Leto XIII - št. 33 - CENA 5 din
Kranj, četrtek, 26. aprila 195*0
stran 6
Kar človek ne zmore, Bog pomore
Pogovor z Viktorjem Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende
Kritični vrh  stran 14
reforme
je že mimo
Živko Pregl, podpredsednik zvezne vlade, se je kljub zadregi s časom pr\jazno odzval našemu povabilu in odgovoril na niz aktualnih vprašanj, ki bodo kmalu v središču naše pozornosti, saj so volitve mimo.
Bo še ena hajka ali pohod v prihodnost?
Neko jutro, nedavno tega, pijem z Jožefom Smo-letom kavo. Govoriva o tem, kaj se vse zadnje leto in pol s filmsko naglico dogaja v slovenski družbi. Naša sedanja konservativna revolucija, vse tako kaže, nosi s seboj nemalo skrajnosti kot vsa dosedanja prekucništva od pokristjanjenja, protireformacije do medvojnega in takoj povojnega medsebojnega krvavega obračunavanja. Kaže, da smo narod skrajnosti: podobni smo niha-lu, ki vedno visi v eni od skrajnih točk. Če pa je že zdaj kazalo, in zadnja leta je, da se znamo kot narod postopoma vendarle umiriti in spraviti v ravnotežno lego, nas neznana sila spet potisne v novo skrajno držo. In tako ni videti ne konca ne kraja temu pogubnemu nihanju, sva bila enotnega mnenja.
Gledam ga. Očitno je, da vse težje prenaša vse vrste mladoturke in njih početje. Kaže, da je njegova prilagodljivost dosegla skrajno mejo. Počasi srkava poživilo. Nenadoma ves skrušen pravi: »Počutim se kot med hajko v partizanih. Včasih so nas gonili celo noč. Prehodili smo kilo-ntetre in kilometre, na koncu pa smo se navadno znašli na izhodiščnem položaju.« Zagrenjenost borca ? Da in še več. S to primero je preprosto in jasno izrazil vso (neuspešno) iska-teljstvo našega stoletja. Tam na začetku stoletja je bila namreč utrujena Evropa povsem razočarana nad surovostjo ekonomskega liberalizma in nenasitnega imperializma. Tri totalitarne ideologije: fašizem, nacizem in komunizem so novo upanje in nov strah. Po 70 - 80 letih mukotrpnega iskanja raja na zemlji, potem ko se sesuje še poslednja komunistična egalitaristična zabloda, Človeštvo evforično ali spokorniško priznava, da sta trg in strankarski pluralizem civilizacijski prvini, zato je družbo in državo nujno treba zasnovati na individualizmu in egoizmu človeka, socialnost in kolektivnost je očitno nekaj drugotnega.
In mi? Tam sredi tridesetih let smo povsem razočarani nad našo enačico liberalnega kapitalizma, jugostrankarstvom, vsak dan bolj ogroženi od nacifašizma in srbskega hegemonizma in unitarizma.
April 1941. Zagroženo nam je izginotje. Srbosla-vija je razbita. Ustanovimo OF slovenskega naroda.
Od samega začetka pa do današnjega dne se problematizira njena narava. Vedno znova se zastavlja temeljno vprašanje: je bila OF organizacija nacionalne svobode željnih Slovencev ali pa trojanski konj komunizma ? Odgovarjam: predvsem osvobodilna organizacija. Hoteli smo pač kot posamezniki, kot narod preživeti. A v gospodarski krizi tridesetih let povsem razslojeni slovenski narod, je želel, še več -terjal, da mora biti nova povojna država tudi socialno pravična. Taki državi pa se je tedaj reklo socialistična. Komunisti, ki so bili pobudniki ustanovitve OF in si že zato zagotovili v njej pomembno vlogo, so poznali le boljševiški model socializma. Da bi ga uresničili tudi pri nas, so sprožili revolucijo, ki se je končala maja 1945 leta, ampak je v imenu delavskega razreda in v korist njegove avantgarde tekla dalje. Zdaj še lahko vzdihnemo: žal!
Iz nacionalne ogroženosti, iz socialne stiske, iz prepričanja, da svet more biti boljši, pravičnejši, iz sle po brezmejni oblasti, iz... nastanejo po vojni raznotere realsocialistične države. Ker hočejo biti
za vsako ceno drugačne, torej v diskontinuiteti z zgodovino, ker ne upoštevajo narave človeka, ker... se narodi po 40, 45, 70 letih vrnejo na izhodiščne položaje. Hajka je končana. Začeti je treba znova.
Nov slovenski april 49 let kasneje. Nove razmere, to pot vera v strankarstvo, trg in Evropo in polno starih neuresničenih želja in vseh dosedanjih slovenskih narodnih programov.
Je pred nami nova revolucija, ali pa se končno začenja reformistično iskanje poti v neznano prihodnost? Bo to čas novih prvoborcev in novih premagancev, bodo začeli z novim poimenovanjem ulic, šol, ustanov, se bo spet enkrat na stare pedistale postavljalo nova doprsja, bomo spet mislili, da se je zgodovina začela z našim aprilom ? Če se bo začelo po starem, preizkušenem revolucionarnem receptu, je pred nami spet ena dolga hajka. Včerajšnji obsojenci in razočaranci vseh vrst bodo v imenu novih, višjih ciljev delali nove žrtve. In čez nekaj časa se bo vse ponovilo, v imenu demokracije seveda.
