U*1.1J ID praznikov TO—YEAR XXIV, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOIE Cklcsgo, m, četrtek, 9. Julija (July 9), 1931 tlOt Ured nitki In spravsltkt protUrti Mft7 8. Uwndai« A v* Offle* «f PubltCDtiODr M9T Houth LawrwUU Kr%. ■ T«topt>i.ii«, Ročk««11 4K4 STEV.—NUMBER 158 1. »S.U0 «. un. Arc«.pt»nce for malha* •MtioD UM. An uf Oet l»lt, Mth»ru*i «a Jim« 14. It it r«t« of It bsbb onfercnca evropskih državnikov v Lon aijer MacDonald povabil za opnike velertl p* posvetiva e o podrobnostih Hooverje Xa načrta, Drugi korak za »življenje industrijskih akti rasti bo zahteva od ameriške ade za redukcijo oborofteva Ja _ tondon. 8. jul. — Premijer tDonald je včeraj ponovno abil zastopnike evropskih sv na konferenco, ki naj bi pravljala o podrobnostih Hoo-jevega načrta. tfacDosald ni naznanil dne-za otvoritev konerence, toda točila iz Pariza govore, da je fleftki poslanik informiral ncosko vlado, da se bo kon-enca otvorila prihodnji te- i, zaeno pa je pristavil, da bo bolj posvetovanje veščakov diplomatov. J svojem govoru v poslanski mici je MacDonald omenil, je angleška vlada predlagala 0 konferenco že prejšnji te- 1 Franciji in Združenim dram z namenom, da pride tprej do dogovora glede Hoo-jevega načrta. Angleški pre-er je mnenja, da je treba iz-diti in harmonizirati večje rilo kočljivih točk, ki jih vse-e francosko-amerlški dogo-, zato je pa potrebna konfe-ca zastopnikov dotičnih e-pskih držav, ki so v celoti ali jridržkl sprejele Hooverjev dlog enoletnega moratorija. Vaahington, D. C., 8. jul. — zanesljivih virov poročajo, da predsednik Hoover priprav-toa predložitev načrta e- pskim državah, ki bo vse-al zahteve za redukcijo ob'£"[P evanja. Njegov originalni dlog enoletnega moratorija snja poleg drugega tudi vell-Izdatke, ki jih evropske drža-trošijo za oboroževanje, kar sden glavnih vzrokov svetov-iepresije. Svoje svarilo pro-boroževanju je naglašal tudi oznejših izjavah francoski ii, ki se je dolgo obotavljala, dno je sprejela njegov na- >ržavni department je vče-naznanll, da je sprejetje daednlkovega načrta prepre-finančni polom v Evropi in toče tudi oborožen konflikt i nekaterimi državami, »oučeni krogi v Washingtonu ore. da ao obiski državnega [lika Stimeona v Nemčiji, I-ji in Angliji v,prvi vfcsti na-ajeni organiziranju Vnti-ita, da se evropske velesile »če j o za drastično redukcijo roievsnja na prihodnji raeo-itveni konerencl, ki se otvori ebruarju v ženevi Poostritev spora mi pa-peiem in fasisti Fašistično časopisjs obtožilo voditelje klerikalnega gibanja v Italiji zarote proti vladi mm, 8. j ul.——Poskus Vatikana, da ublaši napetosti med italijansko vlado in sv. stolico, kl so nastale po objavi papeževe enciklike proti fašizmu, je naletel še na večje sovraštvo proti pa|>ešu v fašističnem tisku. Neki visoki vladni uradnik je včeraj izjavil, da odgovor italijanske vlade na papežev zadnji napad še ne bo tako kmalu objavljen in da bo vse kaj drugega kot prijazen. "Lavoro Faacitrta," fašistični list. je včeraj objavil detajle o nameravani zaroti, katero so kovali Don Sturzo, bivši vodja ljudske stranke, ki je sedaj v izgnanstvu; monaignor Pinzardo, pod-tajnik papeževe države in bivši duhovni vodja Katoliške akcije; trsi Dalla Porri, urednik vatikanskega glasila "Oseervstore Romano," in Augusto Ciriaci, predsednik Katoliške akcije, z namenom, da strmoglavijo fsši-stovskl režim. Katoliška akcija jim bo služila kot orodje za kon-trarevolucionarne aktivnosti in ekonomska kriza kot povod, da se vrže Italijo v civilno vojna m. • u i ■■■ '/ Roiitav zamoroov v ao- »ratorij ne bo pomagal Jugo-> slavi jI )urtsj, 8. jul. — Moratorij za ne dolgove in reparacije, ki sdaj v moči za eno leto, je neeel Jugoslaviji, Rumuniji Grčiji več škode kot koristi, poslavlja dobiva letno od mčlje poldrugi milijon dolar-reparacij, plačuje pa Ame-i letnih $226,000 na račun ga; torej je na veliki izgubi, munlja prejema letno $2,-1,000 reparacij in plačuje »eriki $700,000, kar pomeni iko izgubo. Grčija tudi preje-$1300,000 odškodnine in Čuje veliko manj. Na doblč-pa je Bolgarija, kl bo v tem s prihranila bliža dva milijo-dolarjev. Ogrska bo tudi »fltirala in nekoliko Cehoslo-KUa. Ja(H»n\ Koto, Japonska. 8. jul. — Ja-sski astronomi ns tukajšnjem lervstoriju poročajo, da so krili nov planet v našem o-nčju. Planot ima 11,000 milj Ig premer, torej je malo več-kot semlja. Od zsmlje je od-U«p090Ševul('|i sPedo$ ralisiranega tiska. Usti, ki sprejmejo delo, prejemajo shs-ko mezdo kot domačini, kateri opravljajo sllčno delo. Delovne razmere *o'sa vso onaks. Ameriški delavci se morajo prilagoditi ruskim rasmeram prav tAko kot so ss morali prilagoditi lno-semski delavol ameriškim razmeram, ko so prišli v Združene dršave. Ameriški delavci v Rusiji še včasl pritožujejo radi pomanjkanja luksusa, ki so ga bili navajeni, kakor na primer električna rassvetljava, kopalnice itd., toda teb pritolb Je malo. Skupno s sovjetskimi delavci se trudijo, ds ta pomankljlvosti čimprej odpravijo. Inšenirji Hugh L. Cooptr Co„ ameriške firme, kl gradi ogromno elek-trarske naprave pri Dne post roju še od I. 1027, so se savesall, da bodo ostali še nadaljnji dve loti v Rusiji, da bo dalo končano. Sovjetski uniji primanjkuje dva