Koviee pa __>¦"• Janez Bleiweis. XXXIII. 1875. Bče pogledamo nazaj na dva- in tridesetletno delovanje Novic, smerao ponosno reči, da nismo delali brez vspeha. če ta čas, ko so vprvič povzdignile glas za narod slovenski, ni bilo toliko rodoljubov, da bi eno srednjo mizo zasedli, bije danes tisoč in tisoč src za našo domovino; takrat iineli so Slovenci le en časopis, danes imamo jih čez 20, in imamo še Matico in družbo sv. Mohora, Ei vsako leto na tisoče knjig med narod pošiljate. V borni bajti in v salonu, v kmetiški krčmi in na javnem gledišči se sliši zdaj slovenščina, ki se nekdaj ni smela pokazati med boljše kroge. In da smo toliko napredovali, pripomogle so mnogo k temu Novice . . Al storjenega dela ne smemo previsoko ceniti . . Najteže nas še čaka. Vemo in slutimo, da nas čakajo še hude skušnje, borba in trpljenje. Laž in sila, ovadba, sumničenje in vse druge peklenske moči bodo še nekaj časa skušale pogaziti našo pravično in sveto stvar. Al mi ne obupamo; pravica mora konečno zmagati". Tako je pisal dr. Bleiweis: BBralcem Novic ob novem letu 1875". — Sicer je v triintridesetem tečaju sostavil na pr.: BZarad živinskih potnih listov. Važnost kmetijstva. Škodljivost vinskih pijač, posebno žganja. Domač pomoček za vnetico vratu. Slovenci ne hodite v Ameriko — idite v Slavonijo! Nespametno požiganje v gozdih. Loterija — bedarija! 0 cenitvi posameznih zemljišč. Opomin živinozdravnikom in gospodarjem o ozdravljenji antraksa po novejših skušnjah. Nova krompirjeva bolezen. Kakošne naprave imajo v Vorarlbergu za neomogle ali sicer uboge ljudi. 0 pravici ribštva. Umni kmetovalec. Kaj in kako Kitajci jedo in pijo. Zoper psa. Pogled na vojsko zoper poljske miši. Šola za podkovstvo in živinozdravništvo družbe kmetijske v Ljubljani po preteku 25 let (1. 48) itd." 0 včliki politiki priobčil je na pr.: Nemški liberalci (BV Deutsch. Ztg. napove nam mlad Nemec na kratko, da imamo kot narod poginiti, mi in čehi . . Srbom in Hrvatom dovoljujejo še nekaj časa živeti . . . kadar bo Nemčija zedinjena od Belta do Jadre, potem se bo že našla kaka pot stegniti roko tudi čez Ogersko in Hrvaško . . In če jasno sprevidimo, kaj nameravajo z nami, potem pač ne smemo dolgo premišljevati, kaj nam je storiti. Pokazati je treba Nemcem, da še živimo, da se še ne mislimo v grob vleči — njim na ljubo". 12). Dualizem gnjije. Skrivne policijske zvijače nekaterih ministrov zoper Slovane v Avstriji (,,Koliko nesreče je politika Beustova vsula čez ubogo Avstrijo .. tudi nas Slovence so na Dunaji črnili kot rusofilce . . Slovenec in Slovan sploh je moral veljati za državi nevarnega rovarja, da je mogel Beust na odločnem mestu izreči: Slovane je treba k steni pritisniti . . Nam se zdi, da se (po Ofenheimovi pravdi) bliža dan, ko bodo vsi grehi nemške liberalne stranke in njenih pokroviteljev razodeti svetu, kateri se bo nevoljen obrnil od takih Ijudf. Da potem pride tudi za-nje sodni dan, to zahteva tek sveta in časa. Pravice ne bodo pregnali iz sveta in ta jih bo že zadela. Sramote imajo že zadosti, kazen jim tudi ne bo prizanesla". Gl. R. v. Meyer. 