Morda pa bo to pot vendarle drugače! Domače in svetovne razmere so dozorele za evolucijo. Imamo zgodovinsko priložnost, da končno postanemo gospodarji nad pogoji in rezultati svojega
dela, da si povsem sami začnemo »voliti vero in postave«. A tudi, če krenemo po tej poti, vsaj začetek ne bo lahek. Družbenoekonomski sistem, ki smo ga začeli oblikovati, je v temeljnih drugačen od dosedanjega. Proces prenove pa terja čas. Desetletje, kije pred nami, bo desetletje iskanja novega ekonomskega, socialnega in političnega ravnotežja. Tako kot je bila ustanovitev OFle potreben pogoj za začetek osvobodilnega boja, ne pa zadosten - potrebna so bila namreč konkretna dejanja desettisočev in desettisočev partizanov in aktivistov, da smo se končno otresli okupatorja
in njegovih pomagačev ter zaokrožili meje Slovenije, so tudi letošnje aprilske volitve le potreben pogoj za vzpostavitev gospodarsko učinkovite, strankarsko pluralne in demokratične Slovenije (znotraj ali v skrajnem primeru izven Jugoslavije)
- da bo temu zadoščeno bo potrebna obilita trdega in premišljenega dela. Vsaj po tem sta si aprila enaka!
Prav je, da za praznike izobesimo zastave. 27. april 1941 je zagotovo mejnik, ki mu ni primera v naši novejši nacionalni zgodovini. V Dolomitih so iz znanih (tudi razumljivih) razlogov osvobo-dilnost, ljudskost in demokratičnost O F zožili. To pomlad je duh OF ušel iz steklenice in sedaj je priložnost, da postopoma uresničimo vse - tudi dodano osmo točko O F, ki pravi:
- »Vskladu s slovsnimi izjavami Churchilla, Ro-osevelta in Stalina bo po narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Zedinjene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. OF bo to osnovno pravico slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.«
Ne smemo si dovoliti, da bi tudi naša generacija čez čas pripovedovala, da smo se aprila 1990 odpravili le na dolgo hajko, ki nas je po, ne vem koliko časa, spet vrnila na začetek. Bomo to zmogli? Bo tokratna osvobodilna aktivi-zacija slovenskih množic preoblikovala slovenski narodni značaj?
Bo to, kar počnemo, le še ena hajka ali pohod v prihodnost?
Viktor Žakelj
Voščimo Vam lepe praznike
Naslednja številka bo izšla v petek, 4. maja
stran 21
stran 12
Sumljivi dosjeji
A
DOMEVSCEK
j (vol.v o)
MITSUBISHI VOLVO
NOVA IN RABLJENA VOZILA, NADOMESTNI DELI, DODATNA OPREMA, ODLIČEN SERVIS INI POPRAVILA .  FURNITZ (PRED BELJAKOM) KARNTNERSTR.SO, Tel.: 9943-4287-2210
Kako pomagati Elanu
V Elanu so časnikarsko konferenco sklicali za 8. maj, vabilu pa dodali prve informacije in mnenje dr. Lojzeta Sočana, da bi bila prekinitev prodora v svet katastrofa za Elan in nepopravljiva škoda za Slovenijo.
stran 18
Več kot osemsto skladb, ki jih je napisal Slavko Avsenik, priča, daje njegova glasba prevzela srca številnih ljubiteljev narodnozabavne glasbe pri nas in v tujini. *
Glasba raste z menoj
porhnjska
Lepa in bogata izbira pomladnih in poletnih ženskih modelov po ugodnih
cenah.
Obiščite naše trgovine v Kranju, na Jesecicah in v Modni hiši Pristava na
Bledu.
2. MAJA 1990
TRADICIONALNI
POMLADANSKI
SEJEM
V ŽELEZNI KAPLI
NA KOROŠKEM (ČEZ JEZERSKO - 20 KM)
/"JOŽE KOŠNJEK-
NOTRANJEPOLITIĆNI KOMENTAR
Beograjsko
popuščanje ali taktika
So dogodki zadnjih 14 dni v Jugoslaviji znak, da se v Beogradu in južneje od njega nekaj spreminja. Je to znak resničnih sprememb, pokazatelj razpok v trdem in trdnem zidu federalne in srbske politike, ali je to morda samo taktična poteza, da bi se Jugoslavija in še posebej Srbija pokazala svetu v lepši luči. Ni še dolgo tega. ko so nam odposlanci Evropskega parlamenta, Sveta Evrope, Helsinške deklaracije za človekove pravice in ameriškega kongresa vrgli v obraz, obenem pa tudi povedali svetu, da v Evropi in v družini demokratičnih držav nimamo česa iskati, dokler bo v zaporih še več sto političnih zapornikov, dokler bomo ljudi zapirali zaradi izrečene besede ali zapisane misli, dokler zveznega parlamenta ne bomo izvolili na svobodnih, večstrankarskih volitvah in dokler na Kosovu ne bo enakopravnega dialoga med v pokrajini živečimi narodi. Končno so Markoviču in njegovim ministrom, pa verjetno tudi predsedniku Drnovšku, rekli, naj ne računamo na finančno pomoč za gospodarsko ozdravitev Jugoslavije, če predvsem notranje politike ne bomo spremenili. Gledano s tega stališča, so bile zadnje poteze pričakovane in nujne, ne moremo pa se znebiti vtisa, da je to tudi taktika srbske države, saj je bila na eni strani pobudnik za ukinitev izrednega stanja na Kosovu, vendar jo je predlagala šele, ko sije zagotovila v pokrajini absolutno oblast.