milijona delavoav, da lsvršl svoj petletni načrt. Združene dršave l**"»jo de<^ milijonov de-laveev preveč. Iz toga sledi, da se bo isseljevanje Is Amerike v Rusijo večslo od leta do leta. Zsotoajske poroke v Chlcsgo. — Mirovni sodniki In psetorjl v bližnjem prsdmsst-Ju Evans tonu nasnanjajo, da bodo do p rek I les poročili vso pa-rs brezplsčno, onim pa, ki pridejo od sunaj. povrnejo vozni* no sa taksi. Poroka se Isvrti takoj čim kdo pridat podnevu, ponoči ali ob treh sjutraj. Namen tega Je, ustaviti padanje porok. , . r . ». ■ ^ 71.000 tekstilnih dslaveov odšlo v. 1 lenih Chsrlotte, N. C. — Tsstllnl tovsrnsrji na Jugu ss poslali 76,o t. kntilnih delsveev "ns počitnice/' seveda bres plače. Koliko čsss bodo trajale te "podimo" nI bilo povedano. Mo-goče psr tednov, mogoče psr 8ltteeev. Nsmsa podjstnikov js, znlžsti produkcijo. Dvs fsrmsrjs šrtvl strele Lebenon, lnd„ 8. Jul—Strela js včersj ubila Obari ds ln Dallas Evanaa, ko sU lals na polju. t jfr JL SROBVSTS PROSVBTA H N m M«. IM* m t*. in CiMra ftj* M mU ■UKT; Ma U.TJ «• M M>l •• Moratorij sprejet Evropa i« sprejela Hooverjev načrt moratorija In Hoover je naznanil, da »e moratorij lahko aniatra v moči od 1. julija. Za eno leto ao pozabljeni val vojni dolgovi med Ameriko in evropskimi deklami in vojna edfckodnina jod Nemčijo In njenimi upniki, Plačevanje odrodenih dolgov In reparacij ae obnovi Šele L Julija 196B in traja deset let j>oleg rednih plačil. Osemsto milijonov dolarjev, ki bi i!! na račun dolgov in reparacij, je adaj na razpolago prizadetim deželam, da podpro avoje polomljeno gospoda rat v o. , V Evropi Je valed tega veliko veselja In na borsah raste vrednoat delnic in drugih papirjev. Slika Ja intereeantna. Vprašanje pa je, kako se bodo gostje dršall, ko prasnik mine tn se Začne "plavi pondeljek". Ta slika, ki pri-df prihodnje leto, bo zanimivejAa. Stalinove reforme Is Moskve je prišle vest, da je Stalin, glavni vodja ruske boljievilke »tranke, katera je sedanji vladar sovjetske Rusije, začel z velikimi Industrijskimi reformami. Poročilo se gls-si, da takih reform nI bilo v sovjetskem sistemu, odkar Je Lenin leta 1922 uvedel snsno "novo ekonomsko politiko", ki jo na kratko le danes imenujejo "nep". Stalin je ps uvedel "novo industrijsko politiko", ki se bo na kratko Imenovala "nlp". j , » j, * Leninova nep Ja oftivela do neke meje privatno trgovino, katero so *JW boljAevIki bres malega zatrli prva leta po revoluciji In civilni vOjnl. Stalinova nlp pa namerava oživeti Individualno odgovornost In -sposobnost v industrijah. To pomeni, da delavci v ruskih tovarnah ne bodo več enako plačani kot so bili do4ej, temveč vsak po svojem zasluženju In zmotnostih. V ta namen se uvode v splošnem — deloma je še uveden ~ sistem akordnega dela (plača od koaa) In posebnih nagrad ali ttomiaa. 8talin je tudi priporočil, da delavci počivajo vsak Šesti dan namesto vsak poti, počivajo naj pa vsi, ne le en drl, ena petina, kot sa godi danes, ko delopust kolobarl In se malo-kja primeri, da so vsi člani ene druftlne skupaj ' doma na en dan. Ta eksperiment kolobarje-nja Je bil selo nerodna poteza In sovjetski delavci so nedvomno veeeH, da je padel v vodo. - ' Stal i nov s nova Industrijska politika bo seveda veliko itboljšala materialne razmere ruskih delavcev, če jo bodo pravično Izvajali w na drugI strani pa odpilje Rusijo daleč proč od komunističnega cilja In jo utrdi v drftav-nem kapitalizmu Ameriški listi pišejo, da Ja Stalin s novimi reformami "odpravil komunizem In s tem prisnal, da Je komuntsem nemogoč". To je bedast oča. Nihče ne more odpra-m nekaj, česar še nI. KomunIsem v Rusiji — bolJftsvfM ga Imenujejo tudi socializem — Ja do dantos samo Ae na papirju. Zdaj, ko uvajajo akordno dfo In rarilčne plače ss različne smoAttosH ter individualno Iniciativo na glade na strankino pripadnost — bo pa komunizma Šs na papirju zmanjkglg._ Politik. i iz naselbin fi Zanimiv« beležke k raznih krajev la GISOTT) IS saj ss«lev dopUi as| Ms Xs as) M PnsrSa ssj vstfs| psepMsfs •»•)• pMM Jk Hm**** prUpi*. trn rtmlfmi; tplmal morijo MU t ■ |S* ss bssM sslrsll.) la* le NewynriMtl governer Franklin D. Roase-veH al katoličan, kljub temu je pohvalil šegna-nje avtomobilov, ki as Je tršilo pred katoliško cerkvijo sv. Drtitlne v Now Yorku prod nekaj dnevi. Danlel de Nono, šupnlk omenjene eer* k ve, Ja obratno pohvalil Rooeevelta rskač, da ga salo vsseli, kar governer prltnava, kako aa car-kev trudi sa "varnost na cestah", Roossvett ki se šta|a sa naprednega, naj« bri nI tako bedast, da bi ns vedel, da Ja te navadno prasnoverje, ki pomaga edino cerkvi, as j manj pa lastniku avtomobila — amptik guverner Je predvaem politik, 2* nekaj mesocev kfošijo vesti, ds se bo Rooasvelt poganjal sa predsedniške ksndldaturo prihodnje Ma Kot kandidat računa na giaeove katoliških republikancev, ki Jih Je dobil Al Smlth pri sadnilh volitvah. Politika Je politika Sosed Amer. Slovenec", ki aumda lakaja samo satu, kar Uhaja Proeveta. Je Imel zadnje dni širok članek v dveh številkah a naslovom Malo kritike a kritiki". Kritika, ki Je nI me* lo. ae peša a šlanki e papalovl enet kitki v Pre-sveU. Na kancu prvega članka te fine kritiko JO rečsno, ds j* k« eneliaike v Pvosvsti — ■ imx1 vsako