogla danes pospraviti. Ves čas je bila zaposlena." Ko je slikar z Anjuto odšel, je Kločkov legel na zofo in se jel učiti leže, potem je nehote zaspal; čez eno uro se je zbudil, si podprl glavo s pestjo in se je mračno zamislil. Spomnil se je slikarjevih besed, da mora izobraženec biti e-stet, in njegova okolica se imu je zazdela zares ostudna in zopr nn. Rilo mil ip kakor da bi videl j v domišljiji to svojo bodočnost,1 I ko bo v kabinetu sprejemal bdi-1 nike, pil čaj v prostorni obed niči poleg svoje soproge, redne ženske — in sedaj se m uje zdel tisti umivalnik s pomijami, ki so na ;njih plavali čiki, strašno grd. Tudi Anjuta se mu je zdeila nelepa razcapana, uborna. Skleriil je, da sfe brez odlašanja ž njo razstane, ■naj velja !kar hoče. Ko se je vrnila od slikarja in slekla kožuh, se je dvignil in rekel z resnim glasom. "Vidiš, ljuba moja........ Sedi (in poslušaj! Midva se morava ločiti! Z eno besedo, jaz ne želim 1 več prebivati s tabo skupaj." Anjuta se je vrnila od slikarja silno izmučena in onemogla. Na medicinčeve besede ni odgovorila nič, le ustnice so ji vzfre-petale. "Saj vidiš, da se morava itak prej ali slej ločiti," je rekell medicinec. "Ti si pridna, dobra, pametna, ti razumeš........" Anjuta je zopet obleikla kožuh, molče zavila svoje vezanje v papir, pospravila sukanec in igle; na oknu je našla zavitek s štirimi koščki sladkorja in ga je položila na mizo zraven knjig. "To je vaše........sladkor.i,......" je rekla potihoma in se obrnila v stran, da bi srkrila solze. "No, kaj se pa jokaš?" je vprašal Kločkov. V zadregi je prehodil sobo in rekel; "Čudna si, res........ Saj vendar sama veš, da se morava lo- 1 čiti. Celo večnost ne moreva biti j skupaj." Ona je že pobrala vse svoje culice in se obrnila k niemu, da bi se poslovila; tedaj se :nu je zasmilila. 'Ali naj pa še en teden prebije tukaj?" se je premislil. •— "Res, na jostane, čez teden dni jo p: zapodim." Jezen nad svojo brezznačaj-nostjo jo je sirovo poklical: "No, kaj pa stojiš? Ce mislia Iti, pojdi, če ne, pa sleči (kožuh in ostani! Ostani!" Anjuta je molče in tiho slekla kožuh, potem se vseknila — tudi počasi —' vzdihnila in se poi tihoma spravila na svoje stalno mesto........za stolček tik okna. Dijak je potegnil k sebi knjigo •n zopet jel korakati iz kota v kol: "'Desne pljučno krilo sestoji iz fteii delov........" je drdral. "Gornji del na prednji prani mrenici sega do četrtega, petega re- Na hodniku je pa nekdp volal na ves giar.: "Grigorij. samo- remo Pre" edatb iti na otok. Toda ta je tam, kjer se sika z zemljo, širok le trideset korakov ; to širino pa zavarjemo mi z našimi konji." "S konji zav£irjemo? Ali je to mogoče?" ''Gotovo. Mi privežemo tam naše konje na drevje; potem ste lahko prepričani, da ne bode nobenega Indijanca blizu, ker bi ga sicer konji izdali z razgeta-njem. Mi pustimo torej cijleduhe popolnoma v miru. da si vse ogledajo; na polotok gotovo ne pridejo. Ko odidejo po svoje vojnike, pridejo Kiowi m zasedejo o-tok. Nato se vsi Apachi pripazijo in počakajo, da ležemo spat." "Ce bi pa ne čakali tako dolgo?" pravim jaf:. "Potem