Marsikaj pa se v tej Jugoslaviji le spreminja. Prva koraka sta nedvomno slovenske in hrvaške volitve, ki kažejo, da demokracija v Jugoslaviji osvaja prostor, čeprav počasi, po delih, postopoma, tudi v velikih krčih. Do konca leta se lahko še marsikaj zgodi. Zelo zadovoljni bi bili, če bi do konca leta, tako kot planira in vztraja zvezni izvršni svet, v vseh delih Jugoslavije demokratično izvolili novo oblast, čeprav naj nam bo jasno, da potem Jugoslavija ne bo takšna, kot je sedaj, ampak bo imela povsem drugačno sestavo, po stališčih Slovenije in Hrvaške sodeč, konfederal-no. Seveda pa ne sadimo rožic, da bo preurejanje Jugoslavije teklo brez pretresov, zaostrovanj, vendar upamo, da se kdo ne bo spozabil. Tudi razmerje sil v državnem predsedstvu se je očitno nagnilo na stran demokratičnega bloka, saj je bil izid zadnjega glasovanja o pomilostitvi nekaj nad 100 političnih zapornikov 5 : 3 v korist pomilostitve. Proti so bili, vsaj tako sklepamo, samo predstavniki Srbije in njenih somišljenikov. Dokaj hrabro in optimistično je tudi izzvenela izjava dr. Stipeta Šuvarja, da bosta z Drnovškom ponovno predlagala abolicija za Vllasija in soobtožene v Titovi Mitrovici. Je morda Šuvar že vedel, da bodo obtoženi iz Mitrovice pomiloščeni.
Bili pa so oproščeni in ne pomiloščeni. To je bila novica dneva. Na svobodi je tudi Adem Demaci, kije leta in leta sedel v zaporu. V torek smo prebrali, da mu prijatelji zidajo nov dom. Pa to sploh ta hip ni pomembno. Važno je, da je Vllasi, ki ga je množica na velikem mitingu v Beogradu na obljubo Miloševiča obsodila najmanj na dolgoletno trohnenje v zaporu, svoboden. Kaj bodo sedaj dejali, kakšne korake bodo storili, njegovi samovoljni sodniki. Bodo priznali poraz ali že snujejo protiudarec. Vseeno pa je njihova moč manjša, verjetno pa tudi ugled med ljudmi, vajenimi, da so se mitingaške in sploh v obrambo enotne Jugoslavije izrečene zahteve uresničene. Se bo pojavil dvom v resnično moč voditeljev. Tega se še posebej v vodstvu srbske države zavedajo in so bili prisiljeni odkleniti vrata demokraciji, kije zanje postala resna nevarnost. Opozicija ne živi in zmaguje samo v Sloveniji in na Hrvaškem. Živi tudi drugje in prav ta čas so odšli v Ameriko na pogovore predstavniki kosovske alternative, pa menda tudi srbske, z njimi pa tudi predstavniki srbskega Božurja.
Tujina je nedvomno pri vseh teh dogodkih odigrala pomembno vlogo. Tudi pota tja so pomembna in nujna. Predvsem pa se bo treba pogovarjati in dogovarjati v Jugoslaviji, v Srbiji, na Kosovu. Bo Vllasijeva in Demacijeva svoboda spodbudila ta proces. Morala bi ga, sicer so mir, sožitje in napredek le prazne sanje.
Ekološki sklad
Radovljica, aprila - V radovljiški občini nameravajo ustanoviti sklad za financiranje varstva okolja. Pobudo za to je na podlagi republiškega zakona o zagotavljanju in porabi sredstev za varstvo okolja dalo Komunalno gospodarstvo Radovljica. Kot predvideva osnutek odloka o ustanovitvi sklada, naj bi denar zagotavljali iz več virov: iz ekološkega davka (v občini računajo, da bo republika del davka odstopila občinam), iz prispevka, ki je vštet v
cene komunalnih storitev in ga občani in organizacije plačujejo za onesnaženje okolja, iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in iz prispevka cestno-komunalne dejavnosti. Denar naj bi porabljali za delno kreditiranje ali za sofinanciranje naložb in vzdrževalnih del, ki bi zmanjšala ali preprečila onesnaženje; približno desetino na leto zbranega denarja pa naj bi razdelili za ekološke programe, ki bi jih dobili z javnim razpisom.
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ĆGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za I. trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor). Leppoldina Bogataj (v. d. odgovornega uredniku). Vilma Stanovnik (šport. • turizem, poslovne informacije), Danica Dolenc (za dom in družino, tradicije NOB. Tržič). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le« Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS, ekologija). Dušan Humer (sport), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdaa in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredniitva in uprave: Kranj, MoSe Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK S1500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
Spremembe v družbenem planu jeseniške občine
Stop za gradnjo na kmetijskih zemljiščih
Jesenice, 23. aprila - Člani jeseniškega izvršnega sveta sprejeli sedem sprememb družbenega plana občine. Pripombe na komasacijske postopke v Žirovnici in na Blejski Dobravi. Hruščani nočejo obširne pozidave na severu, še posebej ne na kmetijskih zemljiščih.
Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so člani sprejeli predlog družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1986 do 1990. V njem je sedem sprememb, saj so morali nekatere stvari nanovo opredeliti.
Med drugim so morali upoštevati spremembe pri magi-
stralni cesti Hrušica - Vrba ter drugi tir železniške proge Jesenice - Ljubljana. Krajevna skupnost Hrušica se ni strinjala s pozidavo na severnem delu, še posebej ne, ker se je obetala zelo obširna gradnja, tudi na kmetijskih zemljiščih. Pripombe Hruščanov so v predlogu
družbenega plana občine, ki ga bodo sprejemali na zborih občinske skupščine, upoštevali, tako da se bo zdaj deloma gradilo le na zemljišču, ki je splošno ljudsko premoženje.
Zaradi gradnje nove avtoceste od predora do Vrbe so morali opraviti številne komasacije zemljišč tako na Blejski Dobravi in v Vrbi. Na komasacijo v Žirovnici je bilo precej pripomb, ki so jih posredovali predvsem vaščani na Bregu. Zahtevali so, da se njihovo območje izključi iz komasacijskih postopkov, zato so določili točno mejo, do kod bo potekala komasacija zemljišč. Prej je bila vključena tudi avtocesta.
Tudi na Blejski Dobravi, kjer so kmetje izgubili precej zemljišča, so bile številne pripombe in negodovanja. Zdaj so iz postopkov izpustili cesto in določili mejo za pokopališče. V dolgoročnem planu občine za naslednjih pet let se
Ustavno sodišče razveljavilo del radovljiškega družbenega plana in dva odloka
Neskladje med občino in republiko
Radovljica, 24. aprila - Ustavno sodišče Slovenije je na pobudo urbanističnega inšpektorja Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko razveljavilo določbe družbenega plana radovljiške občine, ki opredeljujejo turistično območje Mlino -Bled, odlok o sprejetju zazidalnega načrta za to območje in odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Bled.
Iz obrazložitve odločbe ustavnega sodišča je razvidno, da je občinska skupščina z odlokom o zazidalnem načrtu razširila v srednjeročnem družbenem planu opredeljeno turistično območje še na območje Vile Bled, ne da bi prej spremenila in dopolnila družbeni plan. Pa ne le to: ustavno sodišče je tudi ugotovilo, da je občinska skupščina sprejela srednjeročni družbeni načrt na podlagi dolgoročnega občinskega plana, ki pa tedaj v prostorskem delu še ni bil vsklajen z obveznimi izhodišči republiškega dolgoročnega plana. Ker je skupščina odloka o zazidalnem načrtu in o prostorsko ureditvenih pogojih na podlagi neusklajenega srednjeročnega družbeneha plana, je kršila zakon o urejanju prostora, ki določa, da občina ne sme izvajati neusklajenih delov občinskega srednjeročnega plana.
V Zavodu za prostorsko planiranje občine Radovljica zahtevajo, da jim ustavno sodišče pojasni, zakaj je v celoti razveljavilo odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto Bled, saj predstavlja turistično območje Mlino le manjši del območja, za katerega velja odlok.
C. Z.
Osnovne šole rešujejo prostorske probleme
Prizidka k šoli v Lipnici in v Ljubnem
Radovljica, 24. aprila - V radovljiški občini bodo danes, v četrtek, ob 16. uri odprli prizidek k podružnični šoli v Ljubnem, ob 20. uri pa še prizidek k Osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici. Slavnostno razpoloženje bodo popestrili še z občinskim srečanjem otroških in mladinskih zborov, ki bo ob 18. uri v Upniški šoli.
V osnovni šoli Staneta Žagarja v Lipnici so s prizidkom pridobili osem učilnic, malo telovadnico in nove upravne prostore, nekoliko pa so povečali tudi knjižnico, jedilnico in garderobe. Prizidek so začeli graditi julija lani, odbor za gradnjo, ki ga je vodil Zlato Kavčič, pa je dela zaupal radovljiškemu Gorenjcu. Šola bo že po prvomajskih praznikih prešla na pouk v eni izmeni.
Kot je povedal Franci Čer-ne, vodja podružnične osnovne šole v Ljubnem, je več kot sto let stara šolska stavba, ki je bila nazadnje obnovljena s pomočjo krajanov 1978. leta, postala pretesna, ker se je z novogradnjami na Posavcu in v Ljubnem precej povečalo število otrok. Prostorsko stisko so reševali z dvoizmenskim poukom; novi prizidek, ki so ga začeli graditi lani novembra in ga bodo danes predali namenu,
pa jim bo omogočil, da bodo že po prvomajskih praznikih prešli na pouk v eni izmeni. V prizidku so štiri učilnice, med katerimi sta dve grajeni tako, da bosta omogočali pouk telesne vzgoje. Ob šoli so asfaltirali tudi športno igrišče. Vrednost naložbe je 1,3 milijona dinarjev.
V radovljiški občini so z izgradnjo prizidkov v Ljubnem in v Lipnici končali obsežni program reševanja prostorskih problemov v osnovnih šolah, za katerega so prispevali denar zaposleni v občini (odstotek od bruto osebnih dohodkov). V občini so v desetih letih zgradili prizidke k osnovnim šolam v Radovljici, Lescah, na Bledu, v Gorjah, Lipnici in Ljubnem, obnovili pa so tudi podružnično šolo na Ovsišah in vložili nekaj denarja tudi v šolo v Bohinjski Bistrici.