kritiko Ped vsako kritiko — la štiri |i ihajMIMke: Logika? Kur«, Mike Pod vsako kritiko 1 Volitve aa Klyj* IMina. — Volitve ga šolski odbor * pred durmi. V sam so še v spominu lanske šolska volitve da bi se pa kaj takega več ne dogodilo, smo se organizirali. Da je klub potreben, tega mt more nihče zanikati, ker dregaše ni nobene kontrole. Ako nimamo kluba, nsH drugi vedno pravarijo; načinov, da nas Slovence preveri jo, imajo vaš. Eden je, da so vedno poskrbeli, da se je več Slovencev priglasilo za kandidate kot je bilo potrebno. Na U način so se naši glasovi cepili in poraz nas je bila gotova stvar. Tc se bo delalo tudi v bodeče, ako Slovenci ne bomo delovali skup no. AH je mogoče skupno delovati brez kluba t Zgodovina elyjskil< Slovencev nam pove, da je nemogoče brez kluba skupno delovati-Ako bomo pokazali, da nismo sposobni slcupaj delovati v kluba za k Hib in s tem za vs* Slovence živeče na Elyju v splošnem potem ho naša usods f Javnem življenju zapečateaa za vedno Slabo bo sa nas Slovence, ako bi ee ksl takega pripetilo, ker, ka kor nam Ja vsem znano, Imamo neka t kukavic med nami In njih želja JA da bi naš klub ne dpse-gel zaleljenega uspehs, ker potem M oni lahko opravljali njih umazano delo. Zdaj, ko imamo klub, lahke kontroliramo kandidate in ako jih hvdltmo, so 'jam direktne odgvvOfni sa njih delovanje Vsak član Ima enake pravice vssk Isftko pove ns sej( kar želi Kdor deluje od zunaj proti zaključkom kluba, na sajl ae pa ne |''poštenih na tml Vsi volimo za našega kandidata! Za Amerikanskoslovenski klub Dan Bohinc, predsednik. Mar tln Grahek mt, tajnik, John Kapcsh, blagajnik. Varnost In Četrti julij Cleveiand, O. — V Združenih državah Amerike imamo « praz n'ko v. Novo leto. Spominski dan Četrti Julij. Delavski dan, Zahva Ini dan'in Božič. Med temi praz niki se prasnik Četrti julij naj bolj bedasto obhaja, ker drugače bi ameriško časopisje ne svarilo Javnosti, naj bo previdna na 4. julija. i Kaj pomeni v ameriški zgodovini ta pomembni dan, to pač veste vsi, ki ste prisegli, da se boste borili z orožjem proti sovražnikom republike — "od ljudstva za ljudstvo". Kdor tega ne stori, 'drugega papirja' ne dobi. To vedo tudi tisti, ki so zapustili šolo zadnje počitnice. Starim Ameri-kancem in onim, ki so iz šol že po par let, jim je to še iz sporni na. Kdo bi se ukvarjal s take "malenkostjo", če so tukaj roko-borbe, baseball, golf, avtomobili, punce in druge zabave. No, zakaj pa mlalijo naši časnikarji, da je 4. julij bedast? T t bo nsjveč radi tega, ker nekdaj ko so bile naša velika mesta (Cleveiand, Chicago, St. Louls, Cin-cinnatl, St. Francisco in več drugih) še male naselbine s saluni, kjer so se fantje napill, posebno "oowboyjr, ki so nosili po par revolverjev sa pasom in "bang bang, bang"! Pa se je včasih kdo mrtev zgrudil. Seve, po nesreči. Saluni so izginili, 4kawbojl' In konji tudi (konji ne Še popol- smo prt srcu. , • . jbHHMi Naš sklep na zadnji itil jš« da bomo Imeli eneg* MnUM* šolski* odbor; po dobro prem i Al je. nem ra*iotrtvanjo smb prišli dr tega zuklnU'k*in ranjenih, pa ko V šolski sdbomlk Jm varsntn. 0ffT pigem a ssrapftMl 6. julije«* 3 k St. Clair ulica v<0le\-ela^tvi i- ee je iskasal v prgtaklosH, da je Slovenea v aren; njegovo delova nje nam je v dokas, da je vreden našega zaupanja. On je ddbrc znan pe njogovlh sposobnostih in poštenosti, na kar stt» lahko ponosni. Tak kandidat, kot ja Joe Veranth, je v resnici v ponos vsem (Slovencem. Veeh nas dolšnost je (ako sme pošteni napram sanli sebi), da delujemo s vsemi našimi močmi, da ga levoHmo. Zaključek kluba Je, da volimo samo našega kandidata: kdor bi volil še drugega kandidata sraven našega, tisti naj v*, da ee norčuje sam Is sa-be. Ako šali, da bi Slovenec ne bil Izvoljen, petem naj kar drug* voli. Nobaae razlike nI med ti* atlm. ki voli enega našega, enega pa drugega, In tistim, ki vol' oba druga. To so dokaaale lanake volitve. Vsem nam je snano, da Slovenci v šolskem dlstriktu nl> mamo polovice vseh glasov \ drugi volijp avoje kandidate la po. tem. če se naši volijo (»raven našega le drugega), potem ima Jo drugi kandldatje veČino la naš izgubi. fWt. fl Apeliramo na vse Slovenake vollloe, da volijo samo ta našega kandidata JoeVersntha l . tpom- ■Mini Sla- ma skoro največ promtl&^pdlglbt no tovornega. Danes sem prevo* sli i-krat po tej ulici ls 'Tablic 8quara" (sredine mesta) do E. lOtnd in potem v EucUd beach— zabavni park, katerega lastuje H um ph rey Go. To ja eden is med nsjvečjlh parkov te vrste na svetu. Ima velikanski plesni paviljon in rasno električne napravita kopališče ob Eriejekem jeze ru. Ob praznikih poseti ta park de 50,000 ljudi in tudi več. To bc toliko kot prebivalcev LJubljane 1U amo še slišali kako sosene-l kateri ubošnl ljudje pospeH do) bogastva. Tukaj vam je stari Humphreg. On Je pričel peči ko-rušo na PubUc 8quaru. 