82). Političen razgled. Zdaj ni nobena skrivnost več, kaj Bismark s svojim kulturnim bojem proti Avstriji namerava (210). Upor v Ercegovini. Note na papirji ne bodo rešile Ercegovine in Bosne Turškega jarma, le puška ju raore. Pogled na Turško bojišče. Kakošen bode konec ustaji Ercegovincev in Bošnjakov. Deakova sreča in konec. Nauk za ministra nauka (Stremayr — Čerkavski). Čas antikristov. Dualizem o 9. letu svojega obstanka. Obravnava o odpravi praznikov v Avstriji itd." — 0 bolj domačih zadevah govorijo spiski na pr.: Zarad volitev v kupčijsko in trgovinsko zbornico (Bleiweis — Widman). Po volitvah (49). Kaj je bolje: ali da so poslanci naši v državnem zboru ali ne. Govor o nauku slovenskega jezika aa realki v deželnem zboru; o zemljiškein davku. Volitve v mestni odbor. Tagblattovi požigavci in njih požigavno pismo (Narodni volilni odbor do volilcev 1. 1867). —Posebno v živo gre: Pogajanje za slogo Slovencev v dvch pisinih (proti novim geslom: za omiko, napredek, svobodo; blagost naroda in upor germanizaciji; in proti kriku: grofov ne volite! farjev ne volite! kmetov ne volite! — In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus caritas! — pod tem ščitom nam je lahko složnim biti za geslo naše starodavno: za vero, dom, cara" — str. 3. 4)! — Pred 27 leti! a) Zgodovinski pregled. b) Nektera premišljevanja (66. 72).— Beseda o plemstvu (202—211). Duhovščina in politika (266. 292). Mlado- in Staročehi (Palacky: ,,Naj bo v božjem imenu! Brž ko bodo ti gospodje (Mladočehi) narod naš osrečili, za Boga, tisti hip, še danes grem rad in z veseljem v zemljo" . . nTe besede sivega očaka českega so gotovo vredne, da se odmevajo po vseh slovanskih deželah, zlasti po vsem Slovenskeoi, kjer so razmere onim na Ceskem tako zelo podobne, da vse ono, kar Palacky očita in priporoča svojim rojakom, velja z malimi premembami tudi nara .. 173—202). — nVrlo lepe besede so to (Zvon: V vsem blag duh, niir in sprava in med brati Ijubezen.) — bodo li tudi resnica postale? Naj gospod vrednik nikomur, komur so njegovi soneti itd. v spominu, ne zameri, ako neveren Tomaž ostane, dokler ne vidi v dejanji tega, kar obetajo gori navedene besede (413)". — nZagrebški Obzor radosten sMa Goriške priprave za spravo slovenskih strank, al boji se, da bi Narodova pripravnost Mladoslovencev slogo sklepati pod pogojein, da vsaki stranki bode glede liberalizma slobodno držati se svojega stališča, ne bila klipa, na kateri se razbije sporazumek, vsaj vidirao, kaže Obzor, kakošen je ta nemški liberalizem; brez podpore duhovnikov ne vemo, kako se reši vprašanje narodno na Slovenskem, kjer so žalibog niesta skozi in skozi nemška, osobito na Štajarskem. — Tako sodijo in prav sodijo naši bratje na jugu, kjer še ne poznajo nemške iznajdbe starih in mladih, pa vidijo, kaj počenja nemški liberalizem. Res, zelo kratkoviden je, pravi dr. Janez Bleiweis, kdor za grmom liberalizma sloge išče, pozabivši slovenskega pregovora, da ogenj se ne gasi niti s slamo niti z oljem. Najbolj zarad prihodnjih volitev se skuša dognati sloga — na nitki, ki se bode v tistem hipu raztrgala, kedar pridejo volitve. Rodoljubi! na zadnja kola treba paziti, in da z mladimi, katerim je nemški liberalizem Bog, bode sprava le tedaj mogoča, kedar se bode kača na ledu grela (342)". nNašega dr. Coste ni več"! — je zdihoval dr. Bleiweis, ter v govorih in spisih svojih — po Novicah, v Čitalnici, v Matici in Sloveniji — kazal, kako zelo je občutil njegovo izgubo (38. 