C. Z.
predvideva ureditev zemljišč in agromelioracija v Žirovnici do 290 hektarov, na Blejski Dobravi pa do 134 hektarov, vključno z 8 hektarji hidromelioracij. Višinske agromelioracije pa predvidevajo v Javorni-škem Rovtu, na Jezercih, Prihodih, na Dovjem, na Belci, Radovni, na Ravnah, v Zajami na Hrušici, medtem ko bodo uredili tudi planinske pašnike Svečica, Kočna, Pusti rovt, Markljeva planina, Ravne in Medvejek.
Med drugimi spremembami v predlogu družbenega plana občine je tudi predlog, da se ob Aljaževem spomeniku na Dovjem predvidi prostor za parkirišče in za postavitev manjšega objekta za prodajo spominkov.
V okviru naslednjega družbenega plana občine pa bodo med drugim morali upoštevati tudi cesto od Korenskega sedla do Vrbe.
D. Sedej
"Zelena zima" povzročila veliko škodo
Upravičeni do solidarnostnih sredstev?
Radovljica, 24. aprila - V radovljiški občini so izračunali, da je zima brez snega povzročila žičničarstvu, gostinstvu, turizmu, javnim prevoznikom, trgovini in industriji okrog 80 milijonov dinarjev škode.
Ker naj bi škoda predstavljala domala petnajst odstotkov nevaloriziranega družbenega proizvoda občine v minulem letu, ocenjujejo, da bi bili na podlagi družbenega dogovora in razlage republiškega komiteja za gostinstvo in turizem izjemoma upravičeni do uporabe republiških solidarnostnih sredstev in to, kljub temu da dogovor ne opredeljuje pomanjkanja snega kot naravne nesreče. V občini se zavedajo metodološke pomanjkljivosti, ko primerjajo škodo z nevaloriziranim družbenim proizvodom (pravilno ga je namreč zelo težko ovrednotiti), vendar so prepričani, da škoda, ki je nastala že v prejšnji zeleni zimi in jo ne uveljavljajo, odtehta to pomanjkljivost.
Ker je bilo pomanjkanje snega, je bilo v primerjavi z normalnimi snežnimi zimami izjemno malo prevozov na žičnicah. Veliko gostov je odpovedalo zimski dopust; tisti, ki so prišli, pa so skrajševali čas dopusta ali pa jih je bilo treba voziti na tista domača in tuja smučišča, kjer je bilo snega dovolj. Manjše število gostov in nočitev je vplivalo tudi na skromnejši zaslužek v gostinstvu in turizmu, v javnem prevozništvu, trgovini s prehrambenimi izdelki in v industriji (Elan, Veriga, Žito). Kot so pokazali izračuni, je "zelena zima" vzela žičničarjem 17,5 milijona dinarjev zaslužka, gostinstvu 12,6 milijona, javnim prevoznikom 1,7 milijona, trgovini z živili 1,9 milijona in industriji kar 45 milijonov dinarjev, v hotelih in na žičnicah pa naj bi bilo še za 1,1 milijona dinarjev več stroškov.
C. Z.
Na podlagi 7. in 8. čl. Odloka o priznanjih občine Radovljica (Ur. vestnik Gorenjske št. 13/83 in 27/83) in sklepa seje komisije z dne 24. 4. 1990 Komisija za občinska priznanja občine Radovljica objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV VELIKIH PLAKET IN PLAKET OBČINE RADOVLJICA Velike plakete občine Radovljica se podeljujejo revolucionarjem, najvidnejšim družbenopolitičnim, kulturnim, znanstvenim, pedagoškim in drugim javnim delavcem s področja gospodarskih in drugih dejavnosti za njihovo celotno življenjsko delo ter delovnim organizacijam in skupnostim ob obeleževanju visokih jubilejev.
Plakete občine Radovljica se podeljujejo delovnim organizacijam in skupnostim, društvom ter delovnim ljudem in občanom:
— za dolgoletno izredno uspešno družbenopolitično delo, ki je prispevalo k napredku in ogledu občine
— za izreden prispevek k razvoju gospodarstva in drugih dejavnosti v občini, če si ti uspehi pomembno vplivali na boljši ekonomski položaj delavcev in na večjo kvaliteto življenja občanov
— za delovanje na področju ohranjanja in razvijanja revolucionarnih tradicij NOB
— za aktivno udeležbo v različnih humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju človeških življenj in preprečevanju škode na premoženju.
Predloge za podelitev plaket lahko dajo delovni ljudje in občani, delovne organizacije in društva, krajevne skupnosti, politične in druge organizacije ali društva. Pismeni predlogi za podelitev plaket občine Radovljica z obrazložitvami morajo biti predloženi Komisiji za občinska priznanja občine Radovljica, najkasneje do 20. maja 1990.