se jim pa ne moremo unva&niti!" "To bi ne bilo tako nevarno,'' odvrne, "kajti Kiowi bi nam prišli takoj na pomoč-" "Toda to bi se ne končalo brez prelivanja krvi, ksjkor nameravamo mi." — "Ej, Sir, na zapadli se ne gre za kapljico krvi. Le ne skrbite! Sicer bode pa baš to odvrnilo Apache, da nas ne napadejo, dokler še čujemo. Oni si vendar morajo misliti, da se bodemo mi branili, tudi če štejemo le dvajset glav; gotovo jih njim več pade, pre-dno nas ukrotijo. Ne, oni vari;jejo svojo kri in življenje prav tako, kot mi. Zato boelo čakali, dokler ne poležemo; nato igledamo, da ogenj hitro degori in se u-maknemo na otok." "In kaj jiaj počnemo do te^aj? Ali naj delamo?" "Da; samo pazite, da ste ob določenem času tukaj." "Torej ne 'gubimo časa. Pojdimo, Messers-, da storimo' še nekaj!" * Vsi slede mojemu pozivu, dasi so jim ni nič kaj dalo. Prepričan sem bil, da bi najrajši zbežali; toda delo bi ne bilo dokončano in bi ne mogli po pogodbi zahtevati nebenega plačila. Toga pa vendar niso hoteli pustiti- Tudi če bi zbežali, so Apachi kmalu za njimi. U-videli so, dat- je njih varnost tuicaj primeroma največja in so zato ostali. Kar se tiče mene, priznani odkrito, cla nisem bil pred bodočimi dogodki popolnoma ravnodušen. Bil sem v nekem čudnem stanju, ktero j a hujši od razburjenosti. To ni bila ikiaika bojazen; o ne; za bojazen sem imel dovolj prilike, na bivoljem in medvedjem 'ovu. Danes pa se gre življenje; to je bilo, kar me je vznemirjalo. Sicer ne toliko zame; saj se fcodem že branil; toda Inču-čuna in Winnetou! V zadnjih dneh sem mislil toliko na Winnetouva, da mi je nehote priraste! na site; bil mi je ljub, če tudi ga nisem videl pred seboj; pač posebne vrste duševno prijateljstvo. In čudno! Pozneje sem zvedel od njega, dui je prav tako en mislil name. Moj notranji nemir ni prenehal niti med delom, dasi siem vedel, da preneha v odločilnem trenutku popolnoma; zato sem si želel tega trenutka 'kolikor mogoče kmalu, iker se mu itak ni bilo mogoče ogniti. Ta želja! se. je' imela kmalu izpolniti, kajti kmalu popoldne zagledamo Sama, ko se je vračal. Mali možiček je. bil vidno utrujen; toda male, zvite oči so zrle izvanred-no veselo ikmed igolih obrvi. "Se je posrečilo? vprašam. "Na vas se vsaj tako vidi, mej ljubi, stari Sam." "Tako?" odvrne smejoč. "Kje je pa to zapisano? Nt. mojem nosu ali v vaši domišljavosti?"^' "Domišljaivo3ti? Pshaw! Ce pogledam vaše oči, sploh ne morem dvomiti." "Torej moje oči me izdajajo. Dobro, da vem za drugikrat. Toda prav imate. Posrečilo se mi je, mnogo, boljše, kot sem si mogel misliti." "Ali ste videli ogleduhe?" "Oglednhe? Videl? Še več, še več! Ne samo o-gleduhe> ampak celo četo, in ne samo videl, ampak tudi slišal — zal^oval sem jin." "Zalezoval? Povejte no bvi, kaj, ste izvedeli!" "Ne zdaj in'ne tukaj. Vzemite vaša orodja in pojdimo k tsboriščui Pridem za vami; zdaj moram hitro do Kiowov, da jim povem, k*r sem čul in razložim, kako se morajo zadržati-" Gre preko potoka in Izgine med 'gostim drevjem. Mi poberemo svoje reči, gremo do taborišča in priča- kujemo tam Sama. Mi ga nismo ne videli