43. 47 itd.). — Po želji ia glasu vseh bdbornikov je za njim še le v 33. skupščini prevzel dr. Bleiweis predsedstvo v Slov. Matici pogojno, da sme se mu odpovedati za zdravja voljo, in v Letopisu za 1. 1875, kteremu je podučni in zabavni del bil vredil že dr. E. Costa, je priobčil: 23) Literarna zapuščina doktorja Franceta Prešerna. Poroča dr. Janez Bleiweis (str. 153 —179). — BV norišnicab rojijo norcem sicer tudi take in enake bedarije (zoper neumerjočnost človeške duše) po glavi, samo da jih oni ne dajejo v natis, Tagblatt jib sme pa tiskati — v pohujšanje sveta". — Takega pa še ne! nZadnje Novice je zopet zadela težka roka policije naše . . Toda konfiskacija sama na sebi ni nič nenavadnega sedanji čas, — unicum pa je bil to, da je bil isti list Novic, potem ko se je izpustilo to, kar je komisar kot zaseženo zaznamoval, vnovič tiskaD zopet konfisciran! .. . Res, da si slovanski časniki po pravici želijo cenzure nazaj (349)!" — BZ dobro vestjo, da so storile Novice tudi letos vse, kar je treba, da se ujib listi ne vižejo na straa, ainpak kot kajiga, podučua ua več strani, hranijo v bukvarnicah, nastopijo (34.) novo leto, v katerem bodo, zveste svojim načelom, delale za napredek narodnega gospodarstva, pa tudi v druzih, narodu slovenskemu potrebnih stvareh donašale raznoterib podukov in razprav. V gospodarskih zadevah bodo Novice kakor dozdaj, tako tudi prihodnje zmirom na vrhuncu novosti stale, in kolikor treba, razjasnovale s podobami. Če tudi je Novicam kot tedniku za politične stvari odmerjen le manjši prostor, obdelovale bodo vendar tudi to polje toliko, da njihovi čitatelji na kratko vse zvedo, kar se važnega godi po svetu. — Vedno zveste svojemu programu: nza vero, dom, cesarja," ki so ga one prve razvile, ne bodo opešale v boji za te svetinje naroda našega, arapak trden tabor ostale proti navalom lažnjivega liberalizma in poganskega brezverstva, naj se silita svetu vnemški ali slovenski besedi. Ker federalizem pripoznavamo za edino politično sistemo, ki ubogo sedanjo Avstrijo more rešiti pogube, bodeino po vsi svoji moči delali na to, da se vresničijo zahteve presvitlega casarja, po katerih ima inir postati med narodi Avstrijskimi, ki se doseže le po sistemi federalistični (414)". XXXIV. 1876. nPotrpimo in delajrao" — to dvoje je, kar Novice svojim prijateljem ob novern letu posebno polagajo na srce, v smislu, če tudi ne v besedi po vredniku. — Spisal pa je dr. Bleivveis v štirintridesetem tečaju na pr: »Kmetijski zgodovinski spomini vsega sveta vredjeni po mesecih (Oest. Landw. Wochenblatt). 0 zadevah ribštva. Notranjcem na znanje in prernislek. Obrtniki in rokodelci, zdramite se! Kedaj naj se senožeti kosijo. Škodljiva stran šivalnic. Kedaj je pravi čas žetve. Kam pridemo, če se bodo gozdi tako pokončavali, kakor se pokončujejo že več časa. Kaj je z mravljami. Postava zoper pijančevanje. Kaj je bolje, da ima gospodar svoje zemljišče skupaj ali pa raztreseno na več krajih (1. 