Predlogov, predloženih po izteku roka, Komisija ne bo upoštevala.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Komisija za občinska priznanja
Demos je sklenil
Kandidata
dr. Peterle in dr. Bučar
Predsedstvo Demosa je obravnavalo svoje kandidate za predsednika skupščine Republike Slovenije in za predsednika republiškega izvršnega sveta. Ker ima Demos večino, bo dobil mandat za sestavo vlade, prav tako pa tudi možnost predlagati človeka za predsednika skupščine. Predsedtvo Demosa za mandatarja za sestavo nove slovenske vlade predlaga predsednika slovenskih krščanskih demokratov dr. Lojzeta Peterleta, za predsednika slovenske skupščine pa člana vodstva Slovenske demokratične zveze dr. Franceta Bučarja. Tak predlog bodo posredovali predsedniku predsedstva Republike Slovenije.
J. K.
Mandati v družbenopolitičnih zborih
V vseh občinah
ima DEMOS največ mandatov
Gorenjske občinske volilne komisije so nam posredovale rezultate o mandatih posameznih strank v družbenopolitičnem zboru skupščin občin.
V jeseniški občini je v družbenopolitičnem zboru dobil DEMOS 10 mandatov, ZKS - Stranka demokratične prenove 7 mandatov, ZSMS - liberalna stranka 5 mest, Socialistična zveza 2 in Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 2.
V Kranju ima v družbenopolitičnem zboru DEMOS 21 mandatov, ZKS - stranka demokratične prenove 10, ZSMS - liberalna stranka 10, Socialistična zveza 3 in Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 1.
V Škof ji Loki ima DEMOS v družbenopolitičnem zboru 13 mandatov, ZSMS - liberalna stranka 5, Socialistična zveza enega, ZKS - Stranka demokratične prenove 3 in Zveza za ohranitev enakopravnost občanov enega.
V tržiški občini ima DEMOS v družbenopolitičnem zboru 6 mandatov, ZKS - Stranka demokratične prenove 2 mandata, Zeleni 2, ZSMS - liberalna stranka 2, Socialistična zveza 2 in Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 2.
V Radovljici ima DEMOS v družbenopolitičnem zboru 9 mandatov, ZKS - Stranka demokratične prenove 5, ZSMS - liberalna stranka 4 in Socialistična zveza 2.
D. Sedej
Alternativne posredovalnice dela - odrešitev za nezaposlene?
Albina Pristovnika iz Ljubljane, trgovca in turističnega delavca, sicer pa pogostega dopisovalca slovenskih množičnih občil si ne bi upala primerjati z dobrotnikom Krambergerjem, nedvomno pa imata oba dobrodelno žilico in obilo trme, da v imenu solidarnosti dosežeta zastavljeni cilj. Pristovnik je namreč tisti človek, ki je prek javnosti priganjal odgovorne, da so otrokom ohranili okrevališče Rakitna. Zdaj pa se žene za to, da bi za preštevilno množico nezaposlenih odprli dodatne posredovalnice za delo.
Pristovnik je tudi človek, ki je marca v hotelu Lev zbral nezaposlene, da bi iz prve roke izvedel, kako naj se loti njihovega problema. Drezal je pri skupnosti za zaposlovanje, komiteju za delo, tudi v sindikatih in slednji so imeli IH še največ posluha za njegovo zamisel o dodatnih posredovalnicah za delo. Menda so volitve in kongres zaustavi-a udejanjanje ideje o agenciji dela, te dni pa naj bi beseda vendarle meso postala. Če bo, bo zraven tudi Albin Pristovnik, sicer bo ubral druga pota. »Dosedanje skupnosti za zaposlovanje se kaj dosti ne brigajo, da bi zlasti mladim ljudem, ki prvič iščejo delo, pomagali Pri tem početju,« pravi Pristovnik in s tem pojasnjuje tudi nastanek zasebnih posredovalnic za delo v Ljubljani. »In ravno Položaj teh mladih je najbolj kritičen, saj jim ne pripada nobeno nadomestilo za Čas, ko iščejo službo. Predlagal sem, naj bi Jim pripadalo vsaj 80 ostotkov od pripravniške plače, da bi la-|Ue shajali in si hkrati iskali delo. Ni sicer zagotovila, da bi vsakdo dobil ravno tisto delo, za katerega se je izšolal. Toda omogočiti jim moramo prekvalifikacijo, dodatno izobraževanje, kar zlasti za šolano, za znanje dojemljivo generacijo ne bo težko. Te ljudi bi lahko zaposlili v turizmu, kjer bi, denimo, organizirali kulturno-zabavne in komercialne prireditve, modne re-^'je, plesne prireditve, otroške matineje... S tem bi lahko ubili dve muhi na mah - zaposlili ljudi in s prodajo blaga razbremenili trgovska skladišča. Lahko bi mlade strokovnjake zaposlili Pri izdelovanju drobnih luksuznih predmetov. Skratka posredovalnice za delo, ki naj bi jih sindikat odprl v vseh večjih središčih, bi informirale o takih in podobnih možnostih. Bile bi ^di "valilnice" novih malih, v izvoz usmerjenih podjetij, in s tem delovnih mest. Sedanjim togim zaposlovalskim ustanovam manjka takšen inženiring. Poskrbeti bi morali tudi za brezplačne prekvalifikacije, oblikovati razvojne zaposlitvene sklade, Se dogovoriti o možnosti prodaje delnic, aktiviranju kapitala *domcev in podobno.«
D. Z. Žlebir
S skupščine tržiških borcev:
Z volitvami smo se bolje spoznali
Tržič, 25. aprila - Na redni letni skupščini so tržiški borci izrazili vso zaskrbljenost nad današnjim odnosom do borcev, vendar pa upajo, da se bodo strasti umirile in bo prevladal razum. Morda bo zdaj politično celo lažje delati, ko boš točno vedel, s kom imaš opravka, so dejali, vsekakor pa bodo na terenu pogrešali socialistično zvezo, ki je bila dosedaj najbolj aktivni povezovalec vsega družbenopolitičnega dogajanja v krajevnih skupnostih. Vsekakor pa se bodo borci bolje povezali med seboj, saj so si danes drug drugemu bolj potrebni kot kdajkoli prej.