8 tem Je obogatel in kupil omenjeni prostor, ki je bila takrat farma. Po sneje je otvoril zabavni park. Ponujali so mu še čes $8,000,000 pa mož pravi: "Kaj bi pa potem delal* če to prodam?" Prostor znan skoraj po celi Ameriki in turisti, ki potujsjo skoti ( leve lsnd. še rsdl ustavijo v Buclld beach parku. r jeni eksperti. Občinstvo Je-vab. da. se w deleži tekme in s tem da našim bklincarjem še več veselja >i sa ballncanje:"' ' v 1 ti .i* Na svidenja v nedeljo, dne 90i julija, v Slovenski delavski dvorani. Za etfbor^Joaeph Lever pr»»'fscdnik S. D. dvorane. i»;r Kako smo praznovali 4. julij Toledo, O. — Ze zgodaj zju< traj nam je prišlo na misel, da bi btid najlepše, da gremo kam na flrine. Res, popoldne amo se zbrali skupaj ter stlačili kakor slanlki na kare In jo edkurili na Kobfttovo farmo (kakih 23 milj daleč). Tam jo vsa okolica zelo lepa,, sama lepo obdelana polja Rojak'Kobe je edini slovanski farmar (kar je meni znano) tem kraju. No, pa še on je začel Šele lisnsko leto. Vendar Ima ie precej lepo urejeno farmo In vodo Imt tako dobro, da prekosi naše trfVo. Ae SO nismo dobro oddahnili je Še prijel Kobe tš meh in k a raztegoval. Nič natt ni bilo vroče, začeli smo se sukati, kakor sa stavo, stari ln mladi, vse Vprek, Naši vrli iiožički sa kar naenkrat ismislijo — in hajdi it hiše veti, kjer so si poaUfmH šelj in ga zbijali, sšvetanih oči Ko so se tega navcličall> ao trpeli hrbti. Mislim, da ima še danes kateri odtise prstov na koši, ker nI uganil kdo ga je udaril. Tudi otroci so imeli svoje veselje. A. Kert jim je nastavlja! po 26c na pod in oni so pobirali z ustmi in rokami na hrbtu. Tako smo se sabavail do noči in vem da ni bilo nobenemu dolg čas. Človek na ta način za par ur pozabi vsakdanje skrbi. 2elim, da bi še ve*krat napravili kaj takega ker tam v naravi lepo se človek razvedri in navžlje čistega zraka da je kot prerojen. Dela se tukaj še vedno po ma lem toda nekaj obljubljajo, da bo čez en mesec boljde. Seveda to velja 'samo za steklarno, kjer delajo vsi tukajšnji Slovenci. Matilda Vrfenčič. Veselica ln koncert Presto, Pa. — Tukajšnja Slovenska godba na pihala in pevsko-društvo iz Canonsburga priredita skupno veselico s koncertom v nedeljo 12. julija popoldne v hladni seaei za Slovensko dvorano v Prestu. Zabava ln postrežba bo v vseh ozirih prvovorst-na. Uljudno vabimo vse okoliftke in oddaljene rojake.—Odbor. , VabUo na^pikaik ,; ( iairton. Pa. — Društvo št. 248 HBZ priredi svoj prvi letoš-aji piknik v nedeljo, dne 12. julija, v Sh*dy parku, blizu Large ceste. Na tem izletu bo raznovrstna zabava, vlečenje vrvi med našim in drugimi društvi HBZ Za ples bodo. igrali^ naši mladi tamburaši iz Versaillesa in na ra-žnju se be peklo jagnje. Seveda ne bo manjkalo hladnih pijač, ki človeka okrepčajo in raz vesele. Bratje in sestre in vsi rojaki te okolice ste vsi uljudno vabljeni, da se udeležite. Pridite vel o-koliški Jugoslovani, da ae skupno pozabavamo na našem pikniku. V slučaju slabega vremena se bo prireditev vršila v društvenem domu na Maple ave. Vstopnina je prosta za vse. Pričaku je se velika udeležba. Za odbor—Marko Nikolich. Smrtna koaa Travnik, Mich. — V Munsin gu, Mich., je umrl Jože Laorlč| donia feetjj #$,to6kem potoku, po domač*: Vangre. Bil je član društva ??aboi**t, 387 SNPJ Postil j^e žrtev^gnn.skeKa.vsla, kU«J»hteval ^ogo življenj Zapušča soprogo ln šest nedora- ■HBHK«^-'' ') 'h nlmo hv, di In da aa naše šel je sa v aaključklh večine aa sejah našega kluba; kar se Jaka! kandidat podvrgel laključttdm večine ln |a na ta načii resnični ljudski kandidat Ako Ja Isvoljan pravi ljudski sastoptlk Je Aalaetno. da Ja še par (HM jih imenujemo od slovenskega naroda), ki asltlra-Jo sa draga kandidate, prai llm je. da sa takim obrne hrbet Obr atti Jim ga bada tudi tuji kandi dat j o. kakor hitro bodo li voljeni ker saveds jo se. da kdor m dober sa svoj narod, Je tudi nJim neva- Naš kandidat Ja vedno t#b zaposlen in radi tega mu ia tc rr. <«<*'» obiskati vseh rojakov aaU se Je itraaU aa seji, da M ga eprastUk Rekel Ja. da bi teW govoriti a vsemi rojaki, ako bi M- Slovenci t Na dan šolskih voli-tev val na volišče? Pokašhao^n-krat, de tnamo tudi ml biti ali*4 alih otrok.—Max 1 m Huda suša v Montani Mili frois^ Mojit. — Tukaj Ima-mo tetos Hudo sušo. Žita ne bo; pričelo se je sušiti kakor hitro je ozelenelo. Ugonobila ga je suša Tudi za živino ne bo krme, sate je bomo morali prodati. Frank Klauzer Srebrna poroka La SaDe, m. — Zadne tedne smo Imeli vročino. Danes julija) imamo pa prav prijetno in hladno vreme. Dela pa nikjer ni. Dne 28. junija sta obhajala 25-letnico Zakonskega življenja (ali srebrno poroko) zakonca Ludvik Kastigar (219 Union st.) Da je bil ta jubUej pomenljivej-ši, so jima priredili prijatelji prijetno iznenadenje v Slovtn skem domu. Bila je prava 'ohcet' Vsega je bilo v izobilju in kljub hudi vročini Je bilo vse veselo, Frank Drnač pa Je igral poskočne komade. Zakonca Kastigar i-ata 5 otrok in so vsi člani SN-še od sgodnje mladosti. Na 10. junija sa je poročil starejši sin, Frank Kastigar. r Agnes CertaHčevo. Mlademu paru šeltm obilo sreče in sadovolj-noeti v novem stanu. Knako želim starejšima še nadaljnlh X let!—Mar? Furar. ČETRTEK, 9. JULIJA. Ali imajo živali razum ?