52) itd." 0 ustaji kristjanskih Slovanov na Turškem, pregled dosedanjih diplomatičnih obravnav. Odkritosrčnost Dunajskih ministrov. Strahovi ustavoverskih časnikov. Federalizem redivivus. Hudi vetrovi po deželnih zborih. Grof Andrassy med Scyllo in Charybdo. Shod v Berolinu. Čemu je kulturkampf dober. Pok v Carigradu. Softe na Turškem. Ali je Avstrija še Habsburška monarhija ali že Bismarkova in Magjarska domena (223). Turški Slovani — povsod trpini. Kratek pregled politike Avstrijske od začetka ustaje na jugu do danes. Gnjiloba Evrope. Magjarski softe pa še nekaj. Slovanske sirapatije Slovanu niso greh. Tromba vojske iz Rusije (8Po turških listih toliko zasramovani severni medved se je oglasil in sicer tako, da doni po vsi Evropi" — 370). — Velike pomerabe je dr. J. Bleiweisov govor v deželnem zboru o državni upravi — o diplomi oktoberski (107). Sistematično in oficijelno skrunjenje nedelj in praznikov. Kaj hočejo masoni ali frajmavrarji (172). Cerkev in politika. Misli o državi, cerkvi in vednosti (Refora.). — Nemčurske demonstracije grofu Antonu Aueispergu (98). Slavnostni govor Palackemu (135). Rovarstvo Labonov na južnem Tirolskem (,,Prišel bode sodni dan, da bode vlada — če le ne bode prepozno — sama priznala krivdo svojo, da ni bilo prav, gojiti greben Lahom, to pa, kar po Božjem in naravnem pravu zahtevajo Slovenci, v nemar puščati kakor glas vpijočega v puščavi" — 361). Kam merijo nove šolske postave, kaže z Greuterjem ministru Stremajerju (nNam to že dolgo ni nobena skrivnost, -al žalibog, da je še mnogo tacih mož, tudi v viših duhovskih krogih, ki tega ne vedo ali pa če tudi vedo, nočejo kazati da vedo, zaIjubljeni v oni glasoviti modus vivendi, ki se po naše dobro imenuje šviga švaga čez dva praga" — str. 4). — 0 srednjib šolah piše resnico (str. 15): »Minister za nauk je razposlal vsem deželnim šolskim svetom okrožnico, v kateri se prav očitno kaže tako imenovani ^katzenjammer" o učnem preobloženji šolske mladine v sedanjib gimnazijah ia realkah. Toliko se naklada ubogi mladini dandanes šolskega breraena s tena, da se bolje vredijo šolske počitnice, — da priporoča, naj se po leti ob hudi vročini ne začne šola pred 3. uro popoldne, dopoldne pa, če je po krajnih razmerah mogoče, prej kakor dozdaj itd. Vsak pedagog pa mora pripoznati, da brez premembe celega učnega načrta se ne pride v okom napakam, ki zadušujejo duševni razvoj in tarejo duševno moč in zdravje mladine ne le v srednjih, temuč tudi v ljudskih šolah. Namesti da bi mladina prebaviti mogla, kar se uči, se jej glava navalja s celimi kupi raznoterih vednosti, da naposled iz vsega nekaj, iz celega pa nič ne ve; v vsakem razredu ima po 4—5 (časih 7—8) učiteljev, kterih vsak toliko naklada učenja, kakor da bi njegov predmet edini bil, ki se ga ima učenec učiti. — če pa se vpraša: od kodi to pretiranje ,,der Fassungsund Arbeitskraft der Jugend" in odkodi ndie Gefahr der Ueberspannung inimer niiher riickt"? je odgovor jasen vsacemu, kdor pozna zahteve današnjega liberal izma. Kakor je vseh druzih nadlog v Avstriji kriva sistema, tako je kriva tudi mizerij šolskih -bis zur Erschiipfung der Kriifte des Lehrers und der Schiiler" — kakor minister pravi. Naše srednje šole dandanes niso več to, kar je njih pravi cilj in konec, — one niso več gimnazije t. j. vadnice za prihodnjo višo omiko odrasle mladine, ainpak le dresure so za liberalizem, za