Tržiški borci so bili vse leto zelo delavni, kar so potrdila tudi poročila posameznih komisij. Z zmanjševanjem članstva - Tržič ima danes le še 695 članov zveze borcev - so sklenili zmanjšati tudi odbore; tako so ukinili vse komisije, njihovo delo pa bo prevzelo predsedstvo, občinski odbor pa bodo zmanjšali od 23 na 9 članov. Še naprej si bodo prizadevali, da bodo z resnico o njihovem boju seznanjeni vsi šolarji iz prve roke, če jih bodo le povabili medse, 4. in 22. julij bodo še naprej praznovali s srečanji na Bistriški planini in upajo, da se jim bodo pridružili vsi Tržiča-ni, posebno mladi, ki žele obdržati to lepo tržiško tradicijo. Upajo tudi, da bo Paviljon NOB tudi vnaprej pričal o Tržiču in njegovi NOB, da se bodo na Ljubelju še srečevali z interniranci in mladino, da družba ne bo pozabila, da jim vendarle dolguje marsikaj.
Za predsednika Občinskega odbora ZB NOV Tržič je bil ponovno izvoljen Anton Stritih.
D. Dolenc
Prvomajsko smučanje
Sneg na Krvavcu in Voglu
Cerklje, Bohinj, 25. aprila - Zadnje sneženje v višjih legah je na-sulo toliko snega, da bo med prazniki možna smuka kar na dveh gorenjskih smučiščih. Za smučišča na Krvavcu predvidevajo, da bodo odprta med 23. aprilom in 6. majem, saj je tam trenutno od 30 do 50 centimetrov snega. Kabinska žičnica vozi vsako polno uro med 8. in 16. uro, zadnjič pa pelje ob 17. uri in 30 minut. Obratujejo sedežnice Gospinca, Kriška planina in Tiha dolina, dvosedežnica Zvoh in vlečnica Njivice. Dnevna karta stane 140, poldnevna pa 100 dinarjev.
Odlično smuko obetajo tudi na Voglu, kjer je od 55 do 90 centimetrov snega. Obetajo si, da bo snega dovolj vsaj do konca prvomajskih praznikov, če ne že dlje. Na smučišču bodo obratovale vse naprave med 8. in 16. uro; kabinska žičnica obratuje od 7. ure in 30 minut do 18. ure. Za celodnevne vozovnice bodo odrasli odšteli 100 dinarjev in otroci 70 dinarjev. Obiskovalci ahko dobijo prenočišče v hotelu Bellevue in hotelu pod Voglom kjer je za praznične dni prostih še okrog 30 sob, dovolj prostora pa imajo tudi v Ski hotelu in brunaricah na Voglu.
S. Saje
Tehnik je odprl svojo trgovino
Škofja Loka, 24. aprila - Zadnji torek je bil za delavce škofjeloškega Tehnika pravi mali hišni praznik; v nekdanjih garažah pod njihovimi poslovnimi prostori v Škofji Loki so odprli lastno trgovino z gradbenim materialom, kjer bodo kupci dobili tudi vse strokovne nasvete okrog gradnje. Tu bo dobiti ves gradbeni material do tretje gradbene faze, tu pa bodo lahko naročali tudi vse usluge, ki jih nudi Splošno gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka, to pa so ključavničarske, kleparske, vodovodarske, betonar-ske in podobne usluge. Tehnikova trgovina ima tudi posebno telefonsko številko, po kateri bodo Gorenjci lahko naročali vse potrebno pri njih. Velja si jo zapomniti: 620-658. "Ideja za trgovino je nastala preprosto iz spoznanja, da v naši hiši želimo in znamo graditeljem pomagati pri gradnji drugače, bolj kvalificirano, kot to dosedaj delajo ostali trgovci," je v svojem nagovoru ob otvoritvi dejala direktorica Meta Krže. "Posredujemo namreč strokovno gradbeno znanje, ki lahko graditelju pomaga najti ustreznejši material, ustreznejšo, morda cenejšo izvedbo, pomaga strokovno rešiti kakšen projektni problem, poleg tega pa bomo potencialnim graditeljem lahko ponudili v nakup materiale po ugodnih prodajnih pogojih."
Foto: D. Dolenc
ZVEZA TABORNIKOV OBČINE ŠKOFJA LOKA
išče
EKONOMA IN GOSPODARJA
za obmorski tabor v Fazani v času od 6. julija 1990 do 8. avgusta 1990.
Kandidati morajo imeti lastno osebno vozilo. Zaželena so tehnična znanja (mizar, vodovodni instalater, ključavničar ipd.)
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 622-593 zvečer od 20. do 21. ure.