ne slišali, ko ustame naenkrat med nami in pravi s samozavestnim glasom: "Tukaj sem, My lords! Nimate ne očij ne ušes! Vas bi lahko pohodil slon, čegar koraki se slišijo že pel ura daleč!" "No — vi niste nikakor prišli kot slon," oflvr- nem. "Mogoče. Hotel sem vam le pokazati, kako se pride med ljudi, ne da bi kdo zapazi'. Sedeli ste tiho in mirno; ni ibesede ni bilo, in vendar me ni nikdo slišal, ko sem prišel. Prav tako sem naredil včeraj z Apachi." "Povejte no, povejte!" "Well, torej poslušajte. Toda prej moram sesti, ker sem zelo truden. Moje noge so vajene jahanje in se kar ne morejo privaditi hoji. Saj je pa tudi bolj i-menitno- služiti pri konjeništvu kot pa pri peštvu, če se' ne motim." Sede v mojo bližino, pogleda vse po vrsti, pokima zadovoljno z iglavo in pravi: "Torej danes zvečer se začne ples!" "Že danes?" vpraš^an pol presenečen in pol zadovoljen, ker sem odločitve itak komaj čakal. Tq je dobro, to je Izelo- dobro!" "Hm, meni se zdi, da se veselite trenutka, ko vas Apaohi vjainejo! Prav imate; dobro je tako in vesel sem, da< nam ne bode treba uelj čakati. Težko je pričakovati nekaj, kar se vendar lahko drugsče konča, kot pričakujemo." "Kot torej pričakujemo. Ali imate vzrok, da govorite tako?" "Nikakor ne. Baš nasprotno. Zdaj sem šele prepričan, da se vse debro konča. Toda izkušen možak ve, da utegne postati' iz najboljšega otroka največji lump. Tako je tudi z dogodki. Najlepši načrt se lahko ponesreči." "Toda v tem slučaju se ni bati kaj tacega?" "Ne- Sodeč po vsem, kar sem slišal, bode vspeh sijajen." STRAN 4. ' "ENAKOPRAVNOST" -» '"-i . ............ MARCH 6th, 1923. ~ ______-r—-. MALI OGLASI IBBBBBHaiiiBaraBBMnBBBiaffiiiSBišnMBB Clevefandske novice. I i — Bivši vojak zblaznel. John Weitzef, ki zadffbil v vojni hudo pretresen je živcev, je zadnjo soboto zblaznel, se zabarikadiral na svojem domu, 3029 W. 46 St. ter 'streljal na vsakogar, ki bi se b . hctel približati. Par cT: je že tožil materi da ga zgledujejo sovražniki v soboto pa se ga je nemir še bolj lotil in mati ga ni mogla več pregovoriti, da bi mislil kaj 'drugega. Gledal je ven v temo skozi okno in neprestano 'pravil, da vidi prihajati svoje zalezovalce. — Slučajno se je vrnil v tem času ravno njegov brat, ki se je mudil tekom večera pri nekih sorodnikih na obisku in tedaj je skočil John ves razburjen ter zakričal: "Aha, eden že gre nadme!" Brat odpre vrata nesluteč kaj .hudega, ko poči strel. Rahlo zadet v lice se je zgru- GOSTILNA in s'ad.ščiearna na dobrem kraju se proda z't .— * $1.600. Vprašaiite na 955 Ad-son Rd. (57) ; clil na tla, toda takoj nato ja, i zbežal ter poklical policijo. Ko jo zagledal John policaje je pričel zopet tarnati, da so •prišli .vsi njegovi-sovražniki nadenj, ter streljal iz hiše na vse strani. Sest ur je oblegala policija hišo, predno je mogla dc njega. Včeraj pa so potrdile zdravniške oblasti umobolnice v Newbur-; ghu, da je zgubil pamet. — Banes bodo . glasovali | j motormani in sprevodniki I j pomične, železnice, - če so pri-i : volj dati zahtevo za 15 odst. j i zvišanje plač arbitracijske-! | mu odboru v