FERDINAND OSSENDOWSKI ŽIVLJENJE IN PRIGODE MALE OPICE Dnevi brez skrbi. Tri dni niscm bila zdrava. Treslo me je. Čutila sem ogenj v glavi, rokah in v peti. Nisem mogla jesti. Zato sem pila neprestano. ' Toda vse je že minilo. No! No! Ne da bi kaj rekla. Lepo so naju zdelale te rjave muhe. Danes sem pokusila nove jedi. Nisem jih poznala. To so rdeče kroglice z zelenimi listki. Malo ščipajo v jezik, pa so izborne. To jih je imenoval redkvice. Zelo so mi ugajale. Godla sem dolgo: ah! ah! ah! Druga jed je bila popolnoma drugačna. Nekaj belega in kislega. Dolgi koščki, ali je trava ali — ne... Zavohala s&m to na mizi in iztegnila roko. Prosila sem, da bi mi jo dali. »Hočeš kislega zelja?« je začudeno vprašala Zo«Zo. »Saj tega vendar nisi jedla v džumgli?« Zelo dobro je to kislo zelje. Nisem se mogla odtrgati od njega. Navadno jem sadje in kašo. Jem iz skleddce z žličico. Imam lastno skledico in svojo žličico. Poznam jo oddaleč. Če mi služkinja poda drugo žličico, kličem: »O=o»o«o!« Tedaj mi da mojo. Sedim na stolici pri mizi poleg ZosZo. Služkinja mi zavezuje na vratu prtiček. Nikdar ga ne mažem in polivam. Pri mizi nisem glasna. Sedim tiho in čakam, da mi dajo mojo skledico s kašo, ali krožnik z olupljeno pomas rančo. Tedaj godem hvaležno: »Ah! Ah! Ah!« Po jedi poljubim na roko Zo*Zo in Toja. To tudi poljubi Zo=Zo na roko. Tega sem se naučila od mojega varuha. Po obedu gremo v Tojevo sobo. Pijemo kavo. Zo«Zo in To črno, jaz belo. Rada unam kavo z mlekom in skdikorjem. Po kavi se zleknem na kamape in zaspim... Po počivanju se malo poigram. pišem ali pa poslušam igranje Zo>Zo. Zvečer pojem skledico kaše. Letam in se i«ram s Tojem ali z gospodi in gospemi, ki prihajajo k nam. Imam med njimi prijatelje. Pred spanjem se kopam v banjici. Zo=Zo me ponoči oblači v dolgo belo srajčico. Spim v posteljici. Rada imam, če sem dobro pogrnjena 262 z odejico. Zelim. da je posteljica prekrita s plahto. Zdi se mi takrat, da vidim nad seboj streho naše kočice na vrhu visokega drevesa. Preden zaspim, dobivam vsak dan poslastico. Košček pomaranče ali hruške. Včasih grozdje... Spim mimo. Vstajam obenem 1* /jOtitO. Rada prihajam k njeni postelji. Tam delam strašne neumnosti. Hodim po rokah. prekopicam se, smejem se glasno. Zelo dobro mi je sedaj! Zimski dnevi. Zopet čutim mraz. Ne hodim vee iz hiše. Zunaj letajo bele mufl šice. Padajo na hiše in ulice. Vse naokoli se beli. Drevesa se pokrivajoH rekel bi, s puhom. Strah tn žalost se me lotevata sedaj. Sedim pritisM njena k ZoZo. Rada pijem vročo kavo z mlekom. Ne morem použitjB nič mrzlega. Najbolje se počutim v banjici in v posteljici. DvakraM me je bolelo grlo. Nisem mogla požirati. Prihajal je dober gospodS Pogledal mi je v grlo in me namazal z neko sladko in nekoliko skeleččfl stvarjo. Bolečina je ponehala. Poljubila sem zato roko dobremu gcwfl spodu. To ga imenuje doktorja. ¦ Morda je on to, kar je bila v džungli starka I=So? ZdravnicafB Zelo dober gospod. Čedalje češče me bole noge. Moje uboge nogei ki so se tresle in niso imele sil, ko m.e je bila udarila. paHcs. staregsM Jožefa... Sedaj težko hodira. Rajši skačem s podvitimi nogami, opi« rajoč se na roke. Tako me boli manj. Ne prekopicavam se več in neM norim več. Imam razboleno telo. Slaba sem. Včasih čutim veliko" žalost. Toda Zo«Zo in To sta tako dobra zame! Ljubkujeta roe in ljubita zelo. Ko gresta z doma, jočem in vpijem: »Uh! Uh! Ostanita pri meni!