v . f * I > i /; I -t /' r ' SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA BIRO ZA REGIONALNO PROSTORSKO PLANIRANJE- REPUBLISKI SEKRETARIAT ZA URBANIZEM Demografski ihstitut Ekonomske fakultete v Ljubljani KOMPLEKSNA REGIONALNA PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENIJE 1961 - 2001 Prof.dr. Dolfe VOGELNIK Ljubljana, 1968 Hi 0^ 1 83634 N i KAZALO Stran I. POGLAVJE Uvodne metodološke pripombe Projekcija naravnega in projekcija selitvenega gibanja 1 Časovno izhodišče projekcije 3 Stanje politicno-teritorialne razdelitve 4 Regionalna razčlenitev 5 Interpolacija petletnih starostnih skupin 6 Kartogram sl.l občine in regijski predeli - upravna razdelitev SR Slovenije na občine po zakonu z dne 1.4.1963 7 II. POGLAVJE Projekcija naravnega gibanja - Hipoteza o smrtnosti 8 Kartogram sl.2 - Življenjsko upanje ob rojstvu v letih (l r ) po stanju 196o-62 c Povprečki za moiko in žensko prebivalstvo lo Hipoteza fertilnosti 11 Kartogram sl.3 - Regionalna varijacija fertilnosti v SRS po stanju 196o-62 na podlagi bruto koefici¬ entov reprodukcije (R) 13 Tabela 1. Specifični koeficienti fertilnosti slo¬ venskih občin, ki ustrezajo danim vrednostim bru¬ to koeficientov reprodukcije 14 Bruto koeficienti reprodukcije, ki odgovarjajo gornjim serijam starostno-specifičnih koeficien¬ tov fertilnosti 14 Izračun projekcije naravnega gibanja 14 * Kartogram sl.4 - Prognozirani konstantni nivoji fertilnosti (Bruto koeficienti reprodukcije) za 1961-2orl po občinah SR Slovenije 15 Projekcija neto selitev Izhodiščne predpostavke in omejitve 16 Spolno starostna struktura (v prodeduilih) 17 Stanje neto selitev 1961-1965 19 Osnovni tabeli za izračun selitvene projekcije Kartografi sl. 5 - Petletni 19.‘6i-b5 selitveni presežki občin SR Slovenije v. Tabela 2 - Demografski efekti povprečnega letnega neto migracijskega kontingenta 2oco migrantov v začetnem petietju 1561-1965 (v skupnem iznosu loooo neto migracije v petih, letih 1961-1965) za razdobje 196b-2ool Tabela 3 - Kumulativni demografski efekti (pro¬ jekcija za razdobje 1966-2ool) - neto migracij¬ skega kontingenta 2ooo migrantov Selitvena projekcija pod predpostavko konstant¬ nega nivoja neto selitev iz razdobja 1961-1965 Tabela 4 - Kumulativni demografski efekti kon¬ stantnega neto selitvenega kontingenta vsakih pet let (1961-1964 'pa do 1966-2ool) po absolut¬ nem obsegu Selitvena projekcija pod predpostavko menjajočega se nivoja petletnih neto selitvenih kontingentov Tabel a 5 - Demografski ef -kti enkratnega petletnega neto selitvenega kontingenta različnega obsega po izteku prvega, drugega itd. petletja . - TABELE - Priloga I.A do I.D Življenjske Tablice za leto 1961, nivoji smrtnosti 1961 in 1961 ter koeficient preživetja za 1961 po predelih SH Slovenije - Priloga TI, (napaka v označbi IV) Skupni pregled projekcije prebivalstva slovenskih občin za razdobje 196l-2ool (po občinah in skupno) - Priloga III. Projekcija prebivalstva slovenskih občin po spolu in starosti za razdobje 196l-2ool (po občinah z označbami od A - 0) "1 D c mo gr 3- f s ki I n s t it ut l-.oncoisl :3 fakultete v Ljubljani uciis vooomii ... HG-lCii-iJ-ili PROJEKCIJA .tREBIT-llS llA SnC '.'n: iJ. 1961 - 2001 x d o 1 ~>( T • i ' i - TJ . . • i • < , _\U*_ ... - J JL O -"m _--j --i *, mn Otni. PROJEKCIJA SELITVENEGA GIBAL JA ; ene J- ja .vaistva vsaka nase obči: is ter obel glavnin rmeruci j, ljubljena in 1. eri cera, sestoji vsaka iz dve": oddvc.jenin in samostojno podanik projekcij • iz projekci¬ je neravnega eibanja prebivalstva ter iz p to e prebivalstva v občino odnosno iz občin Ra zlo ... za takšne oddve lenost obel: mr oj.; o ronske - metodološke, deloma aplikativne -- ’ o j a :c i j e neto s el i- .j st .j deloma tao- zrakti one pr ir ode. S teoretskega vidika gledano, nam je. naravno gibanje primeroma dobro poznano. Oba elementa naravnega gibanja, tc sta fertil- ncc t in smrtnost, sta pri našem prebivalstvu, ki je Lc dosegle visok' in uravnovešeno snopujo svojega demografskega razveja, dosti stabilna. Poznavajoč dosedanje gibanje smrtnosti in fer- zimun-ti’ in osnovne faktorje, ki ga pogojujejo, moremo brez Raziskave, katere stroški so znašali skupaj 60.C0C.- ki, sc f uanci • L Sklad Borisa Kidriča z zneskom 30.000.- ki, Repmbii Sekretariat z: ir bani zetu z zneskom 20.000.-- ki in Ekonomska Pa j- Ltc.ta.z zneskom 10.000,- ..E. Demografski Institut ir. avtor bot : c-silec u j kave, izrekata imenovanim financerjem vse .vojc zanvalo. ■H >'Q nevarnosti, da "bi zagrešili pomembnejši? napako, prognozirati potek smrtnosti in fertilnosti za bodečih 20 do 40 let - vse¬ kakor j o tudi v tem pogledu, kot bomo takoj videli, prognczi- ranje smrtnosti zanesljivejše od prognozi ranja fortilnosti. Povsem drugače je s komponento selitev. Selitve so pod nepo¬ srednimi in cesto naglo se spreminjajočimi vplivi predvsem go¬ spodarskih pa tudi drugih družbenih faktorjev, katerih razvoj je za daljši čas vnaprej zelo težko zanesljivo predvidevati. Pravtako jo narava demografskih učinkov selitev, to se pravi njihov vpliv na smrtnost in fertilnosr, še nedovoljiio raziskana Zeto se pri prognoziranju selitvenih gibanj, posebej če imamo opravka z razmeroma majhnimi teritorialnimi enotami, kot so naše c d čine, gibljemo na zelo nezanesljivih osnovah. Iz vseh teh razlogov se ponavadi pri projekcijah prebivalstva oddvejeno izračunava in posebej prikazuje komponenta selitev, -Čudi mi orno take ravnali. Pri ten smo vendar dali projekcijo selitev v mnogih variantah, take da si bo mogel uporabnik sam izbrati tisto varianto, glede katere bo razvoj pokazal, da se v največji meri približuje dejanskemu poteku selitev, oziroma -o lahko prešel iz one variante na drugo ir; morebiti na tretjo, G, 2 so bo to pokazalo kot koristno, ne da bi spreminjal osnovni izračun projekcije, kot ga daje naravno gibanje. 0 načinu doda¬ janja migracijske komponente osnovni projekciji bo podrobneje ■i 5 ■ j -L cjj £2 jD OG-cu o - 3 - ČASOVNO IZHODIŠČE PROJEKCIJI Kot Časovno izhodišča projekcije smo vzeli stanje oc popisu 51. 3. 1061. Včasih se to stanje pri izračunavanju projekcij s pomočjo posebnih koeficientov prevede na stanje sredi leta ir Sl, to Je na stanje 30. 6. 1961. ki smo vendar pustili kot izhodišče stanje oh popisu, to Je stanje zadnjega marca 1961, il sicer iz dveh razlogov. Ker gre za primeroma manjšo prebivalstvene velikostne skupine, ki štejejo od 10 do 30 tisoč, tako la znaša letni dejanski pri¬ rastek v večini primerov le okoli 100, prav izjemno v nekaterih primerih do 1000 ljudi ( kar pomeni, da odpade na kvartal od zadnjega marca do zadnje ga junija okoli £0 do največ 25C prebi- valccv ), bi bila korekcija, če jo apliciramo posebej na moško in posebej na zensko prebivalstvo in jo poleg toga se razčleni¬ mo pc petletnih starostnih skupinah, izredno majhna - znašala bi le po nekaj prebivalcev na skupino. Pri projekcijah po pet¬ letnih starostnih skupinah take majhne korekcijo, katerih teč¬ nost jc poleg tega še vprašljiva, dejansko ne igrajo nobene o- mernbne vredne vloge. Zato smo raje vzeli za. izhodišče 31. marec 1561, datum, ki ga lahko za namene izračunavanja petletnih pro¬ jekcij na občinskem nivoju enačimo s stenjem v sredini leta. Poleg toga vrši Zavod za statistiko SBS vsako leto popis prebi¬ valstva po registru, in sicer vselej na dan 31. marca. Tako je tudi iz tega ra,zloga, radi možnosti primerjavo rezultatov pro¬ jekcij z rezultati vsakoletnega popisa prebivalstva po registru, smo črno pustiti izhodišče na istem datumu, ki jo velj_l ob po¬ pisu prebivalstva leta 1961. .ar c o i ■ _bTnl. *r* •» razdelitve. Ob popisu 51. 