Murska Sobota, 2. septembra 1954 - Štev. 36. — Cena din 10 časopisno in založniško podjetje »Naš M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. vinar in odgovorni urednik Jože Vild. štvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti št. 641-T-500. Telefon št. 138. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: Četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Dobrodošel! Predsednik turške republike Dželal Bayar je o sredo, dne 1. septembra prišel na obisk o našo dišavo. Na ta način orača podoben obisk maršala Tita Turčiji. O izredno velikem pomenu jugoslovansko-turškega sodelovali ja danes ne govore samo narodi balkanskih držav, temveč tudi Evrope in ostalega sveta. Obe državi sta o sorazmerno kratkem času dokazali, da je mogoče z dobro voljo in medsebojnim spoštovanjem, posebno pa s težnjami po miru in mednarodni varnosti razviti medsebojne prijateljske stike na vseh področjih do zavidljive višine, ki lahko služi ostalim za svetel vzgled. Zato je obisk visokega turškega gosta ponovna velika manifestacija prijateljstva in zavezništva, obenem pa tudi izhodišče za širšo medsebojno sodelovanje med obema državama, pa tudi med tremi državami balkanske zveze — Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo -— ki so jo. zunanji ministri pred nedavnim podpisali na Bledu. KOMUNA- Kako se prekmurske občine razvijajo v komune naša najnaprednejša družbena stvar Ne nameravamo analizirati, kakšne naj bi bile teritorialno bodoče komune — občine. O tem je že skoraj preveč razpravljanja in tudi tihih sporov. Želimo pa Vsaj nekoliko razčleniti delo naših sedanjih občinskih ljudskih odborov v smeri njihovega razvoja v komuno, namreč, kako volivci že sedaj neposredno in samostojno urejajo vsa vprašanja iz svojega območja. Razpravljanja o komunah je po naših vaseh precej. Tu in tam so se tudi razburili duhovi —_ občine pri nas ne bo več in morali bomo hoditi daleč drugam na občino urejat svoje zadeve. Prebujajo se tudi stara nezaupanja — ko bo občina tam in tam, se ti ne bodo zmenili za naše ceste, ne skrbeli za naše zadeve. Tu je jasno, da ima taka diskusija poleg lokalističnih teženj tudi nek strah, da bi volivci sleherne vasi imeli v komuni manj pravic pri urejanju svojih zadev kot jih imajo zdaj. To je obenem dokaz pomanjkljivega političnega dela SZDL, ki bi moralo biti v tem, da bi volivci izvajali svoje pravice, ki jih imajo že doslej v samoupravljanju, in tako spoznavali, da z razvojem občin v komune ne bodo ničesar izgubili, temveč prav nasprotno — njihove pravice v samoupravljanju in s tem tudi dolžnosti do socialistične družbe se z nastajanjem komune le povečujejo. Prav zaradi tega nekaj besed o lem, kako delajo občinski ljudski odbori in kak je njihov odnos do volivcev, oziroma kako volivci uveljavljajo svoje pravice v samoupravljanju. V ugotovitvah se opiramo v glavnem na sklepe, zapisane v sejnih zapisnikih občinskih ljudskih odborov in zborov volivcev v lanskem in letošnjem letu. Za Prekmurje velja (kakor tudi za nekatere druge okraje Slovenije) ugotovitev, da še vedno obstoja okrajni centralizem, ki duši razvoj občin. V sedanji mandatni dobi OLO niti enkrat ni razpravljal o delu in razvoju občinskih ljudskih odborov. Tako tudi ni povsem izpolnil svoje dolžnosti, ki mu jo nalaga zakon, da mora skrbeti za to, da bo delovanje občinskih ljudskih odborov pravilno, in jim pri tem seveda nuditi tudi vso potrebno strokovno in tehnično pomoč. Ocena pravilnosti poslovanja občinskih ljudskih odborov je bila vse preveč prepuščena administrativnemu aparatu OLO. Tako so na pr. imeli za omembe vredno, če je ob- činski ljudski odbor gospodarsko precej razvite občine pri volitvah sveta za gospodarstvo letos imenoval v svet enajst članov in ne le devet, a prepustilo se je, da je na pr. občinski ljudski odbor Tišina na svoji 21. seji sprejel odlok za navažanje cest brez predhodnega razpravljanja in sklepanja na zborih volivcev. Nekateri občinski ljudski odbori so lani le životarili. Razlogov za to je več, med njimi tudi sam sestav ljudskih odborov in pa nedelavnost Socialistične zveze. Za občinske ljudske odbore je bilo ob volitvah leta 1952 kandidiranih 1169 oseb in izmed teh v 22 občinskih ljudskih odborih izvoljenih 418 odbornikov, a med temi le 10 žensk. Po socialnem sestavu so v občinskih ljudskih odborih slabo zastopani delavci, saj jih je bilo izvoljenih vsega 26, kmetov 346, obrt- nikov 21, uslužbencev 21 in ostalih 7. V občinske ljudske odbore so bili v glavnem izvoljeni starejsi ljudje, tako da jih je bilo v omenjenem številu na volitvah izvoljenih 242 v starosti nad 31 let in 204 v starosti nad 41 let. (Nadaljevanje prihodnjič) »Komuna (občina) v pravem smislu besede označuje tako samoupravno družbeno skupnost z ljudskim odborom na čelu, o kateri delovni ljudje neposredno in samostojno urejajo na demokratičen način večji del vprašanj, ki se tičejo njihovih prizadevanj za dviganje blaginje skupnosti in vsakega posameznika.« (E. Kardelj: Državljan v našem gospodarskem in političnem sistemu.) Iz Prekmurja doslej okrog 3000 prijavljencev za Ostrožno Doslej je Okrajni odbor SZDL v M. Soboti prejel okrog 3000 prijav za udeležbo velike proslave na Ostrožnem pri Celju. Število prijavljenih je iz posameznih občin kaj različno, vsekakor večje tam, kjer so se dela lotili resno. Prijave iz občin so doslej naslednje: V občini Beltinci 300, Bodonci 25, Bogojina 48, Cankova 65, Črensovci 58, Dobrovnik 71, Gaberje 50, Gornji Petrovci 66, Grad 200, Križevci 99, Kuzma 54, Lendava 138, Mačkovci. 107, Martjanci 110, Murska Sobota 1005, Polana 20, Prosenjakovci 19, Puconci 220, Rogaševci 57, Šalovci 151, Tišina 40, Turnišče 50. Zbiranje še ni končano in se bo število prijavljencev gotovo znatno dvignilo. Okrajni odbor SZDL opozarja vse občine, predvsem zamudnike, naj pohitijo z zbiranjem prijav in poročajo vsak petek na Okrajni odbor SZDL, koliko je v njihovi občini prijavljencev za proslavo na Ostrožnem. Še je čas, na delo z geslom 19. septembra na svidenje na Ostrožnem! V tej zgradbi v Lendavi je bila tiskarna, o kateri so se tiskali prvi izvodi predvojne »Ljudske pravice«. V slavnostnih dneh proslave naprednega tiska, 3. oktobra, bo na poslopju odkril spominsko ploščo delovni kolektiv tiskarne »Ljudske pravice«. Ukrepi LOMO Sobota v gostinstvu V torek, 31. avgusta je LOMO M. Sobota na svoji redili seji razpravljal o reorganizaciji gostinstva. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep o prisilni likvidaciji gostinskega podjetja Hotel Central v M. Soboti. Obširneje bomo o tem in o ostalih ukrepih LOMO za zboljšanje stanja v soboškem gostinstvu poročali v prihodnji številki. OD TEDNA DO TEDNA EVROPSKA OBRAMBNA SKUPNOST JE POKOPANA Tako so dejali trezni politični opazovalci potem., ko je predsednik francoske vlade Mendès - France s svojimi načrti za spremembo pogodbe o tej organizaciji Pogorel. Kljub prizadevanjem Velike Britanije in ZDA, da uglade spor, je konferenca v Bruslju pokazala, da Francija ni in ne more biti pripravljena sodelovati z Nemčijo »pod isto streho«, če ji ostale države-udeleženke ne dovolijo izreden položaj in nekatere izredne pravice. Te naj bi izhajale iz dejstva, da je Š e vedno velesila in kot taka država, ki ni samo doma o Evropi, temveč tudi o Afriki in katere interesi se raztezajo tudi na ostale celine. Večina v francoskem parlamentu je o ponedeljek zvečer pokazala, da se o bistvu strinja s tako razlago. Odložila je namreč razpravo o potrditvi pogodbe o EOS za nedoločen čas. Tako so splavale po vodi še zadnje nade vseh tistih krogov na Zahodu, ki so hoteli najprej z grožnjami (o ZDA je bilo pred nedavnim slišati glasove, naj Franciji sploh ukinejo vojaško in gospodarsko pomoč, če parlament ne bo potrdil pogodbe o EOS!), pozneje pa s prigovarjanji prepričati nasprotnike le mednarodne