« Ne spim in ju čakam. Poznam. kadar pozvonita pri prihodu. Slišim njune korake od daleč. Vzklikam veselo: »Ah! Ah! Ahl« Po» zdravljam ju z zvestim, hvaležnim srcem. S srcem male šimpanzke, ki zna Ijubiti. Imam ranogo igračk. Rdcčo žogo z rumenimi pasovi. Punčko — majceno dekletce v višjijevem krilcu. Imela je bistri črni očesci. Vendar sem jo tako često poljubovala, da sem ji zlizala očesci. Imela sern malo opico na vrvci... Te igračke nimam rada! Zato pa imam rada rojpotuljico in belega medvedka. Tega poLju« bljam na sam nos. Pogleda name prebrisano in izteguje tačice. Če ga tresem, mrmra potihoma. Ropotuljico devam sebi v gobček. Zdi sc mi tedaj, da kadim pipico. Tako sem delala, ko so me imenovali »drugega Morica« in »veliko umetnico«. Često mislim na to, čemu drže ljudje ,ptice in živali v robstvu. Slabo jim je v robstvu. Meni je zelo dobro pri ZckZo, vkljub temu se počutim bolno in slabo. Ker ne v-idim džungle. Ker letajo zunaj bele mušice. Ker lcži na hišah beli puh. Drevesa stoje gola. Vse listje je že davno odpadlo. Črne veje se stegujejo obupno k sivemu, temnemu nebu. Zalostno je 263 na svetu pozimi. Zakaj nas ljudje jemljejo v robstvo? Lahko si narede zase opice. slone. medvedke in ptičke iz lesa in železa. So popolnoma podobni živim živalim. Zato se te igračke ne jočejo. ne hrepene in ne bolehajo. Ne mislijo in ne šepečejo: »kako zlobni ste, Ijudje! Oropali ste nas svobode, zdravja in veselja.« Ljudje ne slišijo, da jim ptički in opice delajo očitke. Vse živali v robstvu mislijo tako. Dokler so mladi. ne čutijo krivice. ki jira jo delajo ljudje. Zabavajo jih razne neznane stvari. vlečejo jih poslastice. 1JC0 dorastejo, se jih loteva obup. Obup. da ni konca robstva ... I Takrat so zlobne in nepokorne. Ptički prenehajo prepevati. Opice ne jedo. bolehajo, se ne smejejo Ijudem. včasi jih celo praskajo. Sloni lomijo kletke. Levi in medvedje postajajo nevarni. Mečejo se na ljtfdi in jih trgajo. Pripovedoval mi jc o tcm Pavclčck. ko sva šla v cirkus k prvemu nastopu. Zakaj Ijudjc ne pomislijo, kako hudo bi jim bilo v robstvu pri opicah ali levih? Kako bi se bali, hrepeneli in obupavali? Včasih mislim, da je bolje poginiti, nego biti brez svobode ... Robstvo je strašna. okrutna muka!... Začcnjam razumevati, kaj je hotel povedati častitljivi dedek Bo«Bo, govoreč: »Ljudje imajo svoje življenje, šimpanzi — svoje.« Mi nočemo ne velikih hiš iz kamenja, ne vlakov, ne avtov, ne trobentice, ki sama govori. Mi hočemo le našo džunglo. To je tako malo! Čemu nas Ijudje «c tega oropajo? D a n s 1 o v e s a. Davno nisem pisala. Vedno sem bolna. Grlo, nogc in srce... To vse me boli, zclo boli. Čutim vedno mraz. Hrepenim in slabim vsak dan bolj. Zima je minila ... Ne letajo zunaj več bele krpice in mušice. Drevesa so se oblekla v sveže, jasno zeleno listje. Nekatera so se ogrnila z belim ln rožna« tim cvetjem. Solnčece vedno močneje pripeka. Bledo je in slabo v mcstu. Slabo kakor jaz... In hrepeni.-zamišljeno kakor jaz. Nič me ne tolaži iti ne veseli več. Ničesar ne želim. Nikamor ne stremim. 