3, 1961 jevpilc ne območju SR Slove¬ nije 75 občin. To število je vendar trajalo sole malo časa, samo štiri mesece, od 2. 2. 1961 do 31. 5. 1961. Takoj za tem se jo so istega lota 1961 število občin znižalo od 75 na 71, prav ob koncu tega leta na 66, da bi ss 1.‘ 5-. 1964. ustalile vsdj zaenkrat na 62 občin, številčna stanje, ki jo trajalo do kraja 1966. Čeprav so vsi rezultati popisa prebivalstva iz 1961 obdelani in publicirani po stanju ob popisu, ko je bilo 75 občin, sme vendar izbrali zc, izhodišče politično — terito¬ rialne razdelitve sedanje stanje 62 občin ter preračunali vse potrebne podatke iz stanja v izhodiščnem lotu 1961 na stanje politično - teritorialne razdelitve, ki je veljala 1. 5. 1964. H' •iO ta način bo tudi olajšana konfrontacija g valstva za bodoča petlotja, glede na to, d.. Zavod za statistiko SRS popisuje in objavlja podatke o prebivalstvu vsako leto po trenutne veljajoči politično - teritorialni razdelitvi. Ladi boljšega zaznanja razlik, ki obstoje med sedanjim stanjem politično - teritorialno razdelitve in onim ob popisu 31. mar¬ ca 1961, dajemo krotek pregled glavnih sprememb, ki so sc izvrši le v vmesnem razdobju : 1. 6. 1961 sta bili občini Eled in Bohinj priključeni občini Radovljicij je bila občina Žiri pripojena občini Logatecj občina Železniki pa občini Škofja Loka. 29. 6. 1961 sta bili občini Bovec in Kobarid priključeni občini Tolminj občini Dobrovo in Kanal pa občini Rova G-oricaj r u O c 1965 i večji dol občine Hrpelje C to je o oboini S trdna ) pa tri dcrd.no ) pripojen oblini Sežani, manjši del v približno ona občini Ilirska Bistrica J občina liedvcde je v bila priključena mestni ob¬ čini Ljubljana - Šiškaj občina Petrovci - šalovci jc bila priključena v celoti občini idrska omotaj od občine loltinci jo bile priključena pri¬ bližne polovica občini Lurska Sobota, draga olovica pa občini Lendava. n -D-p n Trn; . - - •,. -3 s - n r TpTj TT VIT .Udi' leJn —o .on iiila Oj_u1x 1 1 im V s a potreoe ijin slonečih koeficien- nekatere sosednje občine v nekoliko več¬ je predelo s sličnimi nivoji smrtnosti, Pri tem sme se naslo¬ nili na predele, ki so nam služili pri neki prejšnji raziskavi ket začasno delovne teritorialne enote, 7 osnovi so ti predeli naslanjajo na Ilošičevo razčlenitev Slovenije na mezoregije, vendar s to razliko, da so bile nekatere mezoregije, ki so kazale slične nivoje smrtnosti, združene v večje enote, in to izključno za. potrebe izračunavali ja tablic smrtnosti. Le menimo, la tako nastale enote, ki jih je. kot se vidi iz spodnjega pregloda, vsega skrpaj 3.7, predstavljajo neke najbolj primerne stalne regionalne enote - sluzile so nam le kd praktične ra¬ čunske enot: izračunavanje manjšega števila tablic smrt- Ire za naslednje teritorialno enote, ki jih poimenujem lic j '* Svetozar Ilešič, Problemi geografsko rajoni zaci je ob primeru Slovenije., leografski Vestnik, zvezek r J. El ■- i- , i 7 77 - 1956. LjvLljmia'1958 . z začetnimi velikimi črkami ( edino bljane, Celja in Maribora sme prita subindeks "o”, kot znak, da gre za ■v okviru širših predelov ) : pri mostnih občinah Lju- knili k ustrezni črki še , ♦ Pii šokourb ani z ir ana območja 6 c ]) Izola, Koper, Piran Ilirska Bistrica. Postojna, S.ežana Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin Jesenice, Radovljica Škofja Loko, Tržič Eo Ljubljanske mestne občine Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Logatec, Vrhnika niti ja, G : Kočevje, Ribnica E : Črnomelj, Metlika, Eovo Mesto, Trebnje J : Brežice, Krško, Sevnica K : Hrastnik, Trbovlje, Zagorje Lo: Celje L : Laško, Mozirje, Slov. Bistrica, Slov. Konjice, Šentjur, Šmarje, Šoštanj ( Velenje ), Žalec M : Dravograd, Ravne, Slovenjgradec Ho: Mariborske ( bivše ) mestne občine i! : Lenart, Ormož, Ptuj, Radlje 0 : Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota INTERPOLACIJA PETLETNIH STAROSTNIH SKUPIN Projekcija prebivalstva je, računana po petletnih starostnih skupinah, posebej za moško in žensko prebivalstvo, počenši od 0—4, 5-9 itd. dc 30 - 64 let ter 35 -- „ Rezultati popisa pre' Glej priloženi kartogram sl, 1 N C , , G G © C \ O <1) OSH •' ^ ■ ^ \jz; P/ jo,- v / •< -k, G. -H j / * -l \ CD U V 4 > CQ P $ . f ° £ /4- -V\\ co 7 *«i r > -7 S -r-D u ; o £ * h U e-H 5 H Of i-OP /vOT^ tl G / V . f K i>H /o U o> /• (D . , >G3 1 L_/To G / 0 fo, H fj, I \ >G . C • G s >G d) I S CD ■« S 3 v > / ■p '“D 0~1 MD "d S EH M 0 Pl G G > © G Pl G M O -H N 0 « P P G o G < G* co 'G M co o G p G G N I-1 m Občine in regijski predeli - o - živalstva iz 1961 vendar dajejo razčlenitve po petletni!, sku- pinali sanic do 65 leta, a podatki Umrlih pc starosti so ob¬ delani po občinah le pc desetletnih starostnih skupinah 'V* 2C - 29, 30 - 39, 40 - 49, 50 - 59, 60 - 69, 7C - 79 ter 80 in preko. Manjkajoče razčlenitve po petletnih skupinah sne izračunali z interpolacijo na podlagi ustreznih proporcev, veljajočih za celokupno pretivalstvo Slovenije, Ilc P r o j e .1 a n a r a v neg a i t a n j a HIPOTEZA 0 Sliki! Co ~ T Za izhodišče sne vzeli nivoje smrtnosti, kot izhajajo iz skraj¬ šanih tablic smrtnosti, ki si.io jih izračunali za vsakega od 17 predelov na podlagi popisa prebivalstva iz 1961 ter pov¬ prečnega števila unrlih po starosti v trolstju 1960 - 62. Gle¬ de bodočega gibanja smrtnosti smo predpostavili, da se bo smrt¬ nost postopoma zmanjševala, in sicer v povprečnem tempu, kot je izrazen v standardnih tablicah Združenih narodov, ki temelje na zadevnih svetovnih trendih ( Glej : Methods for Population Projections by Sem and Age, Population Studies No. 25, United Pations, Teu Tork 1956 ). Da bi račune poenostavili, smo rav¬ nali takole , -„!a podit gi serije koeficientov preživetja ( p r ) -A. za vsak naš predel ( izračunanih iz zadevnih tablic smrtnosti ), smo odčitali ustrezne nivoje smrtnosti iz standardne tabele V. Združenih narodov, Givcji smrtnosti so v teh standardnih ta¬ belah tako postavljeni, da tečejo od nivoja 0 ( ki odgovarja najnizjomu živijenskemu upanju ob rojstvu, namreč 20 letom ) 9 •- do maksimalnega nivoja 115 ( ki odgovraja živijenskemu upanju ob rojstni v dolžini 73.9 let - vzeti, s o pevp rački za moško in žensko prebivalstvo ) . Vsako leto, ko se nivo dvigne - za enico, se povprečno živijensko upanje podaljša za pol leta, ko pa doseže nivo določeno višino, se podaljševanje živijenske mja p j ssopno zmanjšuje, kot to opažamo pr i razvitejši! prebivalstvi! v svetu. Ker nam gre za izračunavanje projekcije za razdobje 40 let, to je od 1961 do Z CC1 ; smo od početnih ni¬ vojev, kot smo ji! ugotovili za stanje 1961, prešli na nivoje ;a leto i-i ki predstavljajo sre -i i j e i.etc celotnega za osnovo os tare vanj a prebivalstva p.. projekcijskega razdobja. Zatem smo odčitali tern živo jem ( za loto 1981 ) ustrezne koeficiente preživetja ter le-te vzeli io znani! metoda! izračuna¬ va. ja projekcije l-n takšnem postopku, ki operira s k c n - sta n t n e smrtnostjo po stanju 1981, smo dejansko nekolik uveličevali padanje smrtnosti v prvi polovici projekcijskega medenja, to je v razdobju 1961 - 1.981, zato pa sme zmanjše¬ vali tempo padanja smrtnosti v drugi polovici projekcijskega razdobja 1981 - 2001* Kar nam gre za tendencielne učinke gibanja smrtnosti na porast prebivalstva, to so pravi učinke, ki delujejo na dalj še razdobje menimo, da j poenostavljeni postopek, ki smo ga uporabili, dopusten. V 'žrilogi I sc dane za vsak predel glavne vrednosti, ki sc služile z: izračun cstarevan.ja prebivalstva, in. sicer : p * v verjetnost smrti po stanju 1961 e C živi jensko upanje ) po stanju 1961 j stand-rdni navoji smrtnosti, ki odgovarjajo s t mi ju iz 1961 tor 198 j. • rcr rm. kr o- ju standardnim nivojem iz 1 a £ i p.: tre z: j o cz vr ^ in oz t z !o s i i c i.. n c s TT k arto^ramu. si, 2 se vpisane povprečna ( z e moško ir. žensko prebivalstvo ) vrednosti živijenskega upanje za vsak predel or. glej pripombe na str. 10, preživet j a i, Ib. ). x 31. 