odločitev. Gla- j : sovnice bodo vrnjene na linijski davni stan v Labor i J Temple" na 2586 Euclid ave. ' ■ Ce bi izpadlo glasovanje j | preti temu načinu poravna- j ' ve, bi to pomenilo štrajk pr-! vega maja. Glede plač je clru i žba pripravljena pogajati se I no pa glede delovnih raz-! j mer. — Včeraj so se pogodili, ! ste". J a rji in korit -akter j«, da; ! se , h bo plače vale- po S 1.05 j na uro do 1. junija od odte-daj i:oprei pa p ■ $1.10. Steklarji so sedaj že o.-m a grad-! bena stroka,'k: je prišla do sporazuma z delodajalci. O-! staja pa jih še trinajst. Zidarji so se pogajali včeraj celo: popoldne in še zvečer, toda dosedaj-se se niso sporazumeli. V splošnem se misli, da ko se bodo enkrat dni sporazumeli, bo prav lahko priti do sporazuma v drugih strokah gradbenih delavcev. — Zopet nov način kazni. Mestni sodnik Samuel Silbert je prišel na dan z nove vrste kaznijo za brezbrižne in prehitro vozeče avtomobili s te. Novo kazen bo pričel vsiljevati od danes naprej. Avtomobiiistom, ki drvijo preko 30 milj na uro,' se bo odvzelo avtomobile, se jih spravilo v "storič", za kar bo moral kršilec sam plačevati. Ta nov način je naznanil včeraj sodnik Silbert na seji varnostnega koncila. Pošiljanja v ječo so se kršilci Že privadili in sedaj pravi Silbert, je potreben nov način kaznovanja. Vsakemu obsojencu bo dano na izbero, da ali gre v ječo ali pa izroči svoj avtomobil. — Sodnik ',]e prepričan, da bo ta metoda iako uspešna. S tem, da se odvzame komu avtomobil, ga ne bo mogel rabiti :niti on niti nihče v njegovi družini za dobo tridesetih, šestdesetih ali devetdesetih dni, kakoršen bo že prestopek. Tekem gOrke-ga vremena bo to jako neprijetna'kazen. Da pa ne hi kdo mislil, da hoče dati Silbert mogoče kakim "stori-cem' 'zaslužiti, ter si je te vrste kazen nalašč za to izmislil, je prepustil varnostnemu koncilu, da izbere, kam se bo dajalo spraviti a-vtomobile obsojenih. — Dva mlada bandita sta okradla sinoči zlatarno Julius Feinberga, ma 5511 Quincy Aye. za $1,500 v prstanih in gotovini. V prodajalno sta prišla kot odjemalca. Ko pa jima je prinesel Feinberg taco prstanov sta mu "odjemalca" pomolila pod nos revolverje, ga potisnila v zadnjo sobo, zgrabila 108 prstainov, 9 zlatih ur in $149 v gotovini ter pobegnila. Setalci po cesti so se podali za njima /toda sta odnesla pete. — Policija in okrajne oblasti so pričele iskati dve mladi dekleti, Edna Pearl Barnes. 16, in Edna Lang-staff, 15, iz Chagrin Falls, ki sta neznanokam izginili. Stariši obeh so v skrbeh, da so ju ugrabili kaki moški ter da ju držijo , zaprti. Edward Landstaff pravi, da m ista imeli dekleti nika'kega denarja. Edna Barnes je bila pri njegovi hčeri na obisku zadnji četrtek. Skupno sta šle dekleti na izprehod. Pravi, da je videl, ko jima je sledil neki avtomobil, v katerem so sedeli trije moški. j —- fJrocerijska trgovina i Mihaljevich Bros. na 6201 j St. Clair praznuje obletnico J svojega obstoja. Kot razvi-! dite iz današnjega oglasa, | veljajo za ta teden posebne j nizke cene.' j — Mrs. Ivanka Paulin je ■ nabrala na zabavnem večeru ' Naprednih Slovenek