organizacije, da o svoji trmi popuste. Odpor med francoskimi krogi proti EOS pa ni popustil, temveč je celo narastel. Zato vse kaže, da bodo pobudniki imate Evrope« morali poiskati drugačno pot, če bodo hoteli v svoje načrte vključiti tudi Francijo. Poročila o sklepu francoskega parlamenta so z obžalovanjem sprejeli o vseh glavnih mestih držav-podpisnic, pa tudi v Londonu in lVashingtonu. Toliko glasnejše so sedaj domneve, da bodo Vel. Britanija in ZDA p duhu nedavnih posvetovanj dale Zah. Nemčiji, ki jo obenem priznavajo kot edino zakonito naslednico nekdanje Nemčije, popolno suverenost in ji tako omogočili, da jo stej ko prej sprejmejo v Atlantski pakt, zahodno obrambno organizacijo proti napadu z Vzhoda. Znano pa je, da se francoski uradni in politični krogi na vse kriplje upirajo taki rešitvi. Iz Pariza poročajo, da bo Mendès-France naletel na nove težave med ožjimi sodelavci o vladi. Osem ministrov — pristašev EOS bo najbrže odstopilo. Ker so trije degaullisti odstopili, še preden je odšel o Bruselj, se kaj lahko zgodi, da bo nastopila resna vladna kriza. Prejšnji teden je svet močno presenetila vest, da se je PREDSEDNIK BRAZILIJE VARGAS ustrelil, ker so ga zadnje čase vse bolj Očitno napadali opozicionalci iz vrst tako imenovane nacionalne demokratske stranke. Prijateljstvo so mu odrekli tudi voditelji armade, s pomočjo katerih je tudi prišel na oblast, ter zahtevali, naj odstopi. Predsednik pa je javno izjavil, da se živ ne bo umaknil s svojega položaja. Pred tragičnim korakom je na ljudstvo naslovil pismo, v katerem mu sporoča, da mu tuji in notranji sovražniki niso dovo- lili, da bi do konca izvedel program za delovnega človeka. Sodijo, da je imel v mislih predvsem ZDA in njihove agenture med vrhovi opozicijskih političnih strank. Vargasov naslednik Filho nagiblje bolj desničarskim ter proameriškim krogom. Plenum OSS v M. Soboti VSAKOMUR PO NJEGOVEM DELU! Preteklo nedeljo je bilo v M. Soboti zasedanje plenuma Okrajnega sindikalnega sveta. Poleg delegatov in sindikalnih voditeljev iz Prekmurja je bil navzoč sekretar OO SZDL tov. Franc Rogl, prišla pa sta tudi zastopnika okrajnih sindikalnih vodstev iz Ljutomera in Ptuja. Glavna točka dnevnega reda je bila razprava o novem sistemu nagrajevanja v gospodarskih podjetjih in organizacijah. V poročilu in živalmi razpravi je bilo povedano, da so v nekaterih delovnih kolektivih prekmurskih podjetij prevladale škodljive težnje po uravnilovki — teorija o enakih želodcih in potrebah, o enakih plačah, ne glede na strokovno sposobnost in delež posameznika v skupni proizvodnji — po zviševanju števila kvalificiranih delavcev in s tem v zvezi zviševanju plačnega fonda in težnje po tem, da bi obveznosti do družbe potisnili v ozadje, koristim samega kolektiva pa dali prvenstveni značaj. Značilno je, da so zagovorniki enakih plač večinoma taki uslužbenci in delavci, ki se doslej v proizvodnji niso posebno izkazali. Navedli so tudi več konkretnih primerov (soboška »Panonija«, lendavska Dežnikarna itd.), kjer so lani sorazmerno prevelikemu številu delavcev priznali kvalifikacijo ali polkvalifikacijo. Pri tem gre za to, da bi se v sorazmerju s povečanjem strokovne delovne sile morala nujno količinsko in kakovostno povečati tudi proizvodnja, kar pa v nekaterih podjetjih ni moč zabeležiti. - Samo papirnato priznavanje kvalifikacije ne more roditi v našem gospodarstvu pozitivnih rezultatov, zlasti še tedaj, če ga narekuje zgolj težnja po povečanju plačnega fonda. Delno ali popolno strokovnost bi bilo treba v bodoče priznati le tistemu delavcu, ki obvlada ves delovni proces v svojem obratu, dočim samo obvladanje ene faze dela še ne more biti pogoj za pridobitev takega priznanja. Tudi težnje nekaterih kmetijskih posestev, da bi se znebila stalnih delavcev in namesto njih zaposlila sezonce, za ka- tere ni treba plačevati tako velikih dajatev za socialno zavarovanje, niso na mestu in jih je treba javno obsoditi. Po mnenju delegatov, ki so v razpravo posegli, naj bi v bodoči sistem nagrajevanja prišlo načelo: vsakemu po njegovem delu! Sistem naj bi vzbujal delavce k temu, da bi na svojih delovnih mestih prispevali kar največ k povečanju proizvodnje, kjer je tudi ključ do izboljšanja življenjske ravni vsega prebivalstva pri nas. Tudi nekatere zakonske predpise bo treba spremeniti ali pa dopolniti, tako da bo tistim kolektivom in posameznikom, ki so s svojo pridnostjo in delovno sposobnostjo več prispevali za družbene potrebe, prepuščeno več sredstev za stimulativno nagrajevanje. Nekateri delovni kolektivi bodo morali spremeniti svoj odnos do komun in njihovih skupnosti, saj se jim delež, ki ga njim dajejo, vrača v drugi obliki nazaj: izboljšave komunalnih naprav, nove zdravstvene ustanove in druge pridobitve, ki so pomembne za vso prebivalstvo določene komunalne skupnosti. Skratka: gre za takšen sistem nagrajevanja, ki bo blagodejno vplival na proizvodnjo in posredno tudi na izboljšanje življenjske ravni, posameznikom in kolektivom pa prinesel takšno plačilo, ki bo v sorazmerju z njihovim deležem v proizvodnji. O novem sistemu nagrajevanja v našem gospodarstvu bodo prihodnje mesece razpravljali na mnogih sestankih in seminarjih v sindikalnih podružnicah Obmurja. Nobenega dvoma ni, da bodo delavci in kolektivi dali mnogo koristnih pobud in predlogov, ki bodo dobrodošil našim zakonodajnim organom. S pesmijo na Ostrožno in v Lendavo Pretekli petek so se sešli člani pevskega zbora KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote. Sklenili so, da bodo že ta teden pričeli z rednimi vajami. Udeležili se bodo proslave »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju, kjer bodo kolektivno sodelovali s tisoči pevcev iz ostalih predelov Slovenije. Prav tako jih ne bo manjkalo na proslavi naprednega tiska v Lendavi in pri izvajanju kulturnega programa v času prvega občinskega tedna v M. Soboti. Poseben program izbranih prekmurskih in narodnih pesmi pa bo zbor naštudiral za svojo desetletnico delovanja, za proslavo 10-letnice osvoboditve Obmurja, ki bo prihodnje leto. Program bo primeren tudi za podeželske poslušalce, saj nameravajo z njim gostovali po vseh večjih krajih Obmurja. Na sestanek je prišlo tudi nekaj novih članov. Želeti pa je, da bi se jim pridružili še drugi, ki jih petje veseli. Le tako bo soboški pevski zbor postal množičen kolektiv, ki bo uspešno širil slovensko besedo tudi izven meja mesta in dostojno predstavljal obmursko metropolo v našem javnem življenju. Zato postanite zborov prijatelj in zvesti sodelavec! F. D. Bralcem, naročnikom in dopisnikom! Današnja številka »Obmurskega tednika« je izšla z dvodnevno zamudo, ne po krivdi uredništva, temveč zaradi trenutnega pomanjkanja papirja v tiskarni. To je tudi vzrok, da nismo mogli številke natisniti v večjem obsegli. Tako so izostali številni prispevki naših sodelavcev, pisma »Vüjeca Balaža«, nagradna križanka in prispevki v zvezi s proslavami na Ostrožnem ter o Lendavi. Upamo, da bo tiskarna do prihodnjega tedna rešila problem papirja, da bomo lahko izdali številko na osmih straneh, in tako tudi priobčili vse, kar je danes izostalo. Uredništvo \ Soboški bolnišnici so znižali cene oskrbnemu dnevu Upravni odbor Splošne bolnice v M. Soboti je na svoji zadnji seji razpravljal o računskem zaključku za letošnje prvo polletje in ugotovil, da je zaradi zvišanja števila oskrbnih dni nastal presežek v dohodkih ustanove. Našteli so 3022 dni več, kot so sprva predvideli v predračunu, čeprav je le-ta predvideval več oskrbnih dni kot v lanskem letu. Precej nižji, kot so predvidevali, so bili tudi izdatki za plače, predvsem zaradi nepopolne zasedbe delovnih mest. Spričo tega so napravili novo kalkulacijo cene za oskrbni dan in sklenili, da bodo s t. avgustom znižali ceno oskrbnini. Od tega datuma dalje bo treba dnevno plačati na kirurškem, ginekološko-porodniškem, internem