2. Življenjsko. upanje ob rojstvu v letih (1 0 ) po stanju 1960-6 Povprečki za mozko in zensko prebivalstvo. / X : Ž ' 'X \ t x / \ V \ f V X' , \ r / \ .v, : v \ \\ \ N f / X »' ’N K . \ \ \ x Xž I t o N oj ui C M W t >■ < \ V /. X • ' \ v s t\K \V- ' V v /v\XfXX^ X •; \ 'X \ \ \ V N ' ‘ V "/ X . X, v O žO X \A x \ « N .< ‘ X ! X ‘ x / \ \ X- ~ - ^ \ x.; x \ N v x\ \ X x \ X \ ' • V, '• x X X X v XV '\ x-f Xj J ) X o tl' Ul > 3 ft o e w uJ X N 0< O tS! M W a s OX L*-’ v j 'X "\'v V X -X X \ Xxlv X' X x\ / / \ X / ' V \ X X '' \ ,x \ '* ; '\vt' . v.v'J .—*» , ' . o;* ■'sc-v- X- -T - l.‘ • - V-~?V- • y »Iv \'\v s. ' ... c~. - .. - •• • - ,s> •> .A'v.. ..V X .«■ xxxx» |NJ v»_ 1 :l.t.xxbžr-i- V 'XX \ s v f^'>y \X ' -"''V ■ == . \ tf ta;/:V ! ::;,lasXsXX;X:#' vxk if s M .,X-^xx- xn : ; 3' ;< x; v v \^ •-'••• » ■•• .,i ■ \.v \\i -/X ‘ \XX' X4^-Sx \\ š*.xa. x Va’XšV XS2K' . ' X V , v 'v \ X ■ ~ %vA X x v _ S , ^ a V* \ x>; a. fe^f'x X x v -s\\\\ X . x v -..\ X., \ v . \ ' X x/ • \ v v \\' tv" v \‘W N X V 's \ ' \1 • \ A vv.'\\ .,• ’ ‘ V . s - X 1 \v\ N \ . • ; x v> \‘w:^xxi I \ A! \ * • N A \ v 'n '■ A^Uah /\ s / /v N -- tv# po stanju 1S61. Jasno ss odertava pomembna razlika v nivoju smrtnosti v osrednjem slovenskem predelu ter Primorski in Go¬ riški napram Štajerski. ■'•prp.T- j±\ J. -L j OSTI Kot izhodišče za raziskavo fertilnosti so nam služili bruto koeficienti reprodukcije, ^ ki smo jih izračunali za vsako občino na podlagi povprečnega stanja v letih 1S60 - 62. x Funkcija ali verjetnost smrti pomeni verjetnost, da bo oseb ki je doživela x let starosti, umrla v nadaljnjih petih letih ( odnosno ptri prvi oziroma drugi starostni skupini, v nadalj¬ njem letu edn. štirih letih ). Zivljerjsko upanje ali povprečno trajanje bodočega življenja, katerega matematski simbol je e , pomeni, koliko let lahko v povprečku pričakuje oseba, ki je doživela x let starosti, da"bo"še živela, pod predpostavko, da bo ostala intenzivnost umiranja ves čas nespremenjena in takšna, ko jo kažejo verjet¬ nosti umiranja. Vrednost e pomeni konkretno povprečno živ- ljensko dobo, ki jo lahko pričakuje pod omenjenimi pogoji no¬ vorojenček. Ilivcja za U61 in 1S81 kažeta, na katerem mestu v svetovnem merilu se je nahajala leta 1961, odnosno sc bo nahajala lota 1281 smrtnost našega prebivalstva v dani starostni dobi. Kot rečeno v tekstu zgoraj^ se gibljejo nivoji od 0, kar pomeni v svetovnem merilu, najnizji nivo ( to se pravi najvišje smrtnost do 115, ki predstavlja po sedanjem stanju naj višji^nivo ( to se pravi najnižje smrtnost ). Kot vidimo, smo v nižjih sta¬ rostnih skupinah v večini občin v pogledu smrtnosti kar na visokem mestu v mednarodnem merilu, ko pa prehajamo na višje in visoke starostne skupine, zdrknemo dokaj naglo med dežele z visoke smrtnostjo. Vrednosti zadnjega stolpca ( P 81 )^po¬ vedo, koliki del oseb določene starosti bo ostal še pri živ¬ ljenju čez pet let ( odnosno pri prvih dveh starostnih skupi¬ nah, čez eno leto oziroma čez štiri leta ), in sicer po stanju smrtnosti, kot ga predpostavljamo leta 1981. xx Bruto koeficient reprodukcije ( matematski simbol R ) pove, koliko deklic bo v povprečju rodila ena živorojena deklica, pod predpostavkoy3a bo doživela 49 leto starosti ( t.j. pod predpostavko, da bo izkoristila celotno svoje reprodukcijsko starost ), in pod nadaljnjo predpostavko, da bo ostala njena fertilnost ves ta čas nespremenjena in enaka stanju v nekem izhodiščnem razdobju ( v našem primeru troletju 1&60 - 62 ) ki ga kažejo slovenske občine, ne menimo, da ko pri njih v "bodočih 40 letih prišlo do zelo pomembnih sprememb. Bruto koeficienti reprodukcije, ii šo bili vzeti na podlagi orisanega razmišljanja in postopke^ kot konstantni za razdobje 1961 - 2001, zaokroženi na bližnje vrednosti, ki se končujejo na 0 ali 5, so prikazani za vsako občino v kartogramu sl. 4, 'j odgovarjajoča razčlenitev teh bruto koeficient v reprodukcije t na specifične petletne koeficiente fertilnosti, ki so potrebni za oceno prognozir^nih rojstev pip. izračunu projekcije prebi¬ valstva, pa je dana v tabeli le Tabcla 1. SPECIFIČNI KOEFICIENTI FERTILNCSTI SLOVENSKIH OBČIN, KI USTRE¬ ZAJO DANIM VREDNOSTIM BRUTO KOEFICIENTOV REPRODUKCIJE. 'BRUTO KOEFICIENTI REPRODUKCIJE, KI ODGOVARJAJO GORNJIM SERIJAM P starostno - specifičnih koeficientov fertilnosti R 0,85 0.95 1,00 1-05 1.10 1,15 1.20 1.25 1.30 1.35 1.40 IZRAČUN PROJEKCIJE NARAVNEGA GIBANJA Na podlagi zgoraj obrazloženih in kvantificiranih hipotez o smrtnosti in fertilnosti smo po običajnem postopku izračunali posebej za moško in posebej za žensko prebivalsko projekcijo UPRAVNA RAZD^LITi) Sl. 4. Prognozirani konstantni nivoji fertilnosti (brutto koeficienti reprodukcije) za 1961-2001 po občinah SRS. 16 pc petletnih razdobjih za vsako občino. Rezultati so prikazani za v£ 0 Slovenijo v prilofed^I, pregled za v s a k o i'"*! občino na je podan v prilogi spil. V . ' ‘ * Projekcija neto selitev 'J IZHODIŠČNE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE. W 1. Projekcijo smo naslonili samo na nete selitve. Bilo bi vsekakor popolneje, izhajati ločeno iz samostojnih projek¬ cij priselitev in odselitev ter še~e na kraju iz njiju izra¬ čunati rezultirajoČe projekcijo neto selitev. Vendar sc osnovni neposredni podatki o selitvah, ki se naslanjajo na prijave od¬ nos ^ odjave stalnih selitev matičnim uradom, še vedno prime¬ roma pomanjkljivi tako po obsegu, kot -trenjih strukturah ( spol in starost ), ki jih za projekcijo p-orrebujemo. Predpo¬ stavljamo, da -so pri jemanju selitvenih saldov vsaj deloma ne- dostatki kompenzirajo ( to predpostavko bi bilo potrebno vseka¬ kor podrobneje preiskat: ). Klavni razlog, da smo vzeli za iz¬ hodišče neto selitve, pa je tila poenostavitev računskih opera¬ cij skupaj s primeroma majhno zanesljivostjo prognoz selitev na daljša razdobja. 2„ Vseskozi smo predpostavljali, da velja za spolno in starostno strukture neto selitev vsake občine ista 0 v . struktu.:ra, ki smo jo ugotovili v povprečku za vse selitvene tokove SRS v razdobju 1960 - 1963. Struktura se po posameznih letih ne menja mnogo, take da lahko gledamo v ugotov¬ ljenih strukturah splošnejše značilnosti, za katere domnevamo, da se ne bodo v prihodnje bistveno menjale. Vzeli smo kot kon- - 17 - njen nivo smrtnosti odnosno fertilnosti, kot velja v p o v - preč k u za vso Slovenijo, in sicer glede smrtnosti po izračunanem nivoju leta 1961, za fertilnost pa po 16 - povprečnem nivoju 1961 - 1965. Takšna predpostavila je račun zelo poenostavila, ne vnaša pa vsaj za "bližnjih. 