svoto j $6.0.1 za Slovanski Narodni IT >om. Prav lepa hvala njej | in vsem darovalcem! ! • J * IP Strah pred občin- n 7 b stvom. E - - ----------• ( S' Mislini na ti^ti pojkv, ki mu — pravi Francoz 'trac," Nemec pa "Lampenfieber". Domačega slikovitega izraza ne poznam za bojazen, ki jn čuti igravec, politik, odvetnik in predavatelj, Iko stopi; na oc!er. Robert Boucar'd je ne- £ davno tega objavil v listu La Presse uspeh svojega poizvedovanja med uglednimi odiičnjaki, ki nastopajo pred javnostjo. Čudom so čitatelji ugotovili, da ve- -dno 'in redno prevzame dihtavica ^ celo take osebe, 'ki so zeilo navajene množic. Prosluli zagovornik I Henri Robert> čigar beseda takoj v početku podjarmi poslušalstvo, , je podal značilno izjavo: "Nisem še ču] o čudežnem človeku, katerega se ne bi polotila tesnoba, ko se pokaže pred publiko." Znana je pravzaprav ena sama 'izjema, ki pa potrjuje splošno pra- ] vilo: veliki glumec Coquelin star- r ; ši. ( Specialist za živčne bolezni, ! dr. Paul Hartenberg je opazoval, |1 . študiral in opisal začetniški strah i ] i v delu "Plahost j>n plašliivcl" j ; že pred 20 leti in 'obelodanil te : L dni drugo pomnoženo izdajo. — ' [ Trdi pa isto kakor gori omenjeni ] r odvetnik. Samo nekaj zgodbic iz . obilice. Sloveči igralec iz Theatre, Fran- i i cais. Got je pravil, da čuti pred . predstavo razburjenje: tesnobno . priČE kovanje in nestrpnost, luru-i jen s:, nemir, slabo voljo in že ljo, da bi se čimprej končalo. Zato je prihajal na deske, ki pomenijo svet) kot obupanec, s čut-stvom blazne in slepe drznosti. Lan trdi liz gledališča Gymnise je v notrini drgetal: da bi se o-jmiEČi^ je takorekoč naskoči! o-der kot vojak in v mislih zrekrl Cnmbronnov izraz (— govno). ■'"•ospR Piersonova z Ccrnedie Francaise je trepetala in se počutila laki Slabo. da je bljuvala in i č-sti ifiiihaza.i svojo obleko. | Pri .g. Bartetovi se je stiska ja- I vlala v utripanju srca, v kuri ji polti," v suhoti grla. Bouffeja je ob premijerah'oblivri mrzel pot. Faure je imel ledene roke in se je tolikanj potil da je včasih oš-kropil šepetavca, kadar je šel mimo njegove dupline. Zmotno bi biio misliti, da se sčasoma trepetavica zmamjša ter da slednjič izgine z navado, skušnjo in uspehom. Nasprotno u-gotavlja dr. Hartembehz, da vznemirjenje raste s starostjo. Get je bil do poslednjega) svojega nastopa razburjen. Bartetove samo enkrat nj bilo strah in sicer prvi večer, ko je prišla naravnost' I h konservatorijji na oder: šla je • na pozornico kaker dete, ki ne . pozna opasnosti. Drug!č pa je bi-i la že v stiku z gledalci: lotevala • se jo je negotovost. Ne bomo se torej čudili, če ne-- 1 navadno razburljivi umetniki ■ končno zapuste poklic, kateri jih • dela dejansko bolne; kajti tre- • petav ca utegne postati pataloš- • ka. Radi nje je že dokaj nadar-l jenih artistov, .n. pr. Roza Du- puy, micralo ostaviti odrišče sre-i di najlepših uspehov. Ker neclostaja prostora, ne , morem govoriti o trepetavici pve. ' davateljev, profesorjev, propo-vednikev, (govornikov. Sicer pa so , pojavi ter učinki sličnj pri vseh. l Kogar je zadelo to