| Vsak ljubitelj Živali vam lahko pove vse polno primerov iz lastne izkušnje, ki dozdevno potrjujejo vprašanje o živalskem razumu. Tu gre n. pr. za primer psa, ki takoj veselo priteče, če se njegov gospdoar odpravlja na vaak-dan j i. s prehod, ki pa ostane mirno na svojem mestu, če se gospodar odpravlja na delo. Znani so nadalje primeri "računajočih konj", ki ao reševali zamotane ra'čune, razločevali barve, denar, igralne karte, čitali itd. Na razumna dejanja pa naletimo tudi pri mnogih nižjih živalih in predvsem pri žuželkah. Treba je opazovati n. pr. samo ose, ka-dar gradijo v pesek gnezdo za svoj bodoči zarod. Naj prvo zgradi ssunica več centimetrov globok navpičen rov v zemljo, ki končuje v širšo jamo." Nato rov zakrije s peskom, kamenčki, koščki leaa itd. ter se poda plen, otl katerega ae bo zarod pozneje preživljal. Ta plen so gosenice, ki jih samica a primernim vbodljanjem omami in potem a težkim, cele un trajajočim delom zvleče do gnezda, kjer odstra ni najprvo ovire pri vhodu in nato sprani plen v podzemeljsko jamo. Tu zleže jajce, zadele vhod najskrbneje in ga potlači z glavo (neka tere eksotične ose uporabljajo celo večje kamenčke kot tlačilce!); končno odstrani skrbne vsako sled, ki bi od zunaj izdajala gnezdo. Se bolj zamotana dela izvršujejo mrav lje, ki jih postavljajo mnogi učenjaki, kar &( tiče inteligence, med vsemi živalmi človeki najbližje. Seveda so spet drugi učenjaki, k odločno ugovarjajo misli, da bi imele živali zlasti živali tako nizke vrste kakor ose, čebeU in mravlje, kakršnokoli aled lastnega, ustvar jajočega razuma. Ti trdijo, da je vsako, nt videz visoko razumno početje živali samo po sledica dresure (n. pr. pri pseh in "računajo člh konjih"), neprimerno ostrejšega opazoval nega čuta živali, njihovega apomina, asociacij ske sposobnosti in predvsem podedovanih na gonov, ki so pri živalih tudi bolj razviti neK< pri Človeku. Nižje živali ponavljajo brez po misleka dejanja, ki so jih počenjali tisoči ii milijoni njihovih prednikov, le tu pa tam jil drugačne vnanje okolposti "naučijo" ta deja nja v njihovem poteku nekoliko spremeniti Ose se tedaj ničesar jasno ne zavedajo, kada gradijo gnezda za svoj z*rod, ne vedo nameni svojega početja, kakor ne vedo za svoje name ne mravlje, kadar izvršujejo vsa mogoča de janja, ki vzbujajo naše občudovanje, itd. Resnica bo v zlati sredi. Res je, da vodi jo Umni nagoni, opazovalni dar, spomini, ase , ciaclje in podobne stvari žival v njenem pc čet ju, res je pa tudi to, da sta končno tudi za vest in razum samo sestavina vseh teh prvi: in da sta tem višja, Čim več teh prvin ju dc polnjuje. Človeški razum je pač tako fin zrrtes iz milijonov nagonov, opazovanj, sporni nov, izkušenj, asociacij, vnanjih/ vplivov, pc dedovanih in privzgojenih (vzdresiranih!) el< mentpv, da je sposoben na Hej bazi tudi sarm stojno "ustvarjati," živalski razum pa je toli ko nepopolnejši, kolikor bolj omejen je kroj v katerem se žival izživlja. Ni pa res, da t "ustvarjal" samo človeški razum. Kakor j dokazal psiholog W. Koehler a svojimi "int< ligenčnimi izpiti" s šimpanzi in kakor so doki zali tudi drugi učenjaki, kažejo vsaj višje ž valske vrste zelo jasne "nastavke k razumnemi uvidljivemu obnašanju v raznih okoliščinah i človeške opice si celo same izdelujejo primei no orodje, da lahko dosežejo recimo kakšn slaščico, ln tujll primitivno orožj?, da se ž njir branijo. ^___ Nov krvni element ?! konvencija IH — Dne 6. julija ob !•. dopoldne se je otvorila ru darska konvencija "rank flle r. Letaka W0ey teta svet v eemlk < mestni iupan nas je prljaano pozdravil. Izvolili smo konvenčn* odbor ttl besede so padale po u nijskih uradnikih. Steviloci< 1 xa tov mi ni mano, sastopanih pa Je Šet SO.OOO članof Dne ?. julija je Imel nastopiti Mu ste, pro fesor na Brooksrood kolegiju Poleg nJega bodo nastopili tudi drugi gfvornlki In računa se, ds bo konvencija trajala od 6, do K dni. NndalJno poročilo sledi.-Jefce Paket delegat lokala *ft»4 WIMard/ Wla. — Zeltan, da et v moje« dopisu s dne t. juUJa t l. poprsuj dve napaki. Prsv ilno b. moralo glaalti: M... as« msnsferjem blago kn|«»v*t •, ae "prodajal". Ime navedene naselbine ie WRhee, ne "Wlthec" liraiis Dvnajaki primati j dr. Edelmann jo odkril kinetocite Pri mikroskopski preiskavi človeške k r je napravil ravnatelj dunajske Childs bolnic« primarij dr. Adolf Edelminn zelo dalekosežn odkritje. Pri študiju JbNetkomljl, bolezni, pi kateri ae silno pomnožujejo bela krvna telesci so se mu pokazale pod drobnogledom svojevrs ne tvorbe, ki so bile doslej neznane. Te tvorb so okrogla in podolgovata telesca, dolga pri bližno eno tisočinko milimetra. Njih značllri svoj st v o je živahno samostojno gibanje. Me negibnimi krvnimi elementi stank izvajajo n< vo odkrite tvorbe gibanja, ki spominjajo n ples, ln sicer se sučejo v vseh smereh. Baš v tej gibljivosti se razlikujejo od drugih sesti vin, predvsem od rdečih in belih krvnih teles Množina četrtega krvnega elementa j razmeroma majhna. V kubičnem mlllmetr ^^^^^^^■■^■■■NMMHMJtfMo kakšnih 80,000 fhjgBt NMiopffl-^r ^iTi. Edelmann poroča v zdravniškem strokovnei vestniku, ds je mogoče opazovati s povečalnli Steklom, kako morajo rdeča krvna telesca pi atfti, da jih vlečejo ta plešoča telesca sem i tja fn se jim naravnost pokorijo. Omela proti raku V Londonu je predaval švicarski zdravni dr. Wemer Kaelin o uporsbi omele, is katei pridobivamo ptičji klej. za zdravljenje raki Dr. Kaelin rabi še deset let preparat« U i rastline proti omenjeni bolezni in sicer s isboi nim uspehom V mnogih primerih Je bolnik povsem ocdrsvil, v