20 let pro¬ jekcije ( 1961 - 61 ) pomembne j še.^^pake, ker ne moremo pri- J «, s : čakovati prav velikih sprememb v Razlikah ned. nivoji fertil- nesti in smrtnosti po občinah ( ti'''hivo ji imajo težnjo,, da se medsebojne razlike s časom zmanjšujejo, da se torej približu¬ jejo slovenskemu povpreČku, ki smo ga predpostavili ) 4c največjo težavo ter najbolj nezanesljivi element vsake pro¬ jekcijo selitev predstavlja hipoteza o bodočem gibanju ob- w s e g a selitev. Da bi ohranili čim večjo elastičnost in s tom tudi uporabnost naše projekcije selitev, smo se odločili za to, d: .j pr e j izračunamo projekcijo pod predpostavko, bo ostal obseg nete selitev pri vsaki občini nespreme¬ njen, in sicer na istem nivoju, kot go je kazal v razdobja 1961 - 1965< Ta predpostavka sicer pri mnogih občinah cčlvi Ino ne bo i • : In j ena, vene 1 : nam daje ne' ~ osnovno pred¬ stave o tem, za koliko bi sc prebivalstvo dane občine v bodoče povečalo odnosno zmanjšale, o e bi se priseljevanje odnosno odseljevanje nadaljev ' a v isto obse vu, kot sme to ugotovili za nojnc .jče razdobje 1961 •- _ ,5. Poleg toga nam daje ta predpostavka dosti dobro aproksimacijo za selitvene efekte v najeližjem razdobju 1966 - 1971. 5. ker pa je predpostavka o konstantnosti neto selitev na ni- voju 1961 - 1965, kot bo pokazala kasnejša analiza, za mnoge občino nerealistična, so tabele o selitvenih projekcijah tako postavljene, da bo lahke uporabnik sam izbiral različne kombinacije, ki bedo najbolj ustrezale dejanskemu razvoju obsega selitvenih neto tekov njegove občine ter z eno¬ stavnim vanjem posameznih komponent, kot bo s c - 19 spodaj podrobneje, obrazloženo, prišel do končne selitvene pro¬ jekcije tistega obsega, ki bo najbližja dejanskemu odvijanju neto selitev njegove občine« Sim] JI SELITEV 1961 - 1965. IV.zorno sliko o obsegu neto selitev v razdobju 1961 - 1965 sa vsake občino ter o razlikah, ki obstoje v tom pogledu med ob¬ činami, nam daje kartegram v sliki 5, kjer sc prikazani _ e t - letni presežki ( zaokroženi na stotice ) stalnih • selitev v občino, odnosne iz občine v razdobju 1961 - 1965. Zaokroženo številke pomenijo priseli t v one pre¬ sežke ( t.j. pozitivne selitvene salde ), nezaokrožene številke c 6. s g 1 _ t eno presežke ( t.j« ne ivno c. id o ). Jasno se odčrtava osnovni priselitveni polkrog, ki so vreče na rela¬ ciji Jesenice - Radovljica - Kranj -• Ljubljana - Celje - Mari¬ bor z najmočnejšima epicentroma v Ljubljani in Mariboru, z od- Til J iljo - Velenje - Savne« Drugo .advojeno priselite«nc cbmočjc se oblikuje in vedno močneje "navija cb našem Primorju ( Koper, Izola, Piran ), in tretje, primeroma, šibko, okoli Ilove C-orico. Csnovni zbiralnik c dve delovne sile in prebivalstva, ki se steka v omenjena priselitvena območja, pa predstavljajo industrijsko in gospodarsko manj razvita območja Goriško, no¬ tranjske, Dolenjske in Štajerske s Pomurjem* OSIICVKI TABELI ZA IZRAČITE SELITVENE PROJEKCIJE No izhodiščnih predpostavkah zgoraj, sloni račun projekcij tabelah 2 in 3. Osnovna tabela 2 nam pove, za in omejitvah, ki so bile označene e neto selitev v obeh osnovnih kolike bi narasle, ( odnosno bi \ / \-y I \ o 'f ..4 r o. \ / u/' "v* v V - " / UPRAVNA RAZDELITEV 21 rn q ^ ~) 2 Demografski efekti povprečnega letnega neto migracijskega kon¬ tingenta 20CG migrantov v začetnem petletju 1961 - 196b ( v skunnem iznosu 10000 neto migracije v petih letih 1961 - 1965 ) 22 - Tabela 2 ( nadaljevanje ) tnegš. neto migracijskega kontin- stlot^tu 1961 - 1965 ( v skup- petj^ii ietih 1961 - 1965 ) O*; se zmanjšalo ) prebivalstvo katerekoli občine v razdobju od 1966 do 2001, če bi se v to občino vselilo v petletju 1961 - 1S65 deset tisoč oseb ( oziroma, če bi se jih iz nje odselilo deset tisoč ) - vselej gre za neto selitve« Iz prvih vrstic te tabele vidimo, da bi se pri danem režimu porajanja in umiranja ter ob dani spolno - starostni strukturi prvotni neto selitveni kontingent v iznosu 10 tisoč selilcev domala podvojil« Številke v tej tabeli predstavljajo demografsko efekte na povečanje, odnosno zmanjšanje prebi¬ valstva dane občine, do katerih bi prišlo do leta 2001 samo pod v p 1 i v or enkratnega priliva, odnosno odliva prebivaloeva . obsegu 10000 ljudi v r. obju 1961 - 1965. V r ;snici pa so bo le izjemne dogodilo, da bi se v. neko občine rov začetnem petletju priselilo. odnosno odselilo določeno število prebivalcev ( v rasem primeru 10000 ), tor bi zater kakršnokoli priseljevanja odnosno odseljevanje sploh milo. formalni primor bo, da se bo priseljevanje odnosno odselje¬ vanje od pctletja na petletje nadaljevalo. Če vzamemo najprejc vre e s t a. v k o . da so bo /sakih pet lot neto prise¬ ljevalo odnosno odseljeval isto število 10000 oseb, do¬ bimo rezultate, ki sc prikazani v drugi osnovni tabeli 3. Mi v. vidimo iz prvih vrstic te tabele, da se bo pri takšni pred¬ postavki povečalo število prebivalcev ( odnosne zmanjšalo ) do leta 1981 za blizu 56 tisoč in do leta 2001 za 128 tisoč, Os¬ novna tabela 3.je'dobljena računsko enostavno s postopnim se¬ števanjem ( kumuliranjem ) v norizontalni smeri vrednosti iz prve osnovne tabele. zexa o, v K u m u 1 a t i v n i demografski efekti v s a z. c ga neto migracijskega kontingenta 2QCC*taigrantov po cen si 1 dalje ( skupaj 100C0 neto migracije vsaki n pe o xet b.ie 1966 - 2001. e 1S6 ) t n od za e - raz ao ege S tar,Petle t.Kumulativni demo ;rafs! :i efekti (pr ■el lontin. 1966 1961/65 1971 1976 • 1981 1986 >jel:cija) za 1SC1 1996 leta 2001 25 Tabela 3 ( nadaljevanje ) K u m u 1 a t i v n i demografski efekti vsakolet¬ nega neto migracijskega kontingenta 2000 migrantov po-^ čenši ed 1961 dalje ( skupaj 10000 neto migracije vsakih pet lot ) za razdobje 1966 - 2001.. - 26 - S2l::tz:.a erojee; " TTt POD PHSDPOS 'jUi^ZO KOJiSTANTNIiC-A S IVO JA EETC SELITEV IZ EAZDOBJA 1961 - 1 Na podlagi druge osnovne tabele, 3 si lahke vsak uporabnik sam izračuna podrobne efekte, ki bi. ga imel na obseg in spolnosta- rastno strukturo selitvenih neto kontingentov, stalni letni odnosno petletni n'e to pritok selitev v dano občino v obsegu, kot . je. peka zal v začetnem petletju 1961 -1965. Dovolj je, če ( zaokroženi ) kontingent neto selit¬ venega pritoka, ket je veljal za dano občino v 1961 - 1965,nnc— ovr' io z vsemi vrednost 'ruge osnovne tabele i, pa dc;__I novo tabelo, ki bo kazala konkretne demografske selitvene efekte po spolu in starosti za vsako petletje od 1966 do 2001, ki se bodo poln zali pod takšno predpostavko. .abcli d. mio i e z - c at e orisanega ra .iškega ostopka radi varčevanja s prostorom za vsako občino v nekoliko skrčeni obliki ( brez razčlenitve na spolno - starostno kategorije, ki si jih uporabni po potrebi sam izračuna ) 0 Obe.' „ so v tej ta' li . z- porejenc v skupine, ki so v razdobju 1961 - 1965 kazale isti ( na stetico zaokrožen ) obseg neto migracij, ne glede na to, ali gre za pozitivni ali negativni selitveni saldo. Poleg naziva vsake občine stoji + odnosno - kot opozorilo, da je treba zadevne iznose prištevati odnosno odštevati od prejek cije naravnega gibanja, da bi prišli do totalne projekcije. 