zlo, doživlja i-;, ste neprilike iste hude borbe zq- j i per boječnosr. In iz te nepbičnej j borbe ne prihaja člgvek vselej t zmagovit. N. K- j j PRODA SE — grocerija in mes-] niča V; središču slovenske našel- i bine. Po^ličeie lahko po telefonu Randolph 7422 ali poizvete v našem u>radu. ;57) IgCE SE izvežbano dekle za hišna, opravila. Znati xmora tudi m;'!o angleško. Dobra plača >za dobro dekle. Vprašajte pri Dr. Garber, 10539 Št. Clair Ave. : DELO DOBI — priden jn pošten pprter s stanovanjem ali brez. Stalno delo ia dobra, plača. _ ; Vprašajte pr; Hotel Serschen, i 694 E. 152nd St. (57) V NAJEM ce odda hiša za dve družini na 10701 Snav/nee Ave stop 125 Shore Line, Notthing-1 hatm, Ohio. Blizu dveh kar, St. | . Clair ali Shore Line; 4 sobe j zgoraj in 4 spodaj, dva kopališča. (57) MORA BITI PRODANO™ Hiša za dve družin; na 763-65 ■ E. 156 St. na; vogalu Holmes Ave. • To je najboljši kup v Collinwoo-du. Vsako stanovanje ima 5 sob; , blizu St. Mary's cerkve in šole. , | Ves trd les, dva forneza, krasil na senčna, drevesa. Porč zgoraj in spoda'j. Gena $9.100, takoj le i $2.500.' Zglasite se pri R. E. - Ward, 742 E. 152nd St., Gleve-i land Trust Bank Bldg. Eddy 3309 - Wood 79 V soboto bom v mojem uradu - od 6. do 8. ure zvečer. (53) 1 - J ___________ : (fai¥^Ypeller VAM BO POMAGAL! Čo je poklican Piiiii-Esueller na pomoč, bo BOLEČINA hitro pvo-rji . msgana ter bo.ma-IjS j^ t[ homa izginila. Ob aQI prvih zuamonjih CT^jj^J.' revmatižma, živino KKr potrtosti, nevral- gijo, bolečin, krčo-Wil I vitega trganja, si f\\' 11 ^Vl nabavite steklciiieo •J kjl: tI tega moču^a. za- nosljivega Jružiask-J ega liuimenta ter e ga; vdrgnHe. I'risini I'ain-LxjtijH* r nosi iiažo S ID K O vari:o:i*n'o znamko. Vso drugo jo ponarodba. n | ' 33o iii 70c. v lekarnah ali bd ' . J F. AD. RICHTER &, GO. . I 104-114 South 4tK: St., Brooklyn, N. Y. i -- """-;- " Našim naročnikom. e —-^-o----— Mnogim našim naiocnikom ie potekla naročnina, precej jih je, kateri dolgujejo še za celo leto. V času krize in štrajkov nismo ho- teli nobenemu ustaviti lista, ker r dasiravno je bilo naše podjetje hudo prizadeto raditega. smo se zavedali, da bi bilo jako neumestno pustiti naročnike na cedilu ) . 1 in jim lista ne pošiljati. Sedaj se 'd že toliko dela, da bi vsak lahko poravnal kar dolguje, ker v dru-r ' trem slučaju bomo vsakemu Uata- + vili list. Z izdajanjem dnevnik« s0 veliki stroški, to je gotovo vsa ,l kemu znano> in ako je na stotine- dolžnikov, se veliko pozna pri ' dohodkih. Papir, delavce in po-št0 se mora plačati. Ako se lista !-očr.o'ne plačuje, se ras tudi ovi '' ra, da ne moremo izdajati lista h vsaj dvakrat na teden na šestih straneh. Počakali bomo še en mesec da damo priliko vsakemu, da do istega časa poravna naroč-nino in da jo, če je mogoče pla-čn tudi za naprej. Vsak naročnik naj se nekoliko potrudi, da dobi e vsaj enega novega čitatelja 'E-nakopravnosti," potem pa bomo lahko izdajali list po dvakrat na 0 teden na 6 straneh. List je odvi-ren od naročnikov in sedaj, ko so boljši časi, bo pri agitaciji več u-j °,pehp. Na delo torej za nove na-e ročnike! ■i UPRAVN1STVO. I_ ' - [ PRODA SE r 32 akrov zemlje; hišaiz vsemi go. spodarskimi poslopji; vse orodje, 2 konja, 3 krave, 3 prašiči; far- 1 ma je na lepem prostoru. Izvr- i- ■fitna-zemlja. Proda se poceni. —j- Poizve se pr; ' MATH GORISEK Box 136, Brecksville, Ohio. ali Pa na 15436 Waterloo Rd. < ) i i : i fTI ......................................................