kterega je zmešana glava najbolji objekt". Prvosednik Matice Slovenske je dr. J. Bleiweis prvi občni zbor začel z govorom, v katerem . . . potem omeni, kako je prišel do časti predsedstva, katerega se je zmiraj branil in res tudi ubranil od onega časa, ko je z nepozabljivitna svojima prijateljema dr. Tomanom in dr. Costo ustanovna pravila delal Matici, zdaj pa, ko je ves odbor — skupščina odličnih mož — željo mu izrekel, naj prevzame družbe načelstvo, se tej želji ni upirati mogel in častno mesto prevzel, oprt na prijazno podporo odbornikov; — povdarjaje dalje potrebo složnega delovanja pravi, da v delovanji za Matico gre le za znanstvo, ne za politiko, niti za liberalizem niti za klerikalizem; le, ako velja načelo Bviribus unitis", more znanstveno društvo plodno delovati,.... na posled pozivlja rodoIjube na marljivo delovanje, češ, da le delo dela pravega rodoljuba itd. (19)". — 0 zadevah Wolfovega slovarja pisal je štiri odprta pisma K. Dežraanu II. po geslu: Infandum jubes renovare dolorem (173—201). — Slomšeka pesmi (Zbral M.Lendovšek. 1876) priporoča z nekterimi ginljivimi spomini iz njunega prijateljstva (248). BAli je res ali ne, ali prav berem ali ne?" — tako govori in si mane očf, kdor je poslednje dni ustavoverske nemške in magjarske časnike bral, ki pisarijo, da se — glede" na dogodbe na Turškem — vsakako mora sprava s Slovani v Avstriji in Ogerski dognati ter se začeti s pogajanjera s čehi. Dualisti v Cis- in Translajtaniji čutijo, da s svojo Slovanom sovražno politiko tirajo Habsburško monarhijo v propad, za to zdaj v enajsti uri stavijo Bdie slavische Frage in Oesterreich-Ungarn" na dnevni red (235)". — Mir ali vojska? poprašuje (409), in (str. 419) piše: BBožični prazniki — dnevi veliki, ko se je svetu rodil Izveličar in utemeljitelj krščanstva. Vsak, kdor ni še zlekel kristjana, na ta sveti dan rad zanese misli svoje na ono davno dobo, pa o teh mislih zaide tudi v one kraje, kjer se je vršila krščanstvu velika dogodba. 0 mislih na te kraje presune ga nehote britkost, da ona sveta zemlja je še zmirom v pesteh zakletega sovražnika kristjanstva in da pred kratkim je ondi še scurkoma tekla kri naših bratov kristjanov na iztoku in da bi oni sveti kraji se rešili gospodarstva Turškega ter o novem letu solnce človeške in narodne svobode posijalo na toliko nesrečno zemljo!" Novice nastopijo prihodnje leto 35. tečaj . . BTo samo že daje našemu listu častno spričalo, da vestno izpolnuje, kar je naloga njegova: biti namreč narodu slovenskemu poinočnik v napredku gospodarskem, pospeševalec vsestranske prave omike, in voditelj v političnih vprašanjih. In to, kar so bile Novice 34 let, hočejo nespremenljivo ostati tudi vprihodnje. Kar so po mnogoletnih skušnjah spoznale, da je pravo in dobro, to bodo dosledno trdile tudi vprihodnje; poznaje potrebščine uašega ljudstva ne bodo opešale neutrudljivo delati za njega korist, v političnih zadevah pa, ne odvisneodnobene strani, nimajo vzroka niti se dobrikati na vzgor niti hliniti se na vzdol. Njim nikdar in nikoli osebica ni bila prva, potlej pa še le narod, zato v dolgem svojem obstanku nimajo preklicati ne ene vrstice, ki so jo pisale. Značajnost je njih geslo: redko blago sedanjega časa (404)!"