27 Tabela 4. Kumulativni demografski efekti konstantnega neto selitvenega kontingenta vsakih pet let, počensi od 1961 - 1964 pa do 1966 - 2001 po absolutnem obsegu kontingenta ter skupinah občin z istim ( na stotice zaokroženim ) kontin¬ gentom. x Predznak pred nazivom občine označuje, ali gre pri dani občini za pozitivni odnosno za n 1966 1971 1976 1981 352 754 1201 1677 f) Nete selitve 400 : Skupina + 470 1006 1601 2236 h) Neto selitve 600 : Skupina + /; 1509 2402 3354 g) Neto selitve 500 : Skupina - 558 1257 2001 2795 j) Neto selitve 700 : Skupina - 822 1760 2802 3913 k) Neto selitve 800 : Skupina + 939 2011 3202 4472 l) Neto selitve 900 : Skupina - 1057 2263 3602 5031 m) Neto selitve 1000 : Skupina - 1174 2514 4003 5590 n) Neto selitve 1500 : Skupina - 1761 3771 6004 8385 c) Neto selitve 1700 : Skupina + 1996 42?+ 6804 9503 v) Neto selitve 1800 : Skupina + 2114 4526 7205 10062 r) Neto selitve 2000 : Skupina + 2348 5029 8005 11180 s) Neto selitve 2300 : Skupina + 2701 5783 9206 12857 t) Neto selitve 7000 : Skupina + 8219 17600 28019 39130 u) Neto selitve 18000: Skupina + 21140 45260 72050 100620 ! sgativni selitveni saldo. 1986 1991 1996 2001 Ravne, + Zagorje, - Metlika Žalec v 363 450 542 639 Škofja Loka, - Dravograd, Vrhnika, - Hrastnik 725 900 1084 1278 Kamnik, - Novo Mesto, - Ljuto¬ mer, - Slov. G-radec 1450 1300 2167 2555 ' Izola, - Ribnica, - Logatec, Idrija, - Ilir. istrica, Kočevje 2175 2700 3251 3833 Piran, - Gor.Radgona, - Cer¬ knica, - Brežice, - Postojna, Sevnica 2901 3600 4335 5110 Radovljica, + Domžale, + Jesenice, Šentjur ^4351 5401 6502 7665 Črnomelj, - Mozirje, - SeŽana ? Laško, -\S lov. Konjice, - Tolmin, Murska Sobota 3626 4501 5418 6388 Ajdovščina, - Len' :.va, - Gro- —‘■pije o076 63 Cj- 36 8943 Nova Gorica, - - reko, - Litij.., Lenart - 28 -SELITVENA PROJEKCIJA POD PREDPOSTAVKO LEBN JA JCČEC-A SE E IVOJA PETLETNIK NETO SELITVENIH KONTINGENTOV* >; Doslej obravnavana predpostavka konstantnosti neto selitev T** \ ( na nivoju 1961 - 1965 ) predstavlja samo osnovno, izhodiščno predpostavko, ki ima svoj pomen 'predvsem v tem, da nam pove, za koliko hi se prebivalstvo dahe občine povečalo, odnosno zmanj¬ šalo radi selitev, če bi se neto selitve tudi v bodoče razvijalo na istem nivoju, kot so se v razdobju 1961 - 1966. to Da bi vendar obogatili koriščenje selitvenih projekcij, smo pustili odprto možnost preračunavanja selitvenih projekcij za vsake občino tudi še po drugih vari-utah* Raziš!: mo podrob¬ neje za vsako občino, v kakšnem odnosu sc bile pc ^ -čne letne neto selitve v razdobju 1961 - 1966 napram neto letnim selitvam v razdobju med obema popisoma 1953 - 1961, Iznos povprečnih let¬ nih nete selitev za razdobje 1953 - 1 I smo coli seveda samo približno oceniti na blagi dejanske; - por Iran zka prebivalstva vsake občino v razdobju 1953 - 1961 ter ocene njenega naravnega prirastka ( selitveni prirastek je rezultiral kot razlika med obema ). ri primerjavi obeh selitvenih rirastkov se moramo seveda zavedati, da je razdobje 1953 - 1961 pc tempu gospodarskega razveja različno cd onega za 1961 -- 1966 in da bo tudi razvoj pc letu 1966 verjetno tekel zepet različno. Poleg tega vemo zelo malo c regionalnih razlikah našega gospodarskega razvoja in o različnih tempih urbanizacije, kar vse bistveno vpliva na nctra- *t nje selitve. Primerjava povprečnih letnih neto selitev med obema preteklima razdobjema 1961 - 1965 ter 1953 - 1961 nam pokaže sledeče splošno značilnosti a) Povprečni letni pozitivni selitveni salde so je povečal pri 29 - mariborskih mostnih občinah od 10C na okroglo 300$ pri občinah Koper, Kranj od 100 na 250J pri občinah Domžale in Celje od 100 na 2CCj v ljubljanskih mestnih občinah, Kamniku, 130- relativno zelo močno ( na 10 tratno Velenj ah od 100 na vrednost ) so je dvig¬ nil tudi v Kovi Gorici. 1) Če vodno je ostal letni selitveni saldo pozitiven, vendar se jo zmanjšal ol ICO na SO v Jesenicahj cd 10C na 25 - 30 v Trbovljah in Zagorju; od 100 na 3 je padel v Savnah Ostale občine so odselitvar občino a negativnim selitvenim saldom. Z izjemo Hrastnik.., kjei so jo pozitivni selitveni saldo iz razdobja 1955 - 1951 sprevrgel v negativnega v razdobju 1961 - 1965 so v pogledu s m e r i odnosno karakterja neto selit ' pri njih ničesar spremenilo, vendar je : o) negativ. _ ..litveni saldo os bal bolj ali manj na istem absolutnem nivoju pri Postojni, Idriji, Logatcu, Cerknicij povečal se je od 100 na 150 do 200 odstotkov v Treb- njali in Kočevju ter Radljah, e) pri vseh ostalih občinah pa so je znižal od 10C na 50 in še mcej odstotkov. Pri takšnem splošnem stanju v razlikah gibanja selitvenih saldov lahko vsekakor pričakujemo, da se bodo pri marsikateri občini v bodočih petletjih pokazali bistveno različni selitveni saldi od onih, ki sc veljali v 1961 - 1965 in ki ustrezajo naši odnosni varianti. V kolikor se bo to zgodile, lahko upciabnik projekcijo s kombi¬ nacijo vrednosti iz tabele 4 ( odnosno na podlagi izhodiščne 20 tabelo 3, pomnožene z ustreznim koeficientom, v.kolikor želi podrobne spolno - starostne strukturo ) ter dodatne tabele 5, *' V izračuna tisto projekcijo, ki najlažje ustreza dejanskemu po- teku-nete migracij v dani občini. 'Tabela o je izvedena iz prve osnovne tabele 2 na podoben način, kot je tabela 4 izvedena iz.tabele 3, namreč tako, da so.vrednosti tabele 2 pomnožene z različnimi- vrednostmi neto selitvenih, kontingentov cd 100 z intervali po 100 do 2000. Kombinirane uporabo tabel 4 in 5 o‘o najlažje osvetliti na kon¬ kretnem primeru. Vzemimo, da imamo opravka s projekcijo neto selitev občine Trbovlje, ki je izkazovala v razdobju 1961 - 1 .. mzo selitve v iznosu o., z kr o- -o .00* Predpostavimo dalje, da so znašale neto selitve v 1966 - 1970 zopet 200, da pa so zatem padle v 1971 - 1975 na 100 ter ostale na nivoju od 100 vsa nadaljnja po tletja. Kako borne izračunali celožupne demo rafske efekte tako obliko¬ vanih in spreminjajočih se selitvenih obsegov? Spodnja razpre¬ delnica nam kaže sestavljanja skupne selitvene projencije (. začetni afekti koncem petletnega razdobja t.j. leta V prvi vrstici smo izpisali iz tabele 5 enkratne efekte nete vselitvenega kontingenta v iznosu 200 v petletju 1961 - 1965. V drugi vrstici smo pripisovali ponovno enkratne efekte vselit- Tabele. 