drugih primerih, pri kst« rili Je šlo fes aa dolgoletno boJesen. jim je pe aoasl vsaj začasno olajšanje. Dr. Kaelin j vrh« tega naMrnov način za pravočasno ug< tovitev nastajajoč« bolezni, kar m« bo še bo postopenje piloti raku z-^melovin ftfcOBTKfl ČETRTEK, 9. JULIJA. inlku podala v časopisju kjavo so navedbe fabrtkanta Knafli da nedreenlčna, kir davki sploh i« niso odmerjam, in d« sato ne morejo Mti kror «0,0(M> IMvt Vi-soki. Edaj pa odfovarja KnafNč salti, M pravi, da »a ara sa lata« »oločili dfcvčrm pndlago na 8(H> IMn, is fe^ar *ledi (In bi mo MVpiaeati« avton«nN»im. 0 Din aa davke. Tega pa ajefovo podjetja — takt) iftjavija fabrf-iant sam —• ne preseke ia bo raj-i|i omejil obratovanje na mini. aram. — Navedbe fafcrlkaata ac najbri resnične glšde viaeke šte i vilke davka, saj vemo. da se vsi trfovel prtt<»AujeJo radi i*e pr# visokih davkov, ki Jih trgovci komaj peenaAaJOi Mala obrt In mala itnfcatrija hira aakaj njim j t* nftlotfHt^ « ittnojc vef davkov kot veiepedjetjem, kakor Je tudi res, da seratmer a o s svojimi dohodki platujej* največ davkov delavci in kmetje Čim večje Je podjetje In profil Dem manjši so davki. To je pat tista sM»u*. "enakost*', /i Po vaej Sloveniji pripeka solne« aa vso meč. It vseh krajev poro-dajo o kadi vredni, ki ffMti le r su&o. Za kmete Je vročina do-bMoMa radi auieaja trave, ki ae posuli fte v enem dneva v mr vo. N* Notranjskem Je prit i uiti* le sada, ki pa sa adaj Ae nI take Moda, da hi povzročala škodo. N« IDolenjskem Je vn&Čina itredne huda. V Novem mesta Imajo v senci 37 do 88 stopinj Cel«!ja, na aolneu pa do 46 stopinj. Dolenje' pravijo, da take vrOčiae le dofcc ne pomnijo. V Ljubljani Ja prav tako selo vroče in hit« vae v *o do, kadar in kolikor le mora. Seveda Jih večina ostaja v mestu In le redke ae drUftine, ki si lah ko privoKiJo oddih v letoviščih in kopališčih. Drugi potijo svoj »noj-fabrikuh in pisarnah in če do-jo dopust, pridejo kvečjemu dc 8ave. PO kraJMt, kjer ni toča po-bila vseh posevkov, je pričakava, ti dobra letve. V • V esti iz Jugoslavije — Oprostit«, gospod »odalk, kaj pa morem salo, da Imate ta ko kratka počitnic«? f Tajec v fcetefta tU fts dali račua temu taj* eu? — Da, fospad hotelir. Ae n», ker mora potekati najprej primerna Israae v slovarja. t ja v aadaji sesani vabedtlo *4I-ko paaarnaatt" iMtff pomen kov a aajneuej-aia ~ TV rad verjamem, kajti val vaši prijatelji so le na onem >.........Ttiffii llfriina '•' lirndk Ne praakajte eeslme ali ar-beče koie; to lo poveča p*o-člne. Severov Eeko daj« hla-dilno sdrnvo pomoč. Zanesljivo io 50 let. V lekarnah. Vlome ZASTONJ. Pilite aa W. Severa, Cedar Rapld* ts. A -1 Tmm "Bom pač umrl vsaj v tava«ti, da pred amrtjo evobodenl" J« dajal Mvahno v« kaj bm Vsak je pa indt. ran vagon. "Kaka nova delegacija?" vpralal. Dr. Berger je pogledal skozi okno in s« je zdrznil. "Moj bog!" je vzkliknil. "Kaj je, gospod poročnik r ' "To je vagon sa kugo!" j« zahropel. "Kaj? Kako? Zakaj?" "Pojavi ae le takrat, kadar izbruhne v bližini kuga..." Saltin, ki je aiično že nekoč doživel, nam je pojasnil: "V vsakem mestu Je aden ali pa dva taktna vagona. Kakor hitro javijo is kake vasi slučaj kuge, takoj potljejo tja takten vagon. V vagonu je oddelek sa razkuženje, soba sa bolnike s dvanajstimi posteljami, dve sestri in en adravnik. Vse oeumljene bolnike prenesejo v vagon, jih na ta način isollrajo, njihove fiile pa, ter vsa kar ja v njih, potgo. Tudi obleko, ki jo Imajo na sebi." fttiri dni smo Uveli v takem strahu, večer je gorela kaka hita v vaal. "To kratek proeaa, gromska strela!" pravi Wil Petega dne ni bilo več vagona. Vel tabor se je oddahnil. "Ako bi ujele kuga tudi naie kaaarne, bi bili vid izgubljeni!" je dejal dr. •mJUU' ' ijt [.-,.; :-t • V M,. Toda kljub Umu smo Bivali nekaj dnih v pritajenem strahu. Vaekakor bi lahko kaka podBana, ki jih tod kar mrgoli, saneala v tabor nevarne badle. To pot smo imeli sročoti ' iplt >vk^u^v/f^ m i-st* .fofrrim Prejeli smo nove knjiga, časopise, initru-mente. Polagoma smo s| ustanovili v taboru avojo knjitnico. Počasi, salo počasi čutimo, da naa nali v domovini niso poginoma sapustili. Toda sa večino prihajajo stvsri prepozno. 8e-daj^poetopamo prejemamo vsa, kar neobhodno rabimo — toda marsikaj in večina vae to Ja aa naa le nerabno. O, ko bi bili dobili to pred tremi leti . . . Sedaj smo prelsčrpanl, da bi nam vae ta stvar! le lahko koriatile ... Danee Je odpotoval Seydlitz. V Cito k Sernjenovam Itabu. Sel Ja akrivaj, nihče ni zvedel. "IVameMan v drug tabor," ao javno rasglasill. Verenlkl ga J« sprejel i odprtimi rokami. Njegov hladni In odločni snačaj mu Je le bolj ugajal kakor moj: "Ah," Je dejal, "da nočete tudi vil Zal vam bo! Mladi Sepdlits bo nspravll kariero!" Ko ae Ja poelovll, ml Je silovito stisnil ro- ko. "Nikoli več ee ne bova videla," Je dejal minip, "toda kljub temu se ne bova pozabila!" Prvi dan po njegovem odhodu se mi je zdel strelno prašen. Daalravno nisva nikoli veliko govorila, saj aa v bistvu tudi nisvs nikoli razumela, toda njegova odločnost in hlad-nokrvnoet mi Je bila velika opora v težkih dneh. Navsesadnje sva bila napram vsem o-stalhn nekako tujca ... Z vsemi temi sva pretrpela le to vaakdanja taboriščno enoličnost, ki nas