■II,..,. m.................... KUPCI CAKA.JO ZA VASO HI- ŠO! Ako želite prodati vašo Iv. i šo, obvestite -ns« in prodali jo ' boste hitro. Geo Kaupa Co- ' 6603 St. Clair Ave (55) , DVA LOTA NAPRODAJ /2 zemlje, iep vrt, dobra krava, eno te- ■ le, 3 prašiči, kokoši in gosi — , vse v dobrem stanju. Tudi dobra studenčna voda- Proda se poceni. Zglasite se pri MIKE LUKIC S. Miles Ave., Louis Rd., North Randail, Ohio. Mi prodajamo in kupujemo hiše in lote v collinwoodski naselbini. Hiše od 5 do 12 sob; lete v različnih krajih naselbine. Naprodaj ali za 0dda,ti v najem imamo ■ tudi trgovske lokale. Predno ku-' pite hišo ali lot, se oglasite pri n,a.s in mi vam bomo radovolje raakazali, kjer je primeren prostor za vaše stanovanje ali trgovino. CIRIL YANCHER Real Estate i 16109 Waterloo Road. Ml—II—WM—— —i——I———WilW—I—iM^IM, SELITEV! 1 Spodaj podpisani naznanjam, da sem se preselil iz 1081 Addison Rd. na : 6426' St. Clair Ave. Zraven Dr. Ne\vber«ar ja ali ravno na-1 sproti Slovenskega Narodnega Doriia. Slovenci kadarkoli ste namenjeni ku ( piti hišo oglasite so pri meni. Sedaj me bo vsak lahko našel. linam mnogo hiš t naprodaj, novih in starih, na prav { lahka odplačila. Imam tudi več farm trgovin in praznih lotov naprodaj, /.a natanenejša pojasnila se obrnite na JOHN ZULICH, 6426 St. Clair Ave. Cleveland, O. aaaaMHaMaaMHmMMHMHnMMMMMi i ■ rillllllBlEllllllllUlfiilHl POZOR WEST PARK! Naznanjamo, da je naš zastopnik za tamkajšnjo o-koJico Mr. ANION PETERLE, 12919 Kirton Ave. On jo upravičoH pobirati zaostale naročnino in dobivati nove naročnike za naš list. Ro jakom ga priporočamo, da se pri njerrm naročijo na "Enakopravnost", ali pa plačajo zaostalo naročnino. !N (rpravništvo. 5 • . •, . •, 'v 'f 1» »m Prodajo se 4 lotie ali se zamenjajo za Ford avtomobil. Oglasite se pri JOHN ROBICH, 19303 Pawnee Ave. 126 Vi ^t0P> Shore Line kara Nottingham, 0. 1____ ' STEARNS AVTOMOBIL m 7 seb \ izaprt, in v dobrem stanju se proda. Na računi se vza^e; tudi k>t- Kdor ga želi dobiti, ,! naj se zglasi na 985 E. ;1«5. St. I Stop 125 Shove Line kara. ' <57> : ' > RIVETERJI in BUCKERS Up • Tudi r-ivet heaterji, 1'iterji, dy men, pomagači fiterjev, stwj-; ni pomagači. shermen in težaki. dobijo delo pri ' . 1 VAN DORN IRON WORKS CO- 2685 East 79 Street, f irr''ffi I LOT NA BABBIT RD. bli.^u E«" . did Foundry, 50x156, ^ , - dveh šol, se preda za 1 v gotovim. Vprašajte na - Alhambra Rd. (57) ' ' "i • (PRODA SE — hiša za> eno d^' [ žino pod poigojem, da 'se premakne iz :cta ker delati novo stavbo. Zglasiti jj je na 6732 Edr.a Ave. ^^ Vlahov ZELODCNA 4GRENCICA Je narejena in nah in gr«*™. v B4ini zastoP^-Lk Združenih <1-^ ^?vj I.ANGMAfNN^ IffiiV. JAVNE RAZPRODAJE- Kupili smo 1^2,000.pW^ . merištkih armadnih čevljev . son izdelka, mer od do l'--so bili zadnji preostanek tej* izmed največjih vidnih ^ 1J f torjev za čevlje.; . 