5 - Sl - Demografski efekti enkratnega tingonta različnega obsega po itd. petletja petletneg iztoku prvega, noto selitvenega ken drugega, tret J ega Zač. Demografski efekti danega začetnega kontingenta petletni na njegov obseg po izteku potletja ‘ - 32 venega kontingente, istega iznosa 20Qj ' : do katerega je prišlo v »** 'V potic t ju 1966 - 1970j tako da se prvi "'efekt, pokaže sevoda šele v lotu 1971, ostali se pa vrste kot v prejšnji vrstici. Ker smo za razdobje od 1971 dalje predpostavili, da se bo vsa. k o pe tlet j e vseljeval kontingent od 100, vso do leta 2001, bomo v tretjo vrstico vpisali zadevne vrednosti iz kumu¬ lativne tabele '4, iz katere lahko razberemo, da neto vselitve v iznosu ICO v enem petletju dovedejo do povečanja prebivalstva v iznosu 117, in da konstantno nadaljnje vseljevanje pc 100 r. c vseljencev vsakih pet let dvi •. to štev: o zag . k .a na 251, 400, 559, 725 in 900. Če na kraju seštejemo efekte vseh treh vrstic, dobimo v seštevku skupni efekt selitvene projek¬ cije pod danimi predpostavkami. Ka podoben način lahko kombiniramo s smiselno uporabe tabel 4 in 5 končno efekte še bolj spreminjajočih se petletnih neto selitvenih kontingentov. c i- e. -.mi Demo r ftičnr fski Ir st it- z dokumentacijo £tar,.;u za ve oocmc • O la ga zelo bogato in pedr prebivalstvu za 100 let-nazaj In za vsako naselj bno stati- in po sedanjem občini. Demografski specifičn o celotne! Institut je pripravljen po dogovoru z občino sestaviti zanjo ijo statističnih tabel s podrobnimi podatki ne bivalstvu, ampak tudi o posameznih kontingenti! kto sc aktivno prebivalstvo odnosne delovna sila, šoloobvezno prebivalstva, '.prebivalstvo izven delovne dobe ( starejše prebi- itd., posebej po spolu in starosti) dalje podrobno ana¬ le d ve ) va lizo o 'J ) _ p ,ibanju prebivalstva, o dejanskem, prirodnein in selitvenem o celotni mreži selitvenih tokov tako znotraj občine t ecl naselji občine ) kot selitvenih tokov izven občine z označbe smeri v katerih so tokovi gibljejo odnosno iz katerih prihajajo itd. Pravtakn je lemi ^ * - cocine noaroone; v- llot V c jrafski Institut pripravljen izdelati za posamezne se in za vsako občino specifične prognoze prebi- delovne silo, kmetijskega prebivalstva, tokov urbanizc cije itd. za prihodnja petletja ( strukturami ). s podrobnimi spolno - starostnimi PRILOGA I. Življenjske Tablice za leto 1961, nivoji smrtnosti 1961 in 1981 ter koeficient preživetja za 1981, po predelih SRS TABELA I. od A - 0 I - A (Izola, Koper, Piran) I - B (Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana) I - C (Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin) I - D (Jesenice, Radovljica) I - E (Kranj, Škofja Loka, Tržič) I - Fo (Ljubljanske mestne občine) I - Fx (Cerknica, Domžale, Grosuplje, Idrija, Kamnik, Lit_ ja, . t £ c, T 'rhnika) I - G (Kočevje, Ribnica) I - H (Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje) I - I (Brežice, Krško, Sevnica) I - K (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) I - Lo (Celje) I - Lx (Laško, Mozirje, Slov.Bistrica, Slov.Konjice, Šentjur, Šmarje, Velenje, Žalec) I - M (Dravograd, Ravne, Slovenjgradec) I - No (Mariborske mestne občine) I - Nx (Lenart, Ormož, Ptuj, Radlje) I - 0 (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota) • r a k's r' Srti ' Hj (xi:x/.c :. • r i' :: 3 ■/t: iriniii. >■ v - 1 ' : / ... y J •tf>. • • • • s ■■ K 3T3 • : v*' • - •- ■ • ! ■yV-'* •Z ./■ r ■ ■/ -t <• •• , /• • •: ’ ■./,/ . : ••• . ' ' / ■ - ’ • fi - ;■■■ *’■' ‘•J’ . ' ' T - / , - ; . * /e, . - • jj* }js i’ ' . . • ■? r. ... • : v. . 3 . .- S ■ ' . L v: ■ • • ' " • . ■■ C ‘ /• . v ■'■o-, ... ■o ... * ■ ; Priloga I - A ( Izola/ Koper, Piran ) I ŽIVLJENSKE TABLICE ZA LETO 1961, NIVOJI SMRTNOSTI 1961 IR 1981 TER KOEFICIENT PREŽIVETJA ZA 1981, po predelih SRS Priloga I - B ( ILIRSKA BISTRICA, POSTOJNA, SELANA ) I - B ~ ŽIVLJAi.SKE TABLICE ZA LETO 1961, NIVOJI SIžRTNOSTI 1961 IN 1981 TEB KCI3EICI.il': T PREŽIVETJA ZA 1981, po predelih SRS Prilaga I -tt JESENICE, PJiDOVLJICA ) I - ŽIVLJEJSKE TABLIC S ZA LETO 1961, NIVOJI TEB KOEFICIENT FEEŽIVETJA ZA 1981, po SkRTi.02 TI 1961 pr o de 1 ih 117 1981 SHS I Priloga I — E ( KBANJ, ŠKOFJA LOKA.. TBz..i-C ) LIVLJSKSKE TABLICE ZA LETO 1961, TEH KOEFICIENT PEZIVETJA ZA 1981, 1961 IN 19 lih SES Koeficient preživetja F x'1981 0.9817 0.9966 0.9986 0.9982 0.9974 O.9966 0.9956 0.9939 C.9907 C.9851 0.9752 C.9594 0.9249 0.8830 0.8197 C.7285 0-5378 <' , 3493 0.9864 0.9975 0.9990 0.9987 0.9980 0.9973 C« 9965 0.9948 0.9923 0.9879 0.9806 0.9695 0.9510 0.9196 0.8668 0.7852 0.6493 0.3369 I - p Priloga I - P C ČEPKUICA, DOMŽALE, GROSUPLJE;-IDRIJA, KAMNIK, ° x LITIJA, LOC-ATEC, VRHNIKA ) JIV L JELŠ KE TABLICE gA IETO 1961, NIVOJI SMRTNOSTI 1961 11^ 1981 TER KOEFICIENTI PREŽIVETJA ZA 1981, po predelih bES Priloga I - 8 ( KOCEV 1IVLJENSKE TABLICE ZA 3E TEB KOLEICIE.TI PREŽIVET JE. RIBE IGA .) TO 1&61, i TVOJI 'tl A I - J 6'1 y pO S x IR TE p r e Sil 1961 IE 1981 delih SRS Priloga I_ T — T-T ( ČRNOMELJ. M ETLIKA. NOV j) MESTO, TR E3NJE_) I - ŽIVLJENSKE TABLICE ZA IETO 1961, liitfCJI TEE KOEFICIENTI PREŽIVETJA ZA 1981, pc SMRTNOSTI 1961 IN 1981 predelih SRS H . Priloga I - I ( BREŽICE. KRŠKO, SEVNICA ) ŽIVLJZESEE TABLICE ZA IE TO 1061, i. IVO JI ŠIBILO. I 1061 IE 1961 dolih SRS TER KOEEICIEI.TI PREŽIVETJA 2A 1981, po p - Starost Verjetnost Zivljensko L LVc-^i smrtnosti ivoeficiern —«+•! ,-nfir-io ’ v- : 7.a nr e z i ve t i £ n s k o prebivalstvo Priloga I ■ Ž I7L JEES K3 TER KOEEIC - K ( HRASTNIK, TESOTEJS," vSHJOTfJUT ~T'~ TABLICE ZA It'. TO 1^61 } Is XV O J j. naiRTr.CD-Ll IEIITI PEEZIVETJA ZA 1981, po prede 1361 IP 1981 1 i h SES K i -Prilo- a 1- -- Lo ( CELJE ) 4 . 1 vj_icjnji':S TAZ-lICS Zii ixa_0 1961, NlvuJI Ej- —- ^ - C d -— TJ3' KCLEICIEKTI PkSrIVEfJa ZA 1981, po prede 1961 BI 1981 1 i li SBS Priloga X — M ( DBAVO&EaD. EAVilE. SLOVEPJG-EADjuC ) Zenske prebivalstvo 81 I Pr iloga I — - IIo ( liAEIBORSHE IdBSTI«OBČINE ) ŽIVLJSKS ES TABLICE ZA LETO 1061, N IVO JI SkBTr? OSTI 1961' UT 1961 TEE KOEFICIENTI PREŽIVETJA ZA 1981, po predelih SRS 'Prilera I - tl " ( EENIHT, OPi yv j X _ l : C. NS-O-IABLPCS ZA LATO 1961, z IVJ TI PREŽIVETJA ZA 1981, pc R1PL« ~7 T-rrT t ■« jl / Jbti Hi Ter koeficiekt c' J- u:'..U p r e d ) I ?I 1961 I 1981 e 1 i h ZRE >* PRILOGA IV.(Pravilno II.) Skupni pregled projekcije prebivalstva slovenskih, občin za razdobje 196l-2ool TABELE A to to to to to to to to to to h- ;i co -o cr\ cn 4^ 04 to M O Pril na 17. IV-1 .6 »u. ril A iAil/jJu' PkLC-LEI) PBCJEKCIJE C3JE 1' 61 - 20C1 FBS3IVA13IVA S LOVE I!S KIH OBČIN L G t ci Priloga IV • I Pri Iva IV. IV-3 SKUPI. I PRBOILD PROJEKCIJE PH Z.L IL-. BDG3JB 1961 - 2001 IVALSTVA slovenski:: OBODI Leta Pril:-a 17 SKUPII PREC-LED PROJEKCIJE PREBI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 vAUB TVA S LOVEPSKZ H občih L e' t a PRILOGA III. Projekcija prebivalstva slovenskih občin po spolu in starosti za razdobje 1961-2ool Vrstni red občin: A - Izola Koper Piran B - Ilirska Bistrica Postojna Sežana C - Ajdovščina Nova Gorica Tolmin D - Jesenice Radovljica E - Kranj Škofja Loka Tržič Fo - Ljubljana F - Cerknica Domžale Grosuplje Idrija Kamnik Litija Logatec Vrhnika G - Kočevje Ribnica H - Črnomelj Metlika Novo mesto Trebnje I - Brežice Videm Krško Sevnica K - Hrastnik Trbovlj e Zagorje L - Celje Laško Mozirje Slov.Bistrica Slov.Konjice Šentjur Šmarje (Šoštanj) - Velenj Žalec M - Dravograd Ravne Slovenjgradec N - Maribor Lenart Ormož Ptuj Radij e 0 - Gornja Radgona Ljutomer Lendava Murska Sobota 4 S. žgihtO z*** . sv\ab,fi9il "* B^ocfoS asciijM Priloga III.' PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH- ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 III - A Priloga III III - A IZOLA PSO JAKCI JA IB 23 IVA. Lo T VA SI/DV3USZlE^O?OIx-: ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 . ‘4- \ . C t> č i n a : IZOLA PO SPOLU III Leta Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SiLVELSKIH 5A RAZDOBJE 1961 - 2001 III . A Priloga III. ZA PREBIVALSTVA RAZDOBJE 1061 - 2001 PROJEKCIJA SLOV EifeKpi-; oboi: . III - A KOPER PO SPOLU IN STAROSTI O d č i n a ‘ KOPER Leta Priloga III. PROJEKCIJA PEEBIV.ALSTVA SLOVENSKIH OBČIH ZA RAZD03JE 1961 - 2001 C 1 c i n a : PIRAN Leta PO SPOLU .11. PIBAil 7 .. T>r« K 'T?' Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOV.uKSII> ZA I-UZLCBJE 1961 - 2001 ril — a. PIRAN priloga III III - 3 ILIRSKA BISTRICA PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVEKSKIK Z A IAZDOBJE 1061 - 2001 O 1 5 i n a : ILLttSKA BISTRICA 30IT PO SPOLU Iri STAROSTI Priloga III. III - B ILIRSKA B13 TEI Cii PROJEKCIJA PREB IVA IS TV A SLOVENSKI? &BČIN FO .SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina: ILIESKA BISTRICA Leta C 4- r • "*i ^ o r kj oai ob 1» Priloga III. III . 3 POS TOJUA Priloga III. jrriicga III. FBOJEKOI JA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 III - B SEŽANA OBČIN PC SPOLU IN dTAROSTI in - c AJDOV&CIHA priloga III. ?1C J CA II JA PNBPIVaILTVA S ZA IUZD03JE 1961 - ^2001. Občina*- AJDOVŠČINA liCvJBE Let OB OII: a OJ Priloga III. PROJEKCIJ^ PRJSBIVAISTVA SLOVENSffv SA RAZDOBJE 1961 - 2001 TV O 1) c i n a : AJDOV SOHA "v Let S uarče w ni. - c iiJDO v 00IIA Frilc-.^a III III - C KOVA GORICA Priloca III III - C KOVA GOBICA PRO JAKCI JA PR 13IVALS TVA S LOVEKSKIH ZA RAZDOBJU 1961 - 2001 O o c i n a : KOVA GOBICA PO SPOLU IH STAROSTI leta Prilega III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina : T0IA2IN Let III - C III - o nAT*. • t* t J III - B JESENICE Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 M Občina: JESENICE V Leta Starost OBČIN PO SPOLU IN'STAROSTI \ Jk ■ III - I Priloga III. RADOVLJICA PROJEKCIJA PREB IVA. IS TVA SLOVEKSKII! OB CIE PC SIOLU IH STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 O Tč i n a : RADOVLJICA Leta Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina • RADOVLJICA Leta Starost III - D RADOViJ -L Cii. OBČIN PO SPOLU- IN STAROSTI PG SPOLU PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVEESEIH OBČIL IH STAROSTI -■* III - s Priloga III. • IMJ PROJEKCIJA PHEBIVAISTVA SLOVENSKI^ ,03ČIN PO SPOLU IH STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 . • L, S Priloga III p 1OK/1 III - ŠKOFJA L projekcija prebivalstva slovenskih občie po spolu ib starosti Zk RAZDOBJE 1261 - 2001 III - £1 Priloga III. SKOPJA* LOKA PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 f \ . 1 - Občina: SKOPJA LOEA >? 'V* Leta Starost III - E Prilega III. TRLIC PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVEL S KIH OBČIL PO SPOLU II-. STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 ; O "o č i n a : TRŽIČ Leta 40-44 J J J_2 Priloga III. TRŽIČ PROJEKCIJA PR ZB IVA IS TVA SLOVENSKIH, OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 195 1 - 2001 • ** • Občina : TRŽIČ P- N Leta Starost LJUBLJANA Dl STAB03TI Priloga III III - Fo LJUBLJANA PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI za razdobje i96i - 2001 Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVEUSKIE sa rlzdobje 1&61 - 2001 O 'o č i n a i CERKE ICA Leta III - F CERK- i J. Oii OSCIB PO SPOLU IB STAROSTI i « * ' v ' * < % ** ' . *• 1 • H DOKiuiliE Priloga III. projekcija prebivalstva slovenskih ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 OBČIN PO SPOLU STAROSTI O t> 5 i n a - DOliZALE Leta 2C01 CV) vo 00 10 O m *V-. O to m C" -C« C- ot CO COLO© OJ U) C- CO M C\}r-lCO in oj o COOCO C HO C- LOCOCO LO C j <-■ CO to 05 to W 10 05^: CO to r-l VO t> r-ltO© O to to 05 CO IN CO tO IN to O' to UO < ! LO LO r-l LO 'i' O LfO O to C? tO rv} LO rH H N r—I rH to r—1 r-1 CO r-l r—I CO r-l iH CO i—1 r—I ' ,5 r-l r-l CO (H r—1 tO r-l r—I OJ r—1 r ~I CtJ C\J C\2 'O III - p GROSUPLJE Priloga III. PROJEKCIJA PREB IVA IS TVA SLOVEESEII: OBČIL ZA IU2D03JE 1961 - 2001 Občina * GROSUPLJE r L SPOLU IR starost: Leta Priloga III. f ; N.- ■ PROJEKCIJA PRE3IVAISTVA SLOVEJSKIK'>03CIN ZA RAZPOBJE 1961 - 2001 'i po 'spolu ii: m - E GROSUPLJE STAROS TI C d 5 i n a ’ GROSUPLJE Leta III - F IDRIJA "Priloga III. PROJEKCIJA prebivalstva slovenskih OBČIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 O L č i n a : IDRIJA L e V a PO SPOLU IH STAROSTI III - F Priloga III. KALJTIK PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIL PC SPOLU IU STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 ** V O L č i n a s KAJUT IK Čl*' ./ 'V L g a Starost * irr-^-r LITIJA Priloga III. PROJEKCIJA PBUBI7AL5 TVa SLOVANSKIH Zk RAZDOBJU 1961 - 2001 OBČIL PO SPOLU IE STABCSTI t a III - F LIT-1 JA Prilosa III. III - F LOGATEC Prilega III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IK STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 . O "o c i n a : LOGATEC Leta Starost Priloga III. III - F LOGATEC PROJEKCIJA PRE3IVAISTVA SLOVENSKIH OBČIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 L K r .* *• Občina: LOGATEC V Leta PO SPOLU IH STAROSTI Starost Prilaga III III - F vrhiika. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA BASIOBJE 1961 - 2001 OBČIH FO SPOLI II STAROSTI III - G- KOČEVJE Priloga III. PROJEKCIJE PRE3IVAISTVA SLOVEKSKIH ZA- BAZD03J3 1061 - 2001 O L 5 i n a s KOČEVJE 95—09 40-44 7 r OBČIH PC SPOLU IN 'STAROSTI a III - c- KOCEVJE Prilega III. PBOJEKCIJA PBEBIVALS IVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLE IN STABOSlI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 O 1 č i n a ; KOČEVJE , v 4, A . Priloga III III - C- BIBriCA FR0J3KCIJA PREBIValS IVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2C01 O 1 S i n a : RIBNICA Leta ■j rar os t OBČIL PO SPOLU IL STAROSTI Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVAISTVA SLOVEKSK^E, OBoII: P' III - C- R131ICA IH STAROSTI Prilega lil III - H ■ ORL OiaE IJ OBČIL PO SPOLI 1 D: STLZROS?! a Prilega III. III - H ČRKOMELJ PROJEKCIJA PREB IVA IS 'TVA SLOVEKSEIČ. 'OBČIN ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 ,v‘ ; 1 • ** *• Občina! ČRNOMELJ PO 6POLU IN STAROSTI Lata III - H ILETLIKA OBČIL PO SPOLU Ilf ST-ABOSTI Priloea III III - H METLIKA ,•* < PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVEESi%T"DBČIK PO SPOLU IH STAROSTI ZA Ril ZLOB JE 1961 - 2001 U ; / 1 • -t* * Občina: METLIKA v CG O O O LO LO OJ HvD i> CVKO G) OJ H IOjOO OHM H H LO O O H H LO ' H H CT> tOH^ 03 G') £> CJ LO OD VO^O OJ LO O- H OJ tO tO (O vO CO tO CJCJ^J-. 05 OJ ■šfi H H tO H H OJ HOJ Priloga III “ TI NOVO HESVO III - H HOVO MESTO Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKI^ OBČIH PO SPOLU IL STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 VI-,; O L č i n a : HOVO MESTO Leta Priloga III III - H TREBNJE PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA R' ZD03 JE 1961 - 2001 ' f ^ S; r Občina * TREBNJE *' I. L e t' a prilor.a III III - I BREŽICE PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIH PO SPOLU ‘ ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 IH STAROSTI Občina 3HE1ICE Leta III - I Priloga III. BREŽICE PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENS^llk.OBČIN PC SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 ' ; V Občina: BREŽICE V*' leta Starost Priloga III III - I 7 idil: krško PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIL PO SPOLO IL STAROSTI ~—— - . ' III - I Priloga III. VID Sil KRŠKO PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVERSKIH OBČIN PO SPOLU UT STAROSTI ZA RAZDOBJE.1961 - 2001 III - I SEVNICA Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVA IS TVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU III STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina: SEVNICA Leta ^TTr-” ; T SEVNICA Priloga -III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IR STAROSTI ZA RAZDOBJE. 