ni zvezala, temveč nas razdvojila med seboj. Sedlitz pa mi Je bil drug že v Nižjem Novgorodu, v vagonih„v Tockojem . . . "No," me je nagovoril Olfert, "aedaj ste osamljeni, kajne?" "Da, Olfert!" sem odgovoril odkrito. Del mi je avojo roko okoli tilnika in se je narahlo naalonil name. "Tedaj sprejmite mene za nadomestilo I" je dejal s čudno tujim glasom. "Prav rad, Olfert/' sem dejal veaelo. ) Pred kratkim seat videl v gornjem tabo-rilču, kako so lovili pae. Ves pse, ki so letali po dvoritču, ao svabttl k sebi, Jih zadavili z vrvjo in Jim nato prerezali vratove . . . "To bodo zreški!" je dejal Windt mimo. JBfl aem razjarjen. Potem pa sem mislil: Kaj bi Jih obsojal. Saj aem videl, kako radi so le nedavno imeli ta živali. Sedaj Jih Ja la* kota prignala do tegfc ,. . Podu bom naročil, da bo pazil na Sulko. Stotnik Kosim Ja v dulevni zmedenosti napadal straža Se prodno ao ga hoteli odtrgar ti. ga Je le Keeak s sabljo. Leži aedaj v bolnici in težko če bo prenesel. Zdravniki menijo, da je to dellrium tromens. To je Že drugi slučaj v tem letu ... Pred kratkim ee je pojavil na dvorižču nag poročnik. Na neverjeten način je nadlegoval mimoidoče in le a eilo amo ga mogli epra-viti nazaj v kasarna Jutri ga bodo odpeljali v Omak v noritnlco. Tudi Kosima, če bo ocdra-vel od ran. V tamoinji norižnici ao povečini vojni ujetniki . . . Vedno bolj pogosto se pojavljajo na dvoritču ljudje, ki počenjajo blazne stvari. Po tistem dnevu, ko smo zvedeli za polom v Nemčiji, se Je pojavil na dvoritču praporlčak, ki Je vsakafca višjega oictrja zaradi slabega pozdrava klical-na odvoaor« natopite v pozo n goepod!" Je kvUalr "'Počastite" IftaJ iaa eem neznani vojak . . < ji* in «^tVae bolj etrtlno Ja prt naa. Bojimo ae aa svbjl najboljše prijatelje . . . "Praporlčak," ml Je dejal Olfert. "ob ograji maja *a«e*eril nekiBaveroc.4eveč ur leta ob offpajl aem in tja in čaka na nekoga la nafta sobe. KK*aafledafc Jakl. Nekaj kolovodij moramo polovtti." Prav takrat Je bil Jegor v mestu. Tedaj al Je Mitja abeeU vse svoje kriftee In M. Kaj ae je sgodilo, tja ne Je vrnil In IkornJI In 9 Kmalu aaU sin. £e na "MltrU telsanev. Aretiram U radi ljudako eblast" Miga Je moMe vstal pea leftl pri aaa vedaa kup drv Pograbil Je drva, udaril v skoki* braU po gUvi, Bog pomagaj. rodnega brata po glavi in zbežal Jegor Je saječal bi ae srulil. Toda po eni minuti je apet vatal in rekel: -Nikjer ne bo! uftel kasni! Konjski,Jilev aem saklenil Naš konjaki hlev ae Jk sapiral tvojega sina aa roko. toda on me je potianll vstran in prijazno dajal: "Rodi mirna, mati. Jas bom ljudski Junak in relltelj aociall (Nato Je tel tiho ekosl vraU. Jas sa nJim. Na dvoritču Je sakričal: "Kdo ae Je drsnil odpreti mu hlev? Dva ključa ata. enega imam Jaa, drugega moja Pogif«!*! Je ženo, nat^nil Je brke. k "Omogočila al mu beg. moril cu. tadajafeu! Srečno!" Jas pa mlallm. da ga Je bolelo najbolj ker Ja dala Mitji njegovega trobca. Več nego enkrat eU retila ko-nje življenje mladih koeakov, in samo na takem konju ao Je lak ko Mitji poerečllo. da Je iztrgal Is rok Nemcev polkovno blagajno Dva Jurjeva krilca Je dobil sa to. Na Jesen eo Jih odpueUU; goče. da sta aa vrnila svojevoljno, ne vem. Preko dvoriMa sta Ma, eden na daeno, drugi na lavo, Ko sta aadela drug ob dru je udaril Mitja po svojih da ao krilci sasveaeil, in zlaU čajša, polna motnega vina! Komu Je dajala navihanka prednost? Nizki tiadet je bil zal dečko, toda brez poeeetva. Dolgovezni Candek Imovit. a suha pre-kla. Grdinov Je bil postrežljlv: hitro se je primaknil k mizi ter ji pomagal enačiti pribor s smir-kovim papirjem. "Ta rogelj al zanič odrgnil, ga poredno kara, on pa živo u-govarja. Gospodinja jI priUgne čel, da eo vilice slabo očiščene. "Da ne bo prepira, prinesem povečalo in videlo se bo, kako in kaj," se ponudi Mesosnel in skoči v svojo isbo po lupo, ki jo jc rabil sa čitanje stoletnih rokopi sov, najdenih v župnilču. To so se čudili preprosti selja ni, čel, kako nakazno jim je večalo prste večalo. Starinar ujame muho in strnjen kolobar okoli njega se divi njeni razsežnosti NamiguAa Tončka se naslanja nan> e svojo toplo oblino, da mu gomazi po vsenrtlvotu. Ko bi mignil, je minil večer udarila je ura duhov. Zapreži treba. Oča Bok, ki je veUl dveh, da je krenil na oddaljene želatnilko postajo po sodčke, in ae vrnil stoprav pod noč, je It legel počivat, za njim pa je iz ginila žena z otroki. Tončka narjem mladi učenjak — nihče v hiši mi tega ne bi prisodil — za žameU sti uhelj. V 'X5oapod, vi sU poredni!" "Ne ponavljaj besed, ki eo jih In jih bodo Ičebetale ženske menda od potoka do satoka sveta, ti nedobrostorno dete!" Ji je laljl-vo pogrozil s prstom. "No, pa vi povejte kaj lepega! Kako storijo?" "Poslulaj. roža", je pričel, ka-kor da ponavlja naučeno povest ?V starih časih je bflo — takrat * lymmm| MfUMMMtaM s < _ . ... av ev nrailBPll ge uuJEvail l genskimi bogovi za vlsdo nad ve-soljstvom. v Tedaj je živela devojka, čista Xo mladi ene« in ljubita ka meee-člna. iNa svojih • IshkomiHelnih potih Jo Je srečal Leli, bog lju-bean^tn se ji prilizoval s (nežnim laskanjem. In ko se je hotela vdano priviti nanj, je devo prešerno ugriznil v njeno mehko srce ter odleUl. Smrtno ranjena ae je devica