in pljučnem oddelku 720 din, v infekcijskem oddelku v Rakičanu pa se bo znižala cena oskrbnemu dnevu od 1100 na 990 din. Tako je soboška bolnica med najcenejšimi v Sloveniji. Sklep upravnega odbora bolnice bodo kolektivni plačniki — zavodi za socialno' zavarovanje, invalidske uprave, okrajni ljudski odbori itd. — katerim bodo z novimi cenami prihranjene kar lepe vsote denarnih sredstev, prav gotovo toplo pozdravili. Samoplačnikom, ki jih je v Obmurju tudi lepo število, pa bo znižanje cen še posebno dobrodošlo. Stran 2 »OBMURSKI TEDNIK« Murska Sobota, 2. septembra 1934 KAKO GOSPODARIJO v lendavski mestni občini Iz razgovora našega sodelavca s predsednikom LOMO tov. Slavkom Lindičem Pri ljudskem odboru mestne občine delujejo trije sveti: svet za gospodarstvo, svet za zdravstvo in socialno skrbstvo in svet za prosveto in kulturo. Prva sta se pri svojem delu že dokaj uveljavila, manj aktiven pa je svet za kulturo in prosveto, morda prav zaradi tega, ker ne najde svojega delovnega področja, niti samostojno ne sklicuje svojih sestankov. Nekaj besed o doseženih uspehih gospodarskega sveta, ki šteje devet članov, v njem pa so zastopniki vseh gospodarskih panog. — V njegovem okrilju deluje tudi posebna komisija, ki se ukvarja s kmetijskimi problemi. Letos so bili doseženi največji uspehi v komunalni dejavnosti. Delo sveta se odvija po letnem načrtu. Dosedaj je elektrificirana Čentiba, v jeseni pa bosta dobila elektriko še kraja Banuta in Staro Mostje. Ljudski odbor bo v ta namen prispeval 800 tisoč dinarjev. Za melioracijska dela v spodnjem delu mesta in kanalizacijo v posameznih ulicah bo potrebno pol milijona dinarjev. Septembra bo dograjen dvonadstropni stanovanjski blok v Cankarjevi ulici. Pred kratkim pa so začeli graditi drugi blok in pekarno pred hotelom »Triglav«. Za slednji blok so zaprosili 8 milijonov dinarjev investicijskega posojila, ki ga bodo tudi dobili pri domačem podjetju Nafta. Kolodvorska ulica dobiva betonirano obrobje. Letos bodo popravili tudi več cest in mostov — med njimi most na Ledavi, ki veže vasi Pince -Marof in Benico. Tudi raznih problemov jim ne manjka. Med največje sodita živinski bolezni: tuberkuloza in kuž- na smetljivost. Prva je dokaj razširjena v vaseh Mostje, Petišovci in Tri mlini. Ljudski odbor je prepovedal izdelovati mlečne izdelke, lastnike živine pa je opozoril, naj prodajo okuženo živino. Dobrodošla pa je tudi pomoč OLO, ki je prispeval svoja sredstva, da bi gospodarsko škodo kar najbolj zmanjšali. Kužna smetlivost, ki je razširjena v Pincah, Petišovcih in Dolini, je bila prenesena iz Medžimurja. Pri zatiranju te bolezni pomaga tudi celjska živinska bolnica, katere strokovnjaki so pregledali živino na ogroženem področju, a sedaj jo že uspešno zdravijo. Kmetovalci so utrpeli precejšnjo škodo, ki bi se je lahko izognili, če ne bi toliko dvomili v uspešnost umetnega osemenjevanja. Njihovo ravnanje je težko razumeti še zlasti zaradi tega, ker osemenjevalna po- staja v Lendavi dokaj uspešno deluje. Vinogradništvu, ki je na področju občine eden izmed glavnih gospodarskih virov, bo treba v prihodnosti posvetiti mnogo več pozornosti. Na pobudo učiteljskega kolektiva v Lendavi pripravlja ljudski odbor osnutek odloka o prepovedi sajenja šmarnice in hibridov; vinogradniki naj bi v bodoče sadili samo trte žlahtnih sort, kar še posebno velja za one kmetovalce, ki so se dosedaj tega z vsemi štirimi otepali. Obnova vinogradov napreduje. Obnavljajo tudi zasebniki. Obnoviteljem bo treba pomagati s krediti. Okrajni ljudski odbor je že izkazal pomoč okrajni trsnici v Lendavi. Iz povedanega se da sklepati, da čakajo gospodarski svet številne naloge tudi v prihodnosti, naloge, ki jih bo treba uresničiti, da bo razvoj lendavske komune šel svojo pot. —ce Kmetovalci! Da boste laže napredovali v svoji proizvodnji in gospodarstvu Vobče, se poslužite velikih ugodnosti, ki se vam ponujajo v obliki kreditov za nabavo kmetijskih potrebščin: SEMEN, UMETNIH GNOJIL, ZAŠČITNIH SREDSTEV, STROJEV. . . Če hočete dobiti kredit, se obrnite na vašo Kmetijsko zadrugo, Narodno banko ali Okrajno zadružno zvezo. Preberite Uredbo v Uradnem listu FLRJ št. 27/54! Vsa — v kmetijstvo vložena sredstva — se dobro obrestujejo in še dajejo primeren dobiček. Zato naj se nihče ne izgovarja, da nima možnosti za napredek, saj so mu na razpolago krediti, da si lahko nabavi vsa potrebna sredstva, ki jih dobite pri nas po najnižjih dnevnih cenah. »AGROMERKUR« — Murska Sobota Skozi vasi in naselja gabrske občine Občina Gaberje združuje pet krajev. Naselja so blizu občinskemu središču, izvzemši 4 km oddaljeno Hotizo. Množične organizacije obstojajo povsod, toda delavne niso. Gasilci so še najbolj živahni. V SZDL je vključenih le kakih 10% volivcev. Občinska organizacija se uvršča med najslabše v okraju, saj v minulem letu niso izvedli niti letnega občnega zbora. Prav gotovo je v tej nedelavnosti glavni vzrok zastoj v ostalih organizacijah in društvih. Nebudnosti SZDL moramo pripisati tudi velike primanjkljaje v zadrugah Gaberja, Lakoša in Kota, nedelavnost te organizacije pa se odraža tudi v sami ljudski oblasti. Pri občinskem ljudskem odboru obstojajo trije sveti: gospodarski, za kulturo in prosveto in svet za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo. Uveljavili se še niso. Podobno velja tudi za nekatere odbornike občinskega ljudskega odbora, kar najlepše odražajo prizadevanja za elektrifikacijo. Na seji občinskega odbora so bili za elektrifikacijo, na množičnih sestankih pa se niti oglasili niso. Tudi v, komunalni delavnosti ni videti kaj več. Še najbolj delavni so gasilci. Posebno priznanje gre gasilskim organizacijam na Kapci in Hotizi, kjer so s sodelovanjem mladine priredili kulturne prireditve in z njimi gostovali tudi v sosednjih vaseh. Hotižanska gasilska organizacija ima tudi delavno žensko desetino. So pa tudi med gasilci taki, ki skrbe le za svoje koristi. Primer za to daje blagajnik gasilskega društva v Gaberju, ki se je hotel okoriščati z gasilskim premoženjem. Med delavne organizacije pa je treba prišteti tudi Zvezo borcev NOB v Hotizi, ki je številčno sicer šibka, pa zato toliko bolj delavna. V občini deluje tudi mladinsko nogometno moštvo »Panonija«, ki združuje precejšnje število mladine. Tu bi kazalo posvečati večjo pažnjo in skrb. So pa v občini tudi druge težave. Področje občine sega do Mure, ki čestokrat dela preglavice. 400 m dolgi prekop bi odvrnil nevarnost poplav, saj Mura prav v tem predelu čestokrat prestopi bregove. Ljudje bi še pomagali z delom, toda finančnih sredstev ni. Osnovno za zboljšanje stanja pa bo: zboljšajmo delo naših množičnih organizacij v okviru SZDL. —ce. PUCONCI PRED VELIKIM SLAVJEM Puconci so znana prekmurska vas, ki se je po osvoboditvi razvila v manjše industrijsko in hkrati v občinsko središče. Takšen značaj ji daje predvsem dvoje večjih podjetij: opekarna in separacija kremenčevega peska. Polja tod okrog dajejo obilo vsega, kar potrebujejo kmečki ljudje za svoje preživljanje. Letos so občani še kar zadovoljni z letino, saj jim je zemlja, ki jo tudi skrbno obdelujejo, dala precej pridelkov. Za izmenjavo dobrin skrbijo kmetijske zadruge. Občina zajema široko okolico z gospodarsko močnimi vasmi. Občani se zadnje tedne vneto pripravljajo na praznovanje svojega praznika, ki bo imel obeležje občinskega tedna, saj bodo praznovali kar sedem dni - od 5. do 12. septembra. Prijazni predsednik občinskega vodstva SZDL tov. Beznec je našemu sodelavcu povedal nekaj o pestrem kulturnem in gospodarskem programu letošnjega praznika. Za najvažnejša imajo dva dogodka: odkritje spominske plošče ljudskemu junaku in sekretarju KPS za ljutomersko-radgonsko okrožje tov. Štefanu Kuharju-Bojanu in veliko medzadružno živinorejsko razstavo, ki so jo pripravili v počastitev 25-letnice selekcijskega dela