264 Sedim v kotičku in se tresem in tresem. Po noči sedim v posteljiei in se iznova tresem do svita. Ne vem namreč, o čem naj mislim. Zdi se mi. da sploh ne mislim. Zivim zato. ker mi veli Zo=Zo, da naj živim. Umivam se in oblačim. ker me ZoZo sili k tcmu. Samo jesti ne morcm. Nič mi ne diši. Ne čutim lakote. Trenuts no le čutim, da stoji kdo za menoj. Slišim lahek šum dihanja in tihi šepet. Kdo stoji tam? Kdo šepeče? Danes je Zo«Zo dolgo igrala. Ura je odbila polnoč... ZosZo je igrala tiho. Včasih so bili glasovj podobni šelestu, vzdihom, šepetanju. Poslušala sem... Poslu^ala... Ko so gosli začele ihteti. sem se pre« maknila in sem se prisilila vstati. S trudom in boljo, pa vendar bi mogla še hoditi. Huje je bilo s srcem. Tolklo je tako silno in neena= komerno. Trenutno se je zdelo, da je hotclo ra^trgati prsi. Tedaj sem odpirala gobček in sem željno vlekla vase zrak... »Da! Da!« sem mislila. »Razumem, da moram oditi. Oditi za vedno.« Razumela sem, da stoji za menoj cela truma šimpanzov. Nevidni se gnetejo okoli. Mamica s strelico v boku, junaški. mogočni Rru, dedek BoBo. mežikajoči OrUOri, babica I=So, tetka Hara=Ua, stari, resni Ngu=Ngu, mali Aka ob mali reki in oni drugi — na verigi... Stoje in šepečejo: »Vrni se! Vrni se!« Njih glasovom se vmešava šum džungle, pljuskanje valov, cvr> čanje in kriki zelenih papig in plavih drozdov, rjovenje vodnih konj in slonov, aodmanje črnih in rjavih opic: »Vmi se! Vrni se!« Vzdiha, šelesti s travo in trstjem zemlja. iz katere so se bohotno razrasle mogočne mahonije, nerodne baobabe, listnate ipalme in s sadjem pokriti papaji: »Vrni se! Vrni se mala, revna, izgubljena Ket!« Da! Da! Moram oditi odtod za vedno. Kako pojdem odtod? Mar tako, kakor častitljiva, k zemlji sklonjena IsSo? Mar tako, kakor je napravil najmodrejši izmed šimpanzov, na vsem svetu slavni Moric? Dolgo sem poljubovala Zo«Zo. Ljubkovala sem jo in ji lizala roke. Zahvaljevala sem se ji za njeno dobroto, za veliko dobroto. Ona ni kriva. da ne morem dlje ostati pri njej. Saj me moji najljubši kličejo z neutešljivimi glasovi: »Vrni sel Vrni se!« kličejo me vsi: šimpanzi, džungla, ptice, reka, gore, toplo morje, žarko solnce! Objemala sem in se stiskala k To. Godla sem tiho. Pravila sem mu, da mu zapuščam svoj dnevnik. Saj ga vendar ne bi mogla vzeti s seboj? »Lahko noč, Kaška!« je tiho rekla Zo=Zo in ugasnila svetiljko. Odgovorila sem ji z eno besedo: »Z Bogom!« Vso noč sem sedela in čakala črnega«ptiča. Nastal je svit; in priletel je črni ptič. Ni me hotei vzeti s seboj. Sklenila sera doseči morje ... Splavam, kakor slavni Moric (saj me je ra\iiatelj cirkusa ime= noval »drugega Morica«). Splavam daleč. tje, kjer za zaslonom solnčne mcgle šumi moja džungla. maha z zelenimi vrhovi dreves, izteza k meni svoje roke in kliče: »Vrni se mala, revna, izgubljena Ket! Vrni se!« Danes pojdem odtod za vedno. Pozdravljeni vsi! Vsi, dobri kot Zo=Zo in zlobni kot pegasti pa» glavec, ki me je prvi.sunil v nos. Pozdravljeni vsi!... • Kaškica jc šla od nas 11. aprila 1931. Iskali smo jo dolgo, zclo dolgo. Toda sled po njej je izginil. Sedaj, po enem letu smo izvedeli, da so jo videli na Atlantskem oceanu s holandskega parnika »Kilstroom«. Videli so majhno, črno šimpanzko. Plavala je hitro proti jugu. Metala je ročici iz vode in se zibala na hrbtu spenjenih valov. Plavala je vedno dlje. Izjjinjala je v zlati, rožnati megli... Nihče ne ve, ali je priplavala v domovino dobra Kaška, plemenita šimpanzka, hčerka junaškega Rjusja? Ne vemo, ali jo je pozdravila z radostnim šumora džungla, polna sopar in tajnosti? Ali je vračajoči se ubogi, izgubljeni mali opici pritekel naproti ves šimpanzki rod: častitljivi BosBo, resni Ngu=Ngu, klepetava Hara=Ua, mogočni vodnik Kir, šaljivi OtisOri in truma drugih, ki so za morjem klicali dan in noč: »Vrni se! Vrni se. mala Ket!«