1S61 - 2001 III - K HRASTNIK Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 STAROS TI Občina : HRASTNIK Leta Starost Prilega lil. III - K HRASTNIK PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA PuaZLOBJE 1061 - 2001 » • • L e t'^'*” Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina: TRBOVLJE Let Starost - III - K TRBOVLJE občin po spolu ir: starosti a III - K TRBOVLJE Prilega III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH-,©RČI1'I PC SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1951 - 2001 K.. ¥ O' 4: Občina*- TRBOVLJE 'C '«* Leta III - K ZAGORJE Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU III STAROSTI ' RA RaSPOBJE 1961 - 2001 III - K ZAGORJE Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN ' za razdobje 1961 - 2001 Občina: ZAGORJE L 8 t f PO SPOLE IN STAROSTI Starost III - L Priloga III. - -~-r- - - : -SEEJE-“=■' PROJEKCIJA PRSBI7AISTVA SLOVERSKIH OBČIH PO SIOLU III SLABOSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina: CELJE Leta III - L CELJE Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA S LOVE KS K IH vOB^IN PO SPOLU IH STAROSTI ZA' RAZDOBJE 1961 - 2001 H . ' O L čina? CELJE v" 0 '* Leta Priloga III. III - L LAŠKO PROJEKCIJA PREBIVAISTVA SLOVENSKIH OBČIL PO.SPOLU ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 IN l-.BOSTI 2001 8788 8842 17630 747 718 1465 726 698 1424 707 680 1387 687 660 1347 663 637 13 C C 641 616 1257 623 601 1224 600 580 1180 562 569 1131 Priloga III III - L LAŠKO PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH CEČIK za Razdobje 1961 - 2001 O o č i n a : LAŠKO Let PO SPOLU IE STAROSTI Starost III _ T. MOZIRJE Prilega III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLE IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 O t> č i n a s MOZIRJE Leta —=i Priloga III. III - L MOZIBJU PROJEKCIJA PR.U3IVAISTVA SLOVENSE^K pBCIK PO SPOLU III STAROSTI Zk RAZDOBJE 1961 - 2001 H N Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH za razdobje i96i - 2001 m - L . SLOV! BISTRI GA OBČIN PO SPOLU II' STAROSTI O L č i n a : SLOV! BISTRICA L s t a Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVAISTVA SLOVENSKIH OBČIH PO SPOLU . ZA RAZDOBJE l r '6l - 2001 ~.“UT - L S LOV. BISTRxOA IH STAROSTI Občina: SLOV. BISTRICA f \ H L e t^.a'.** Starost Priloga III. 'III - L “SLOV.KONJICE ‘ PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČlH PO SPOLU IN STAROSTI za razdobje is 6 i - 2001 O o c i n a : SLOV. KONJICE Leta Starost ITI - L Prilega III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLGVERSKIH y ,a razdobje i'- 6 i — 2001 O 'd č i n a : ŠENTJUR ■ ' ~. -pl—k- • SEKTJER OBČIH PO SPOLU IR STAROSTI as III - L Priloga III. ŠENTJUR PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU III STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 V* 4 Občina s ŠENTJUR H.; j' ‘E •»* 'T** L e t\a Priloga III, PROJEKCIJA PREBIVA IS IVA SLCVEIJSKIE ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 O "b č i n a : ŠMARJE Leta Starost Priloga III. PI^L SLuSR cJ iii PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OpOIK .za razdobje 1961-2001 f \ K- f * ' C L č i n a : ŠIARJE *' '.** V Leta PO SPOLU IN STAROSTI Starost JrriiO/,3. _III. III - L ^VELENJE PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 O b 5 i n a s ŠOŠTANJ-VELENJE Leta Starost OBČIN PO SPOLU Dl STAROSTI Priloga III. c ' v - PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKI:^, 'OBČIN PO SPOLE ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 •’v fl* O t č i n a : SOŠTABJ - VELENJE III - L ŠO STANJ-VELELJE IE STAROSTI L e t- a La LE C Prilega III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIH PO SPOLU III STAROSTI ZA Rii ZLOB JE 1961 - 2001 -Priloga III IJI - L ŽALEC PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA RaZBGBJE 1961 - 2001 ..—•—= - - ---III==■ Priloga III. DRAVOGRAD Priloga IIi. lil - M DRAVOGRAD PROJEKCIJA PEPE IVA IS TVA SLOVENSKIH OBČIH J-O SPOLU lN STAROSTI ?A RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina'; DRaVOG-RAD i' A: L e t/ja « - S tar os t PAVLE Priloga i TT. PROJEKCIJA PREB TJA LSTVA SLOVENSKIH OBČI! PO SPOLU lil STAROSTI za razdobje 1961 - 2001 O L> č i n a : RAV^e Leta Starost III - M Prilega III. RAVI3 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OB p III PO SPOLI II' STAROSTI ~A R-iZIkBJE 1961 - 2001 'f \ k*. Občina: EAVHE ' 'i* V Leta Starost III — M III - k Priloga III. SLO VEIT J (PRALEC PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH $B«£N PO SPOLE IN SLABOSTI ZA RAZDOBJE 1S61 - 2001 '•>' j vr ‘ Občina: SLOVENJ C-RADEO ' 'V* L e -t a Starost III - N iviAE IBCR Prilega III. PROJEKCIJA PHEBIVAI6TVA S LOTO S KIH OBČIH PC SPOLU III STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2CC1 Občina- LARIBOR Leta Starost --Prilega III III- K IsIiEIBOS- FBOJEIICIJA PHE3I7AISTVA SLOVEHSEIE OBČIL PO SPOLU 1L STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 -,< 4 C Občina: L1AEIB0E H " Leta '** 'V- / Im m - :: III - I'T LENART Priloga III. -t* ' PROJEKCIJA PRSBIVALSIVA SLOVENSKll>*.(JBOIE PO SPOLU IE STAROSTI ZA RAZDOBJE 1061 - 2001 r 4: V O "b č i n a : LENART . . Leta -nr^-.F— III -JJ Prilega III. ORMOŽ PROJEKCIJA PREBIVAISTVA SLOVENSKIH JDBGIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 jf s S 4 v O L c i n a : ORMOŽ ■** Let Starost III - N PTUJ Priloga III. III - II ^—Priloga III. PTUJ PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIH PO SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 SABLJE Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina: RADLJE I 6 t 8. III - IT RaI) LJ in Priloga IH. , v PROJEKCIJA PRE3IVAISTVA SLOVES SE IR 03015 PO SPOLE IR STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 >?. O L č i n a ; RADLJE Leta III - o GOSKJA BALGONA Priloga III. PROJEKCIJA PBEBIVaISTVA SLOVENSKIH OBČIH PO. SPOLU IN 3TABOSTI ZA BAZLOBJE 1S61 - 2001 C L> o i n a J GOBNJA RaDGOLA Let O "tj cL-S Id "fc III - o GORNJA RADGONA priloga III. . PROJEKCIJA PREBIVALSTVA SLOVENSKIH OBČIN PO SPOLU IN STAROSTI ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 ,* • . Občina: GORNJA RADGONA ^ S L e t 'a *•* K . Starost III - o LJUTOkER Prilega III. PROJLKCIJA PEElBIVALSTV A SLOVENSKIH OBČIH PO SPOLU III STAROSTI ZA RAZDOBJI! 1061 - 2001 O t> č i n a : L JUT 01 ,m Prilega III. PEC,PEPCI JA PBL31VAISTVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1 ;, 61 - 2001 Občila! LENDAVA Let IIP - O LEKDa. V.A OBČIN PO SPOLU II! STAROSTI a Priloga HI. III - 0 LCi JjAVii PROJEKCIJA PREBIVA LS TVA ZA RAZDOBJE 1961 - 2001 Občina: LENDAVA SLOVENSKIH OBČIN PC SPOLU k N L e ■'& 'S " IN STAROSTI Priloga III. PROJEKCIJA PREBIVALo TVA SLOVENSKIH ZA RAZDOBJE 1561 - 2001 Občina: LITRSKA SOBOTA • Let O <—• r~i 4- ^ lQi .. O O 5— c - -III - o - MORSKA SOBOTA OBČI!: PO SPOLU IN STAROSTI « :