na področju živinoreje. Pokojni Stefan Kuhar je rojak iz Puconec. Kot revolucionar in prvoborec ima neprecenljive zasluge za organizacijo vstaje ne le v rodni pokrajini, temveč tudi na desnem bregu Mure. Zato je prav, da se mu bodo rojaki oddolžili najprej s spominsko ploščo, ki jo bodo zdaj odkrili na občinskem poslopju, pozneje pa s spomenikom, ki ga nameravajo postaviti v njegovem rojstnem kraju. Vse kaže, da bo Jakobov sin v kratkem proglašen za narodnega heroja. V spomin na slavne dogodke v času NOB bodo odprli tudi razstavo dokumentov in trofej, ki bodo občanom tolmačili vlogo Stefana in njegovih sodelavcev v boju za svobodo. Zadnji dan obč. tedna bodo obiskali tudi Stefanov grob in ga pokrili z venci. Na živinorejski razstavi bodo napredni živinorejci pokazali svojo najboljšo plemensko in rodovniško živino. Na njej bodo zastopani okoliši Puconci, Tešanovci, Moravci in Puževci, katerih kmetijske zadruge so se odločile, da bodo skupaj organizirale to prireditev. Zamisel skupnega nastopanja je brez dvoma vzpodbudna in posnemanja vredna. Na programu je tudi več kulturnih prireditev: dramatska skupina IZJJD »Štefan Kuhar« bo uprizorila dramo »Čas je dozorel« in veseloigro »Cvrček za pečjo«, mladi igralci iz Gorice bodo nastopili z veseloigro »Vozel«, dramatska skupina iz Sebeborec se bo predstavila z veseloigro »Stari in mladic, pripravljajo tudi večer smeha in kmečke zabave, zadnji dan pa bodo v občinskem središču razna športna tekmovanja, nastopi telovadcev in gasilcev. Po vsem povedanem sodeč bo občinski teden v Puconcih dostojna manifestacija napredka v občini, hkrati pa tudi primerna oddolžitev vsem onim, ki so bili povezani z narodnim osvobodilnim gibanjem in glasnikom tega gibanja — »Ljudsko pravico«. Prav spričo tega pa prireditelji upravičeno pričakujejo, da jih bo prihodnji teden obiskalo tudi več gostov iz daljne okolice. F. Drvarič Pevski zbor Kluba prekmurskih akademikov, ki je v zadnjih dneh, uspešno gostoval na številnih prireditvah v prekmurskih vaseh. Cankovčani so prizadevni Elektrifikacija cankovske občine uspešno napreduje. Prvi v tej akciji pa so še vedno Korovčani, ki imajo inštalacijo domala v vseh hišah, razen daljnovoda pa so postavili tudi že drogove za nizko omrežje, zgradili transformator in sedaj čakajo le še na žico in tok. Vaščani računajo, da bodo letošnji 29. november svečano proslavili in ob tem datumu zabeležili najvidnejšo zmago: elektriko. Složni in požrtvovalni, kot so pri tej in drugih akcijah, pa so lahko za vzgled ostalim vasem v občini. Kmetijska gospodarska šola na Cankovi tudi poleti ni počivala. Domala vsi slušatelji so obiskali Mariborski teden in si tamkaj ogledali razne gospodarske stroje in njih praktično uporabo v kmetijstvu. Lepo so bili sprejeti tudi v srednji kmetijski šoli v Mariboru, kjer so si ogledali vzorne sadovnjake, dre- vesnice in sploh šolsko gospodarstvo. Slušatelji menijo, da jim je ta izlet mnogo koristil in da je potrebno čimveč takih ogledov kmetijskih gospodarstev. O. Pripravljajo se ... Zadnji teden so začeli urejati prostor v bližini Doma »Partizana«, kjer bo 3. oktobra velika proslava naprednega tiska. Teren okrog temeljev zadružnega doma so že zravnali, da bo prostora dovolj za večje število ljudi. Začelo se je delo tudi pri gradnji stanovanjskega bloka in pekarne na zahodnem delu hotela »Triglav«. Med prebivalci je slišati pripombe, naj bi zgradba segala do konca v južni smeri. Okrog 10 m prostora, ki ga nameravajo pustiti za vhod, bi tako bolje izkoristili, nekoliko podaljšali zgradbo in pridobili še tri družinska stanovanj. Predlog meščanov je vredno pretehtati in ga — če je tudi umesten — še ob pravem času sprejeti. S pripravami za Ostrožno pa bomo morali pohiteti, sicer nas bodo po številu prebivalcev mnogo manjše občine daleč prehitele. Dosedaj se je prijavilo za odhod na Ostrožno nekaj nad 150 občanov. —ce Tudi sadjarjem tisto - kar jim gre! Tovariš urednik! Kot napredni in razgledani sadjarji smo upoštevali opozorila in nasvete v Vašem tedniku: obirajmo dozorelo sadje! In kaj smo doživeli? Domala — samo zgubo! Odkupna podjetja so sprva plačevala kilogram nezrelega sadja po 20 din. Tako ceno so dosegli pač oni sadjarji, ki niso čakali dneva, ko bo sadje popolnoma zrelo, temveč so ga rajši že prej poslali na trg. Menda bo le držalo, da so spričo zalog napol zelenega sadja, ki so se zadnje dni nakopičile v skladiščih, odkupne cene stalno zniževali in tako prikrajšali za lepe zneske disciplinirane sadjarje, ki so z obiranjem tako dolgo čakali, dokler ni sadje popolnoma dozorelo. Nikakor ne gre, da bi si razni nakupovalci in odkupna podjetja ustvarjali prevelike dobičke na račun proizvajalcev, v našem primeru sadjarjev in kmečkih ljudi. Saj se je pri zadnji sadni letini ugotovilo, da so nekateri odkupovalci-mešetarji zaslužili pri svojem poslu po 100 tisočakov in celo več. Sleherni sadjar, ki mu je napredek količkaj pri srcu, ima pri vzdrževanju in čuvanju sadonosnikov dokajšnje stroške. Zato bi morala biti tudi odkupna cena za lepo namizno sadje temu primerna. Prav nič ne kaže, da bi lepo in kakovostno slabejše sadje odkupovali po enaki ceni. To ni več stimulacija za dobre sadjarje! Zaradi take odkupne prakse preti nevarnost, da bodo velike količine lepega namiznega sadja rajši predelali o jabolčnik. Ali ne bo to velika gospodarska škoda? Skrajni čas je že, da odkupna podjetja opustijo svoj lov za velikimi dobički. Znižajo naj provizijo za nakupovalce, da bodo lahko odkupne cene za prvovrstno sadje vsaj nekoliko zvišali, saj je vendar sadjar tisti, ki mora nujno dobiti poplačan svoj trud, delo in stroške za vzdrževanje sadovnjakov. Pa tudi potrošniki bodo lahko sadje dobili po znosnih cenah, če bomo ob pravem času odpravili očitne razlike med odkupno in prodajno ceno. Zdaj se še da marsikaj popraviti. Sajer iz Bučkovec 3. OKTOBRA-NA SVIDENJE V LENDAVI Bridki spomini iz Malega semenišča Nekoč, nekoč. . . da: to je pravilen začetek. Nekoč..ko se je med našimi preprostimi ljudmi ustalilo prepričanje, da mora vsak kmečki sin, ki študira, postati duhovnik. To prepričanje ni izviralo le iz pobožnih želja, nasprotno: naš delovni človek, kateremu so za vsako skorjico kruha zrasli žulji na dlaneh, je videl, da se duhovnikom dobro godi. To prepričanje je torej boleč odraz naše zaostalosti, ki je rezultat težkih socialnih in gospodarskih razmer. Posledice čutimo še danes. Tako prepričanje pa je ostalo in kdo ve, koliko mladih, življenja in dela željnih ljudi je zaradi tega nesrečnih, razočaranih? Koliko težkih trenutkov, koliko mladih src je napolnil obup, ko so se morali vdati pritisku nerazsodnih staršev ali pa se podati v negotovost — na težko življenjsko pot?! Niso pa vsega krivi starši, tudi posamezni duhovniki hočejo s pretirano propagando obleči čimveč dijakov v črne talarje. Toda: starejši se upirajo, zato pa so sedaj na vrsti mladi, tisti, ki so končali šele nižjo gimnazijo. Njim namreč niti na misel ne pride, da bi sc uprli zahtevam staršev in prigovarjanju duhovnika, ker so še premladi, neizkušeni in še ne vedo, kako kruto izrabljajo njihovo mladost in neizkušenost. Zato marsikateri izmed njih zleze v malo semenišče. Poprej sploh niso odhajali tja, zdaj pa je čutiti, da so voditelji teh zavodov našli deželo, kjer preprosti ljudje še vedno nasedajo njihovim varljivim obljubam. V razgovoru z nekaterimi bivšimi gojenci Malega semenišča, na primer z Balažičem in drugimi, sem ves začuden in prepaden slišal o stvareh, ki so v meni zapustile pravo grozo. Ali je to res. . . ali je to sploh mogoče? Da, mogoče je in še celo več! Kakor mnogi drugi, tako tudi on ni imel denarja za nadaljnji študij. Odločil se je za sale- zijanski zavod na Reki. Prej so mu obljubili, da bo plačeval samo okrog 1000 din za mesečno oskrbo. Ko pa je prišel tja, je moral prvi mesec plačati