10O Ta čevelj je jamčen.'da jc iz odstotnega usnja, temno w ^ barve s prišitim jezikom, d® more vamje blato ne voda-tualna vrednost tega čevlja $6.00. Toda ker smo jih toliko s'kupaj, jih nudimo sti lahko po $2.95. ^j. Pošljite pravilno mero. glj te poštarju, ko vam jih od«8 ^ pa pošljite denarno naJiazn'c0'ii0i ko čevlji niso taki, kot pr«^1 ^ vam bomo radevolje vn"'1 nar nemudoma r.a zahtevo- NATIONAL BAY STATE ^ COMPANY 296 Broadway, New York, N-------; RAVNOKAR PREJE^1' I Slovenske plošče iz star«^ i kraja. Zberite si jih, Mtoffitsgto je zaloga P3^ ^P^^ na. Imamo ^^ ST CLA^'jfp JSpL welry MUSIC C r™ I Wm «.,r..i.,.£S 6404 St. L jm VelfflT 1 ,'ji!»!iii«;ii,«ni!u;u!alitT»ljiraTiiiaii. p;'ii1fcIlii»lli!yl|i!»[|i[*riiTzl:!.s.!:^lin^2i»liilii;Si:rir;^oTiir^ 4 ' li Naznanila iti priporočilo. H "" Si Vsem delničarjem in prijateljem ter Slovencem ||j ■n ep p v Collinwocrlu naznanjam, da jc City Coopera- ^ M tive Dairy Co; jjričela razvažati mleko po Col- ^ li imwoo&M naselbini na debelo in drobno. i| Mil Bil ||i Priporočamo se slov občinstvu za nakup mleka || if od naše tvrdke ker ie delavsko podjetje in le od ili p delavcev je odvisen naš uspeh. .Narpčite se lahko B li , 04 našega razvažalca ali pa osebno na modnjem || li naslo^m. i iti • ■ if I JOHN ROŽANC ' J 15810 Trat'sltrar Ave. poslovodja- |( ifl IJ __;__:.,....___j____ , vl KEA constSntfiSST J AGAINST COTAKBi J H Mnogo bolezni se lahko prišteva katarhičnenvu stanju. JjCašelj, g P prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je le B ■ par izmed .številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. 1 B Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki ja poznano S P vsled vporabljivosti že preko pol stoletja 1 ■ltfin a—DR. HARTMAN'SMKfuoaw«^ 8 Tablets or Liquid Salti SZvoryivkBrf: Jf " 1 »ir »n 1— 11 n 11 m n 1 nrm 1111111 iri fiiTiawrrTmimitfriiiTr DR. SMEDLEY, specialist ijT-^^r^nrTT-A JA'/- IMAM 40 LET SKUŠENJ V 1 M MEDECINI. Mk Tffl^^^w Ne i>biri>ttjte lore!, pojdite k prave- j i'' a mu špecijalirtu in he h kakemu ne'z- A vežbanemu. Resničen špecijalist in 'profesor vas ne bn vprašal, kje in kaj TWW^bTr^O^FTl (M *## I ,afl temveč vam bo sam povedal, i 'S-W kai vam i1' P® temeljiti .preiskavi. ffjfnf —^'rrjn^S. 1'rihranili si boste fas in denar. Mno- mUlf Er 1' K' drugi zdravniki \am niso mogli po- SUimf " ' T ' r^ maK*ti, ker niso imeli dovolj skušenj 9jim kfc ,f Sff'; jt "in 1 morejo zapopasti vašega shi- m SL ' Sr^p. slff: [,'Mi/1 Čaja, kakor bi ga morali, uffi ■as=a=aty.'^-j| ^ I1«!J Moj aparat X-žarkov in moje bak-OSv, c.: -VfSa tt. lugičnc preiskave krvi mi razo. —" dent jo vašo resnično bolezen in čc vas vzamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdravo, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako 'prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške aH ženske. DR. SMEDLEY, špecijalist I URADNE URE: comE on ( , / ' iMEfiN'.^ IONAL Cartoon CO K V. ^ ^ <;■"->—^ ^^^ ' _ ... ^ / , ^