zgrudila na tla . . . TaČas je prifrfotal angel z neba, da bi ozdravil rano, ki jo je zadal Lelj. AU rana je bila pre globoka. Iz raztrganega srca ao privrele tri kaplje krvi, iz njih pa ao vzklile velike, rdeče cvetli oe. Angel se jih je dotaknil i prstom, govoreč: "Cvetite velikim bolečinam v olajšavo, trudnim srcem v tolažbo! Vsemu trpljenju, ki ne najde več leka na zemlji, naj pride po vaa milost — pozabijenje! Komaj je božji krilatec izrekel te besede/ga ni bilo že nikjer več. Otožna devojka pa je spa- UW ■s ••>■•, Tončka je bila vsa zamitljena On pa je nadaljeval, iz oči v oči: "Na dnu teh črnih oči tri sto hu dičkov spi! Vsa «i vragova . . .' "Samo Hubetova sem. Hudiča pa ml vidite v očeh, če vi gk-datt vanje!" "CL Jezno je pralčila pokonci, vsa hladna, preteča, A Nerodnež je drugi dan dosnal da se je njen oče pred leti v blaz nosti obesil. O Um žalostnem dogodku mu ni poprej nihče črhnil Med prijatelji f — Kako se počutil v zakon-skem sUnu, prijatelj? Pravijo da je tvoja žena zelo izobražena. Gotovo ae dobro razumete. — Ona govori lest jezikov, jaz tudi lest, pa ee za vse na svetu ne moreva razumeti. človek je angeli, ki je padel z višav in sf spominja neba", ji'je šelestel po Lamartinovo. "Naj It: izpijem, kar ima! vražjega v o-Čeh!" In prižel ji je ustne na tre-palnice. "Ah, ti, ti Obešenjakova Toni r - v i I SEST DNI PREK! OCEANA 5ka je ostala sama s stari-i. Objestno jo je potegnil llede France, n.. julija-i.a»'g, ' (4.MP.M.) <11 A. M.) PARIŠ, 18. Julija • 16. IU|, (•r.M.) kia.mj FRANCE, 25, lulljs-22.sug. (« r.m.) (it m.) Ul Mitja "Zdra Jegor ln ga med oči. Tako stralno so se ustralil! ko-saki nad Činom, da ao se udali Jegor pa je potegnil samokres in tel k žrebcu Serku: "NoeU si me —tudi brate si nosil! Zdrav stvuj!" Četudi ao ga pregovarjali, Četudi so mu vroče tekle solso žrebca je ubil... Trnje je od takrat preraatlo moje srce, O^oben čas mu ne moro vzeti boleati, noben čas ne mo-rs poeuliti njegovih sols .. i ■ 'i r!» V. SUa: t Pfctin)ifci¥i ToBčks Polmrak ser je |*i6el g«ostiU ne-nasitno je pelisal v svoje bresso-bo žrelo hribovite pokrajino. Is visokih lasov ae Je prislbalo s dežnikom in grabljaml vitko dekle, HudeUVa Tončka, samo bres običajnega "betea". Tega ai je pripisal mlad kosec, ki je s pro-nikljivim "jujuj.juhuhu", predi-ral morje breaatejnih temin. Vae oblačno jasni dan je bi la Rokova goetllna velikansko telo bres dule, bros brhke mladenke. ki Je sedaj urno bllaknila med redke gaeta, same če. Polagoma ge Je njih Itevilo množilo. Tončka pa spogledljivo vsakemu v ob ras: "Kaj bomo? Prvovrstno pivo: Drago vino? Malinovec sa mali nqvec T* Potem ae Je sprotno in akrotno sklanjala nad žkafom, pomivajo rabljeno j>oHodo in dvajsatletaike s stataBe oblino belih gričkov. Gonilna vsmet Rokovega go-etttča, kjer Mrimko dva t^na le bival starinoslovea , Zdenko Meeosael Ja bik vrattca Tončka poganjek to u»K>rnr ko^,. l^gat.-•amo s pomladkom. Tri njene aa-stre ao ae bde s pridom omoiiir ker so sa čaaa lin I le v beli svat Tudi Tončki nI bU»* tega. da bi stavila pod mernik svojo luč: sramni smeh, srebrni sijaj svo- iKtAVlTETOf NE PRASKAJTE Rabite FRERGK UNE mir. m Ali sU naročeni na dnevnik "Prcaveto"? Podpirajte svoj tig lista ne usta-lista ae prejmete, vsUvljen, ker nI bU Ako Je vU list plačan ga ns prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico ia navedite atarl In novi aaalov. Nali zastopniki ao vsi dru. Itvenl tajniki in drugi saetopni-ki, pri katerih lahko plačate na-ročnino. Naročnina sa celo lete je 16.00 ln sa peš lete pa IS.00. CUnl SNPJ doplačajo |4.80 za leta za pol lete $2.40/ ^..... Za pseoto Chicago |r Cicero sa lete $7.50, pol lete $3.75, sa Ha-na 96J0. Za Evropo stane sa pol leta $4.50, sa vse leto pa $».00. Tednik stana sa Ervropo $1.70. člani doplačajo samo 50c as poStnir.ab 1 • - •< Mladinski List stane sa cela leto $1^0. Upravniltvo TROSVETA" 2657 S. Lasmdale Artu Chlease Za adslMl« obisli Ako imate alaW oblaU Udaj bi »ortli J^ mati Nu«a-Toaa br»i oSlaiani«. To levntno ■dravUo oiaiuj* oslabel« oblati ln drag« or-r*M ta pr«pr*M vollko bolocnl la revttin«. Nuaa-Ton« od«Mo boUMaako »llvieo is livo. te ter odprorl aaprtnleo. Vm ustvari adrsv i«-i...i.-c. da to4 modi IKtomd ia milicam h vam iakotjla aploftno sdra.)a. Ootovo si na-bavite Nuca-Tons. Na prodaj j« v lskarnak Ako ga lokarnar nima, rwtte mu naj i*U*a narodi aa vas o« trgov o« na dsfcslo. BRZA vE preko Hamburga HAMBURG % ALB po m na naših modernih uamikih 1BBB ? deutschmnd ne w yORK Redna tedenaka odplutja. Redna odplutja tudi na' naiih rasnih kabinakih i parnikih ST. LOUIS, MILWAUKEE in OLEVBLAND Zmerno e«ae. DIREKTNA ŽELEZNllKA ZVEZA s JUGOSLAVIJO Za navodila vpraiajt« lokalnega agenta ali 177 N. Mkklgaa A ve. Chlcafo, DL "jL. ' * ^ m SPREJEMA ySA! V TISKARSKO OBRT SPflDAJOfifl BELA Tiska vabil* wk vtsalie« in shoda, vizitnice, časnik«, knjiga, koledar- K letak® itd. ▼ alovanskam, atakem, slovaftam, češkem, nemškem, jeziku in drugih yOD8TVO TISKARNE APKURA NA ČLANSTVO SJfJP-J. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI yaa pojasnila daje vodstvo unljsko dalo prv® vrsta S. N. P. J. PRINTER Y M674I So. Larniala CHICAGO, ILU DOBE NA ZELJO TUDI fSA USTMENA POJASNILA TAM