še enkrat toliko, pozneje pa kar 4000 din na mesec. Razočaran je spoznal pravo ceno njihovih obljub. V zavodu je moral imeti tudi vse svoje: obleko, perilo, posteljnino in druge stvari. Razen tega je moral v prostem času (pol ure na dan) pomivati tla, čistiti in pospravljati. Nič prostega časa ni imel! Tudi nadzorstvo je bilo strogo. Dopoldne so bili v šoli, popoldne pa so se spet učili pod nadzorstvom profesorja. V mesto ni smel nikoli, če mu tega nista dovolila ravnatelj in profesorski zbor. Pisma je dobival odprta, ker so jih poprej pregledali. Tudi denarja ni smel imeti pri sebi. V dveh letih so šli kolektivno le trikrat v kino. Počitnice je imel samo dvakrat v dveh letih. V zavodu niso smeli brati časopi- sov, tudi knjige so bile strogo izbrane in so imele le versko vsebino. Šola ni po oblasti priznana in zato nima javnega značaja. Je kot gimnazija, a dijaki, ki jo končajo, lahko gredo študirat le teologijo — bogoslovje. V zavodu nimajo nobenih stikov z zunanjim svetom. Vsa pisma, ki bi jih odvrnila od te poti in jim prikazala življenje v drugi luči, vračajo: uprava jih je pregledala in vrnila pošiljatelju. Tako živijo kot jetniki v zaporu. S strogim ravnanjem ubijajo predstojniki v mladih fantih vse lepo, kar je last človeka, in jih hočejo postopoma napraviti trde in mračne Ijudi, polne lepih besed in brez srca. . . Zato mnogi zapuščajo zavod, le redki ostanejo in vzdržijo. Tisti pa, ki se vračajo, so zagrenjeni in razočarani, muči jih misel, da so zgubili in zapravili dragocena mlada leta. Često veje iz njihovih besed obsodba staršev. Izgubili so leta in prenesli mnogo gorja, preden so naposled le prišli do trpkih spoznanj. J. R. Sto prekmurskih delavcev je dobilo zaposlitev Pod vodstvom brigadirja Aleksandra Fila je pretekli teden odšlo sto prekmurskih sezoncev na delo v sladkorno tovarno Branjev vrh, kjer bodo ostali tri mesece. Na novem delovnem mestu se jim obeta dober zaslužek, saj bodo dobili na mesec od 15 do 18 tisočakov. To pa je tudi najboljša plača za nekvalificirane delavce, kar jih sploh poznamo. F. D. Od 4. do 15. septembra 1954 v Ljutomeru ΙΙΙ. OKRAJNA GOSPODARSKA RAZSTAVA združena s kulturnimi in športnimi prireditvami Murska Sobota, 2. septembra 1954 »OBMURSKI TEDNIK Stran 5 Minka Zacherlova - šestdesetletnik Pred šestdesetimi leti — 22. avgusta 1894 - se je v Ljutomeru rodila Minka Zacherlova kot hčerka znanega glasbenika Frana Zacherla, ki je domala tričetrt stoletja gradil in razvijal trdne temelje glasbeni kailuri v Prlekiji. Telko bi v tej pokrajini našli človeka, ki bi imel podobne zasluge na kulturnem področju in tako pomemben življenjski jubilej — kot jih ima prav neumorna in vedra, a vendar pri razkrivanju svojega življenjskega opusa skromna — Minka. Jubilantka se je po dovršenem študiju na učiteljišču vsa posvetila glasbi in na ljubljanskem konservatorija dosegla diplomo pianistke. S svojim uspešnim in priznanim javnim delovanjem se je najprej uveljavila v Mariboru, kjer je živela v dobi ostre nacionalne borbe in izpostavljenosti življa ob naši severni meji. V štajerski metropoli je kmalu zaslovela kot dobra pedagoginja, pianistka in vidna prosvetna delavka; odločno se je spoprijela s kulturno problematiko malega slovenskega naroda, ki se je bojeval za svoj obstanek in svobodo. Bila je prva ljudska umetnica in narodna borka. Prav spričo tega je bila leta 1941 deležna usode pozornosti Gestapa in domačih izdajalcev. Morala je v pregnanstvo. Z močno zavestjo je spremljalo osvobodilni boj teptanega ljudstva, saj je videla v njem potrditev svoje vere v lepšo bodočnost Slovencev, dan zmage nad temnimi silami nacizma, ki je tako kruto prekinil njeno plodno delo in ustvarjalno poslanstvo. Dan osvoboditve ji je pomenil najsrečnejši trenutek v življenju. Takemu čustvovanju so sledila tudi dejanja, že od prvih svobodnih dni jo najdemo med tistimi izobraženci, ki so na kulturnem področju utrjevali in še naprej razvijali velike pridobitve ljudske revolucije. V Ljutomeru in Prlekiji sploh sc je uveljavila kot najbolj aktivna in marljiva prosvetna delavka. V mestu njenega bivanja in v daljni okolici je zaživelo izobraževalno in prosvetno delo v vseh oblikah, precej po njeni zaslugi. S posebnim veseljem in vnemo se je lotila ustanavljanja pevskih zborov v Prlekiji In jim vedno nesebično pomagala. Pevski zbor KUD »Ivan Kaučič« in pionirski pevski zbor na nižji gimnaziji — to pa sta predvsem njena kolektiva, v katerih je združila vse svoje sposobnosti in ustvarjalnosti ter ju povedla med vodeče zbore na Slovenskem. Koncerti njenih ljubljencev so v Ljutomeru in širši okolici vedno doživetje umetniškega užitka in kulturne vedrine. S ponosom lahko tov. Zacherlova zre na plodove svojega, s tolikimi dejanji in uspehi kronanega življenja, na svoje zasluge, ki jih bo še dolgo čutiti na glasbenem področju. Ob svojem 60-letnemu jubileju pa lahko s ponosom našteje tudi 41 let vestnega učiteljevanja. Jubilantka je pri svojih 60 letih še vedno polna življenjskega optimizma in vedrine, je človek velike in dobre voIje, ki kljub osivelim lasem še vedno snuje načrte za svoje delo v prihodnosti. Minki, ki je po svojem duhu in zdravem optimizmu še vedno mlada, želimo še mnogo srečnih in plodnih let, želimo, da bi bila jesen njenega življenja kar najbolj sončna in polna radosti. S takimi željami in hvaležnostjo se je spominjajo ožji sodelavci, pevci in brez dvoma tudi vsi veseli Prleki, katerim je darovala mnogo lepega in plemenitega. Psp. Ljutomer Nenadoma, nepričakovano se je pred dnevi zbralo mnogo občinstva pred rojstno hišo jubilantke in znane kulturne delavke Minke Zacherlove. ki slavi letos svojo 60-letnico. Ljutomerčani so svojo rojakinjo prijetno presenetili; ženski pevski zbor je njej na čast zapel pesem: »Dober večer Minka moja!« pesem, ki so jo nalašč sestavili za to priliko, oddolžil pa se ji tudi moški pevski zbor. Sledil je pozdravni nagovor, nakar so mnogi jubilantki podali roke in ji Čestitali — od najmanjših učencev pa do njenih sodelavcev in zastopnikov društev. Po tem slavju so se zbrani podali v Dijaški dom, kjer je tov. Zacherlova preživela nekaj prijetnih uric med svojimi dragimi pevci in rojaki. Večer je minil v dobrem razpoloženju. S. Glasbeni večer mariborskih študentov Pretekli petek je Mariborski akademski klub priredil v Ljutomeru glasbeni večer, ki je sicer redke poslušalce prijetno presenetil. Prireditev se je pričela ob pravem času, kar je hvale vredno. Ali je res dež splašil občinstvo, ki je baje kupilo vstopnice, da se ni udeležilo koncerta? Domala prazna dvorana je bila za Ljutomer slabo spričevalo. Čudimo se, da še pri tako slabem filmu nista nobeno neurje ali toča ovirala obisk, zdaj pa, ko je šlo za resno kulturno prireditev, je vsega vreme krivo. Komu bi le naprtili krivdo — če vreme ne bi nagajalo? S Obvestilo Zaradi službene odsotnosti zveznega ljudskega poslanca Ivana Krefta bodo v bodoče volivce sprejemali republiški poslanci ob sobotah med 9. in 12. uro na sedežu OLO Ljutomer. Okrajni odbor SZDL Ljutomer SEJMI OKRAJ LJUTOMER: Cven v torek. 7. septembra splošni sejem; Gornja Radgona v torek, 7. septembra živinski sejem; Negova v sredo, 8. septembra splošni sejem. OKRAJ MURSKA SOBOTA: Beltinci v soboto, 4. septembra živinski in kramarski sejem; Bogojina v soboto, 4. septembra živinski in kramarski sejem; Črenšovci v soboto, 11. septembra svinjski sejem; Črenšovci v ponedeljek, 6. septembra svinjski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 6. septembra svinjski sejem; Križevci v Prekmurju v soboto, 4. septembra svinjski sejem; Murska Sobota v ponedeljek, 6. septembra živinski sejem; Petrovci v sredo, 8. septembra kramarski sejem; Puconci v petek, 10. septembra živinski in kramarski sejem; Tišina v torek, 7. septembra živinski in kramarski sejem; Turnišče v četrtek, 9. septembra svinjski sejem. - Tedenski koledar Nedelja, 5. septembra — Lovrenc Ponedeljek, 6. septembra — Ljubka Torek, 7. septembra — Mirna Sreda, 8. septembra — Sergij Četrtek, 9. septembra — Peter Petek, 10. septembra — Nikita Sobota, 11. septembra — Milan SONČNI VZHOD: 5. septembra ob 5.26. Sončni zahod ob 18.55. Dolžina dneva 15.09. LUNINA SPREMEMBA: 5. septembra prvi krajec ob 15.28. SPOMINSKI DNEVI V SEPTEMBRU 5. 1845 — Izšle Bleiweisove »Novice« — 45 let po Vodnikovih; 6. 1950 — V Bazovici pri Trstu ustreljeni Bidovec, Marušič in tovariši — 1944 — Pohorski odred je osvobodil iz nemškega transporta 622 angleških vojnih ujetnikov; 8. 1900 — Rojen Miha Marinko, predsednik Ljudske skupščine LRS --1907 — Začetek svetovnega kongresa »Svobodne misli« v Pragi. Od 2500 udeležencev je bilo 12 Slovencev, v častnem predsedstvu pa pesnik Anton Aškerc — 1945 — kapitulacija Italije; 9. 1854 — Rojen v Ljubljani' pisatelj Fran Erjavec — 1945 — Po kapitulaciji Italije je nemška vojska zasedla Ljubljano; 10. 1945 — V Podgori v Dalmaciji je bil ustanovljen prvi oddelek narodnoosvobodilne mornarice; 11. 1945 — Ustanovljen Narodnoosvobodilni svet za Slov. Primorje. KINO »PARK« M. SOBOTA — Od 5. do 6. septembra ameriški barvni film »Lydin Baily — Od 7. do 9. septembra angleški film »Večna nevesta«. RADGONA — 4. in 5. septembra ameriški barvni film »Veselo in » brez skrbi« kratkim filmom »Veselo mladost« — 8. in 9. septembra francoski film »Sola na prostem«, brez tednika. ČEPINCI — 5. septembra ameriški film »Odločitev pred zoro« — 12. septembra italijanski film »Jutri bo prepozno«. IVANJKOVCI — 5. septembra angleški letalski film »Hitrejši od zvoka« — 12. septembra ameriški vohunski film »Pet prstov«. GRAD — 5. septembra nemški film »Maja v tančici« — 12. septembra ameriški film »Nevidni človek«. mali POLOVICO HIŠE S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM ugodno prodam v Pužavcih, hiš. št. 15. — Reflektanti naj se javijo zaradi nadaljnjih informacij na upravi lista. LEPO ENOSTANOVANJSKO HIŠO z velikim vrtom v Murski Soboti prodam. — Naslov v trgovini »Agromerkur«. DIESEL MOTOR prodam. Cena 25.000 din. Naslov v upravi lista. TRAVNIKI IN NJIVA naprodaj v Ljutomeru. — Franc Ivančič, Ljutomer, Vrazova 9. MLATILNICO, premer CO do 100, kupim. — Naslov v upravi lista. MLATILNICO s premerom 80 cm kupim. — Franc Pasedi, Gibina, p. Ljutomer. NA STANOVANJE SPREJMEM 5 do 4 dijakinje nižje gimnazije. — Murska Sobota, Cvetkova 44. OPOZARJAM VSAKOGAR, da nisem plačnik nobenih dolgov, ki bi jih napravila in poiskušala storiti moja žena Marija Škrabanova iz Črne - Apač. — Jakob Škraban, Črnici 55, Apače. 5000 DINARJEV NAGRADE dobi, kdor mi preskrbi v Murski Soboti trosobno ali dvosobno komfortno stanovanje. V najem vzamem tudi hišo — Kovič Anton, TNZ, Murska Sobota. OBVESTILO Naknadno vpisovanje v Glasbeno šolo v Murski Soboti bo od 10. do 14. septembra, dnevno od 10. do 11. in od 15. do 16. ure. Naknadni sprejemni izpiti bodo 14. septembra ob 17. uri. Urnik in razdelitev učencev po razredih bomo objavili za vse gojence šole 14. septembra ob 18. uri. Začetek rednega pouka bo v sredo, dne 15. septembra. Ravnateljstvo šole Gostovanja prleških študentov Zadnjo nedeljo popoldne je igralska skupina Prleškega študentskega kluba ponovila v ljutomerskem Domu kulture komedijo »Draga Ruth«. Dvorana je bila polno zasedena, gledalci pa nestrpni, ker so morali domala eno uro čakati na pričetek igre. Bajc so v zadnjem hipu znašali skupaj potrebne rekvizite. Za ljutomerski oder, kjer je dovolj primernih kulis in drugih priprav, ni moč opravičiti skrajno malomarno sestavljene scene. Vse hibe so imele svoj vpliv, da predstava ni tako uspela, kot bi sicer to zaslužila, čeprav je nudila gledalcem mnogo prijetnega razvedrila. Vse kaže, da so prireditelji podcenjevali »razvajeno« ljutomersko občinstvo, kar bo. menda v prihodnosti le izostalo. študentje pa so z imenovano komedijo gostovali tudi v Žerovincih, kjer je bila predstava zelo obiskana. Občinstvo je nastopajočim dalo zasluženo priznanje. Vendar bi prirediteljem priporočali, naj v bodoče izbero za podeželje kako odrsko delo iz slovenske književnosti, delo, ki bi pri kmečkih ljudeh naletelo na toplejši sprejem in bi tudi v prosvetnem pogledu več pomenilo kot ameriška komedija. S Občinski teden v Mačkovcih Pretekli teden je v mačkovski občini minil v znamenju mnogih kulturnih in gospodarskih prireditev. ki so bile prirejene v okviru letošnjega občinskega tedna. V Moščancih so slovesno odprli novo šol- sko poslopje, v katerem so dva dni pozneje odprli zanimivo gospodarsko razstavo. To prireditev si je ogledalo več sto občanov. Tudi na živinorejski razstavi je bil viden letošnji napredek; razstavili so najboljšo plemensko živino. Dramatska skupina je uprizorila igro »Domen«, največ ljudi pa je prišlo na kmečki večer. V tem času je bilo tudi več telovadnih in športnih nastopov, s KUZMA Most pri gornji šoli je že v tako slabem stanju, da preti nevarnost, da si bo kako živinče strlo nogo. Med bruni, ki sestavljajo tla, so namreč že velike špranje. Prav tako je potreben popravila tudi plot okrog šolskega poslopja in bližnje stranišče. Prav bi morda bilo, če bi stranišče prestavili kam drugam, da ne bi tičalo tik ob glavni cesti. Vaščani pričakujejo, da se bo za popravilo mostu in plota še pravočasno zavzel občinski ljudski odbor, sicer se lahko zgodi še kaka nesreča. Pri delu pa so voljni tudi sami pomagati. s Krožani so se odrezali Zadnjo nedeljo je igralska skupina v Krogu uprizorila trodejanko »Cvrček za pečjo«. Igralci so se zelo potrudili in kljub napornemu delu še našli dovolj časa, da so naštudirali dokaj zahtevno igro. Na predstavi se je zbralo nad 300 ljudi, ki so zadovoljni zapuščali dvorano in izražali željo, naj bi jim mladi igralci še večkrat pripravili tako razvedrilo. F. J. 5. oktobra - najboljša reklama v Lendavi! Pozivamo vsa gostinska in trgovska podjetja, ki nameravajo sodelovati s paviljoni na tej proslavi, da se pismeno priglasijo na spodnji naslov najkasneje do 10. septembra. Proslava bo 3. oktobra o Lendavi. V prijavah je navesti vrsto in količino prehrambenih predmetov in pijač, ki jih bo podjetje prodajalo na proslavi, število in ploščino paviljonov ter število v njih zaposlenega osebja. Obveščamo interesente, da razpolaga pripravljalni odbor le z manjšim številom paviljonov. Okrajni odbor za proslavo 20 letnice »Ljudske pravice« LENDAVA Stalni zaslužek! Dober zaslužek! V službo sprejmemo večje število GRADBENIH DELOVODIJ, ZIDARJEV, TESARJEV, PRIUČENIH ZIDARJEV IN DELAVCEV Delo je stalno in pod streho. GRADBENO PODJETJE MOSTE Ljubljana, Šmartinska 64/b POTROŠNIKI! GORIČANCI! Obveščamo vas, da posluje v Bodoncih samostojna trgovina z mešanim blagom prej »Preskrba«) Naglo in solidno vam postrežemo s špecerijo, tekstilnim blagom, kuhinjskimi potrebščinami in blagom iz usnja. Na zalogi imamo jesensko in zimsko tekstilno blago. Naše blago se samo hvali. Konkurenčne cene! Se priporoča Delovni kolektiv Naše blago se samo hvali! Da je res tako, se prepričajte v našem paviljonu na tretji gospodarski razstavi v Ljutomeru. TOVARNA USNJA, LJUTOMER in PRODAJALNI USNJA, LJUTOMER „ G. RADGONA Kmetovalci! .. odločite se, stopite v vašo kmetijsko zadrugo in tamkaj sklenite pogodbo za prodajo koruze v zrnu in storžih. Cena za kontrahirano koruzo je: v storžih 11 din za kg, v zrnu 17 din za kg, Za vsak kilogram kontrahirane koruze prejme pridelovalec: za koruzo v zrnu 8 din, za koruzo v storžih pa 5 din predujma. S SKLEPANJEM POGODB SI ZAGOTOVITE BOLJŠO CENO PRIDELKU! Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« Murska Sobota Razpis zborov volivcev Po sklepu seje Ljudskega odbora mestne občine Murska Sobota z dne 51. VIΙΙ. 1954 in T smislu čl. 154 osmega poglavja, toč. 1 Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/52) sklicujem zbore volivcev za območje LOMO za vse rajone, in sicer za: I. rajon v ponedeljek, 6. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v Obrtni zbornici. II. rajon v ponedeljek, 6. IX. 1954 «>b 8. uri zvečer v stari osnovni Soli. III. rajon v torek, 7. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v domu TD Partizan. IV. rajon v torek, 7. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v osnovni šoli. Vi rajon, v sredo, 8. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v osnovni šoli. VI. rajon v sredo, 8. IX.’ 1954 ob 8. uri zvečer . v gimnaziji. Bakovci v četrtek, 9. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v osnovni šoli. Krog v petek, 10. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v osnovni šoli. Rakičan v nedeljo, 12. IX. 1954 ob 2. uri popoldne v Zadružnem domu. Černelavci v soboto, 11. IX. 1954 ob 8. uri zvečer v Zadružnem domu. Veščica v ponedeljek, 15. IX. 1954 ob 8. uri zvečer pri tov. Perkiču. Dnevni red: 1. Poročilo odbornika o delu LOMO. 2. Izvolitev šolskega odbora. '5. Razno. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik LOMO-Velnar Jože Oskrbovalca živine ki imajo veselje do živine, iščemo. Takojšen nastop službe! Stanovanje preskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku. — Interesenti naj se javijo v naši pisarni. Zadružno kmetijsko gospodarstvo »MUROPOLJE« Mota pri Ljutomeru Trgovsko podjetje »Zadružnik« Ljutomer odkupuje: poljske pridelke, sadje, zelenjavo, živino in izdelke domače obrti. . . ...po najvišjih dnevnih cenah! Oglejte si naš paviljon na tretji okrajni prodaja: manjše kmetijske stroje, kmečko orodje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in druge potrebščine za kmetovalce. . . ... po najnižjih dnevnih cenah! gospodarski razstavi v Ljutomeru! Repna grizlica uničuje listje strniščne repe Temne ličinke repne grizlice često objedo listje repe in repice do golih reber. Posebno trpi zaradi ličink strniščna repa v avgnsta in v prvi polovici septembra, dokler je še majhna, ker jo tedaj ličinke, ki so temno-sivozelene barve in imajo črno glavo, če množično nastopijo, v nekaj dneh docela pojedo. Ličinke uničimo če naprašimo rastline s prašivi (Pantakan v prahu) ali pa škropimo napadeno listje z 1% tekočim Pantakanom. OLO — SVET ZA GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA Stran 4 »OBMURSKI TEDNIK« Murska Sobota, 2. septembra 1954 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Lendavčani, ne sme nam biti vseeno Letos januarja je bilo pri nas ustanovljeno Olepševalno društvo. Odkar deluje, je doseglo vidne uspehe, tako da po tem sodeč lahko upamo, da se bo lice našega mesta prijetno spremenilo do oktobrskih slavnosti. LOMO nudi društvu pomoč, kolikor le more, in tako so skupno rešili že marsikak problem. Na kratko: že v zgodnji pomladi je bil urejen naš park, dobil je nove klopi, zasadili so mlade breze, uredili štiri cestne vodnjake. Beljenje hiš je še vedno v teku, tako da bo glavna mestna ulica kmalu vsa prenovljena. Pred dnevi so zasuli tudi jamo na nekdanjem gradbišču zadružnega doma — žabjo farmo, kakor so jo čestokrat nazivali hudomušneži. V tem predelu je bil urejen tudi velik prostor vse do gasilskega doma. Tudi ceste se še kar nekam urejujejo. Toda še vedno je precej stvari, ki nikakor ne krasijo našega mesteca, kar bi se pa z voljo dalo vse odpraviti in urediti. Pravcata značilnost za večino naših ulic je dolga trava ob robovih, ki pa ponekod raste že kar čez ulico, kot na pr. v Prešernovi, koncem Mlinske ulice, kjer se je posebno bujno razbohotila, in še v nekaterih predelih. Druga podobna »lepota« so polomljene in podprte ograje v Prešernovi, Mlinski, Župančičevi, Kranjčevi in tudi ob glavni, Partizanski ulici, jih je še nekaj. V Cankarjevi in Kranjčevi ulici še vedno samevajo ruski napisi, čeprav je poteklo že devet let od konca vojne. Na poslopju nižje gimnazije pa mežika v svet še napis iz predvojne dobe — Državna meščanska šola. Tudi skladišče kmetijske zadruge kaže neprijeten obraz — razbiti zaboji, smetišče na dvorišču, za skladiščem pa razmetana steklena volna. Odstraniti bo treba tudi razpadajočo shrambo za led na Kranjčevi ulici in smetišče pred njo. Na naših ulicah je še marsikaj podobnega, toda o tem drugič več. Čas bo, da krepko zagrabimo in uredimo naše mesto, da bo imelo sveže in prijetno lice v oktobru, ko nas bodo obiskali tisoči ljudi. To noj bo skrb vseh prebivalcev mesta in ne le Olepševalnega društva. —cc. BUČKOVCI Pred kratkim so bile pri nas področne gasilse tekme. Nastopila so društva iz Bučkovec, Drakovec in Radoslavec. Precetinski gasilci so poslali le svojo zastopstvo, ki pa ni moglo tekmovati. Največ točk je doseglo bučkovsko društvo in bilo proglašeno za zmagovalca. Bučkovski gasilci imajo za seboj že 25 let nesebičnega dela v prostovoljnem gasilstvu. Svoj jubilej bodo dostojno proslavili 12. septembra, ko bodo priredili tudi veliko tombolo. S ŽE VESTE? . . . da bo v času od 4. do 15. septembra odprta v Ljutomeru tretja okrajna gosp. razstava združena s kulturnimi in športnimi prireditvami. SPORED: V soboto, 4. septembra ob 16. uri: slovesno odprtje tretje okrajne gospodarske razstave v prostorih Dijaškega doma in nove trgovske hiše na Titovem trgu; ob 20. uri: v Domu kulture premiera drame Ivana Vojnoviča »Ekvinokcij«. Režiser Peter Malec iz Ptuja. Igra domača igralska skupina. V nedeljo, 5. septembra dopoldne: kegljaške tekme med posameznimi klubi in tombola; ob 15. uri: ponovitev drame »Ekvinokcij« v Domu kulture. V ponedeljek, 6. septembra ob 20. uri: na razstavišču nastop domače folklorne skupine. V sredo, 8. septembra dopoldne: okrajna živinorejska razstava. Razstavljena bo najboljša plemenska in rodovniška živina. V petek, 10. septembra ob 20. uri: literarni večer v Domu kulture. Nastopijo vidni slovenski književniki in pesniki. V nedeljo, 12. septembra ob 9. uri: velik šahovski brzoturnir v Domu »Partizan«. Nastopi okrog 180 znanih šahistov iz mariborskega šahovskega okrožja, Prekmurja in sosedne Hrvaške; slovesno odprtje modernega dvosteznega kegljišča pri postajališču in velik kegljaški turnir v narodnem slogu kegljanja. Nastopijo klubi in posamezniki — letošnji in lanski državni in republiški prvaki, med njimi tudi svetovni rekorder Avgust Likovnik; ob 14. uri: slovesno odprtje novega hipodroma za konjski šport na Parkom prvega slovenskega tabora, velike jesenske konjske dirke. Nastopijo najboljši kasači in jahalni konji iz Slovenije in Hrvaške. LJUTOMER VAS PRIČAKUJE, VLJUDNO VABLJENI! RAZSTAVNI ODBOR Po Goričkem . . . DOBROVNIK Pred dnevi se je v Dolnjem Lakošu obesil na dvorišču svoje domačije 77-letni Pavel Šimonka, rodom Madžar. Vzrok samomora ni znan. BORECI Pred dnevi se je v naši vasi pripetila smrtna nesreča. 45-letna Emilija Kozar je pri polnjenju petrolejke ravnala tako neprevidno, da se je tekočina vžgala in posoda eksplodirala. Imenovana je podlegla posledicam težjih opeklin. s MATJAŠEVCI V naši vasi smo pred dnevi pokopali 19-letnega Karla Kuharja, ki je bil zaposlen v Kočevju. Tamkaj se je kopal v reki in utonil. Na zadnji poti ga je spremljalo lepo število ljudi. s KUZMA Zadnje dni so se začela dela pri nadzidavi občinske hiše. Prvi rezultati prizadevanja občanov, ki sodelujejo pri delu, so že vidni. Ljudski odbor, prav posebno pa še njegov predsednik tov. Špilak, se trudi, dna bi poslopje dobilo čimprej svojo pravo obliko. s Po Ravenskem . . . POLANA Nedeljsko neurje je dobilo na prostem tudi Ivana Lepošo iz Polane pri Puconcih. Zatekel se je v bližnji kup otave in se v njem skril. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je v kopico treščila strela in Lepošo pri priči ubila. s BRATONCI Preteklo soboto je 50-letni Andrej Gutman, kmetovalcev iz Bratonec, sušil seno v bližini mlina pri Rakičanu. Ko je začelo deževati in grmeti, se je skril v bližnji kup sena, kjer so ga po nevihti našli mrtvega. Oplazila ga je strela. Zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. —ce LENDAVA Po dosedanjih podatkih se je pri nas doslej prijavilo 170 dajalcev krvi. V tako veliki občini to ni presenetljiva številka, če pa upoštevamo, da se je samo v Lendavi prijavilo 120 ljudi, potem je to posnemanja vreden primer. Slab odziv pa so zabeležili v podjetju Nafte, kjer se je prijavilo le 25 oseb. Svojo kri bodo darovali tudi nekateri vaščani Dolge vasi in Mostja. BELTINCI Prebivalci beltinške občine se bodo množično udeležili velike proslave »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju. Dosedaj je javilo svojo udeležbo nad 300 občanov. Prednjačijo člani SZDL v Beltincih in Ižakovcih. —ce GANČANI Zadnjo nedeljo je tudi pri nas zasvetila električna luč. Na slavju se je kljub dežju zbralo precej ljudi. V našo vas so prišli tudi zastopniki iz okoliških vasi, ki bodo v kratkem dobile elektriko. -ce kratke športne novice SOBOTA : DRAVA (Ptuj) 2:2 (0:1) Tekma je bila odigrana v Ptuju. Sprva se je znašlo domače moštvo, ki je nekaj časa resno ogrožalo vrata Sobočanov. Sčasoma so se uveljavili tudi naši, vendar se do konca prvega polčasa ni zgodilo ničesar posebnega, edinolele Drava je dosegla gol. Po odmoru je Sobota začela bolje igrati. Njeni igralci so se često znašli pred vrati Drave, kjer je bil tudi kmalu zrušen Sečko II. Sodnik Jenko iz Maribora je dosodil eajstmetrovko, ki pa je niso znali izkoristiti. Kmalu zatem je bil uspešen Horvat. ki je izvedel kazenski strel iz kakih 35 m (!) in z ostrim strelom zadel v mrežo. Samo nekaj minut je poteklo in že je bil ponovno uspešen šubat, ki je povedel Soboto v vodstvo. Štiri minute pred koncem je uspelo Dravi izenačiti. V nedeljo bodo Sobočanci znova nastopili v Ptuju — tokrat v boju za točke. Potrebno bo pošteno pljuniti v roke, kajti ptujska tla so zanje — to je že prišlo v navado — dokaj vroča. SOBOTA II : PARTIZAN (Radgona) 6:1 (4:0) Drugo moštvo Sobote je prav tako gostovalo v Gor. Radgoni, kjer je doseglo visoko zmago. V prvem delu igre so bili naši popolni gospodarji na igrišču in so si že zagotovili zmago. Precej drugače je bilo v drugem polčasu; domačini so se zbrali in dobro zaigrali. Njihov napad je imel več priložnosti za gol, vendar mu je v odločilnem trenutku »ušla sapa«. Sele v zadnji minuti so Radgončani s kazenskim strelom dosegli časten gol. Gole za Soboto II so dali: Kološa štiri, Titan in Svatina pa po enega. Fr. NK NAFTA : NK RUDAR (M. Središče) 4:2 (2:2) Minuli teden je mlada enajstorica NK Nofte gostovala pri sosedih v bratski Hrvaški. Prijateljsko srečanje obeh moštev je vzbudilo v M. Središču mnogo zanimanja, čeprav je bila tekma odigrana ob delavniku. Mladi Naftovci so dobro začeli in v prvem polčasu vodili z dvema goloma razlike. Domači so sc jim požrtvovalno upirali in proti koncu rezultat izenačili. V drugem polčasu je bila igra še bolj- živahna. Lendavčani so imeli več od igre in so dosegli še dva gola. Pri tem je tudi ostalo. Gole sta dosegla Dominko in Kulčar in s tem največ doprinesla k zasluženi zmagi. Omembe vredno je, da so se mladi igralci sami odpeljali s kolesi v M. Središče in si tamkaj poiskali nasprotnika, ker jim te usluge niso napravili za to merodajni činitelji. —ce DOBROVNIK : PANONIJA (Lakoš) 7:1 Predzadnjo nedeljo, ko so občani Dobrovnika slavili svoj občinski praznik, so domači nogometaši z visokim rezultatom premagali sicer mnogo obetajoče goste Panonije iz Lakoša. ORMOŽANCI V IVANJKOVCIH Zadnjo nedeljo so v Ivanjkovcih gostovali mladinci iz Ormoža. Domačini so tekmo v odbojki dobili, v nogometu pa zgubili. ŠAHOVSKA SIMULTANKA V LENDAVI Zadnjo sredo je Lendavčane obiskal kandidat za šahovskega mojstra dr. Nemec iz Maribora. Odigral je simultanko z 22 domačimi šahisti. Rezultat: 16 partij je dobil, 3 remiziral in 5 zgubil. Moral je kloniti, pred Vargom, Rodijem in Gencom. V LENDAVI KEGLJAŠKI KLUB? Kegljanje je v Lendavi že od nekdaj priljubljen šport. Imamo več dobrih kegljačev, kar nam potrjuje dejstvo, da so prav Lendavčani leta 1951 zasedli drugo mesto v. Sloveniji v tekmovanju na čast desetletnice ustanovitve JLA. Z dograditvijo modernega kegljišča pri Delavski restavraciji Nafte — z delom so pred kratkim že začeli — pa bo uresničena želja mnogih kegljačev in ljubiteljev tega športa: tudi v Lendavo kegljaški klub! —cc Ivanjkovci Pretekli petek opoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje zadružnika Fekonje na Velikem Brebrovniku. Ubila je eno kravo in zažgala poslopje. Prvi so požar opazili ivanjkovski gasilci, čeprav je gorelo v sosedni občini. Podvizali so se in prišli gasit. Kljub grmenju in močnemu nalivu so opravili svojo dolžnost — do kože premočeni. Se posebno priznanje zasluži ženska desetina, ki je neumorno delala na pogorišču. AT STARA GORA Običajni »Arnejev« sejem ni kdovekaj uspel. Prireditelji se ne morejo pohvaliti z obiskom prodajalcev in kupcev. Kupčije so bile bolj redke; več sreče pa so imeli lončarji, ki so precej svoje posode spravili v denar. Tudi pred kratkim odprta gostilna »Klobasa« je bila deležna številnega obiska. Sejmarji so bili v nje dobro postreženi s prigrizkom in pristno domačo kapljico. O prisrčnem slavju ob otvoritvi postajnega poslopja v Hrastju-Moti smo poročali že v prejšnji številki. Dogodek spada v okvir prireditev pred proslavo naprednega tiska. Na sliki: zbrana množica pred novo zgradbo. „Ekvinokcij“ na ljutomerskem odru Dramatska skupina KUD »Ivan Kaučič« iz Ljutomera bo v soboto. 4. septembra ob 20. uri uprizorila v Domu kulture ljudsko igro s petjem iz dalmatinskega življenja »Ekvinokcij«. To Vojnovičevo delo slovi kot ena najbolj dragocenih stvaritev v jugoslovanski književnosti. Režira Peter Malec, član mariborskega gledališča. Igro bodo ponovili v sredo, dne 8. septembra ob 16. uri popoldne, na kar posebej opozarjamo okoliške ljudi. S PO OLAFU ASLAGSSONU PRI PEDIL V. DRŽAJ 33 Frank se je obrnil k Nelly: »Pojdi in privedi neumneža!« Psica se je obrnila. Volk ji je prišel nasproti. Nelly mu je nežno obliznila smrček in šla dalje. Sprva ji je sledil, nato pa v negotovosti zopet obstal. Čez čas je prišel pastir, ki se je mudil pri ovcah. Spremljal ga je visok, mršav pes. Brez obotavljanja se je približal volku, ki ga je mirno opazoval. Nelly pa je samo leno vstala, ko je zagledala tujca. Preden pa se mu je približala, se je že zgodilo. Obupen krik malega volka je napolnil okolico. 34 Nobena mati bi ne mogla biti v tem položaju hitrejša in vestnejše, kot je bila ovčarska psica. Besno se je vrgla na napadalca, čeprav je bil dosti močnejši od nje. Zgrabila ga je od zadaj ter mu zasadila svoje ostre zobe v tilnik. Z vso silo ga je vrgla od sebe. Frank je boj hitro prekinil. Bitka se je končala brez škode za oba nasprotnika. Mladi volk pa se je še vedno ves tresel od strahu. Nelly ga je ljubeče opazovala. 35 Volk je tisti dan prvič videl ovce. Zbiranje črede ga je vznemirjalo, ker so bile te nove živali zanj nerazrešljiva uganka. Večji del črede je bil do mraka že zbran. Frank, ki je ob vozu pripravljal večerjo, je tedaj poklical Nelly in jo poslal v gozd z naročilom, naj privede zamudnike. »Volk, pojdi in pomagaj!« je pristavil vzpodbujajoče. Volk se je zavedal, da poziva njega. To pa je bilo tudi vse. Vprašujoče je gledal zdaj ovce, zdaj psa, zdaj gospodarja. Le počasi se je oddaljil. 36 Kmalu zatem se je pojavil ogromen črn oven, trkač. Ko je zapazil volka, je na mestu obstal. Nenavadno vedenje nesrečnega volčiča ga je razburilo. Nikogar ni bilo v bližini, ne človeka, ne psa. V hipu je bil trkač gospodar položaja. Dvakrat je s prednjo nogo udaril ob zemljo, nakar se je divje vrgel na volka. Siromak je po strahovitem udarcu v rame odskočil ter glasno tulec izginil. Dve neskončni uri sta ga Frank in Nelly iskala.