Prvomajska srečanja
Jesenice: Na Poljanah
Ob 1. maju bo občinski svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pripravil tradicionalno prvomajsko praznovanje na Poljanah. Prireditev s kulturnim in zabavnim programom se bo začela 1. maja ob 11. uri. Tudi letos so organizirali brezplačne avtobusne prevoze na Poljane. S Hrušice bo odhod ob 9.30 in 10.30, ob teh urah pa bo odhod tudi s Tomšičeve in Podme-žakle. Iz Most bo odhod avtobusa ob 9.15 in s Koroške Bele ob 9.30 in 10.30. Avtobusi bodo ustavljali na vseh postajališčih mestnega prometa. Vsi avtobusi pa bodo ustavljali tudi pri železniškem podvozu ob cesti na Kočno, kjer bodo vstopali potniki Blejske Dobrave.
Kranj: Na Joštu
Kranjski sindikati vabijo na tradicionalno srečanje kranjskih delavcev na Joštu. Proslavljati bodo začeli že 26. aprila s koncertom Pihalnega orkestra iz Kranja in sicer ob 15.30 na Trgu revolucije in ob 17. uri pred trgovino Živila na Kokrici. 30. aprila pa se bo ob 20. uri na Joštu začelo tradicionalno kre-sovanje. 1. maja bo Kranjčane zbudila pihalna godba, prvomajsko srečanje na Joštu pa se bo začelo ob 11. uri. Po osrednji prireditvi bo ples, igral pa bo ansambel Lipa. Ker na Joštu pričakujejo velik obisk, bo 30. aprila in 1. maja za avtomobile zaprta cesta in sicer: 30. aprila od 17. do 24. ure odsek Javor-nik - Jošt, 1. maja od 8. do 11. ure na odseku Stražišče-Čepu-lje, od 7. do 18.^ure pa spet Javornik - Jošt.
Škofja Loka: Na Križni gori
Tradicionalno prvomajsko srečanje bo občinski sindikalni svet pripravil 1. maja ob 11. uri na Križni gori. Na srečanju bodo podelili srebrne znake sindikata, po kulturnem programu pa bo veselo srečanje, igral pa bo ansambel Jevšek. 1. maja od 9. do 12. ure bo na cesti na odseku Moškrinj - Križna gora delna zapora ceste.
Tržič: Na Brezjah pri Tržiču
Prvomajsko praznovanje se bo v tržiški občini začelo 1. maja z budnico v mestu, na Ravnah, Bistrici, v Kovorju in Križah. Budnico bo igral Pihalni orkester Tržič. Proslava s srečanjem pa bo ob 11. uri na Brezjah pri Tržiču. Po pozdravu predsednice bodo podelili srebrne znake Zveze svobodnih sindikatov. Razglasili pa bodo tudi rezultate športnih tekmovanj in iger. Za veselo razpoloženje bo potem skrbela krajevna skupnost Brezje pri Tržiču. Z avtobusne postaje v Tržiču bo ob 10.30 na Brezje pri Tržiču odpeljal poseben avtobus.
(až)
ljubljanska banka
Gorenjska banka d.d., Kranj
Na podlagi sklepa 1. izredne seje Izvršilnega odbora Ljubljanske banke - Gorenjske banke d.d., Kranj in sklepa direktorja št. 50/3 dne 24. 4. 1990 Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1. - treh pomočnikov direktorja LB - GB d.d., Kranj
2. - vodje službe finančnega inženiringa
3. - vodje službe kontrole in organizacije
4. - vodje poslovne enote Radovljica
5. - vodje poslovne enote Tržič
6. - vodje sektorja kratkoročnih naložb
7. - vodje sektorja dolgoročnih naložb
8. - vodje sektorja sredstev
9. - vodje sektorja računovodstva
10. vodje sektorja plana in analiz
11. vodje sektorja splošnih poslov
12. vodje sektorja informacijskih sistemov
13. vodje sektorja poslov s prebivalstvom
14. vodje sektorja deviznega poslovanja.
Kandidati za naloge s posebnimi pooblastili morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določata zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ter republiški zakon o delovnih razmerjih, imenovani pa so lahko kandidati, ki imajo
- visokošolsko ali višješolsko izobrazbo,
- delovne izkušnje, ki potrjujejo, da ima kandidat potrebne strokovne, organizacijske in druge poslovne sposobnosti za opravljanje nalog.
Poleg tega pa morajo kandidati izkazati:
- kvaliteto dosedanjega dela po vsebini
- organizacijske sposobnosti, izražene v funkcioniranju organizacijskih enot oz. področij dela bančne in druge dejavnosti
- pripravljenost za nadpovprečno količinsko in kakovostno angažiranost v banki in izven nje
- pripravljenost in sposobnost za kolektivno delo Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili za mandatno obdobje štirih let.
Kandidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev v 8 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj, Cesta JLA 1, Kranj, z oznako "DIREKTORJU -PRIJAVA NA RAZPIS."
Vsi udeleženci razpisa bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o imenovanju delavcev s posebnimi pooblastili.
^»U^KSOTEJICttAS   4. STRAN
Zima, kot da je tokrat svoj pravi čas zamudila in se je šele v zadnjih tednih prebudila, se zdaj "spopada" s pomladjo. Izida pa vendarle ni težko napovedati. Marsikje so, ko je bil še pravi zimski čas, že lahko očistili kraj, okolico; in prehiteli čas. Ponekod so to opravili v začetku tega meseca in se zdaj, podobno kot v krajevni skupnosti Podbrezje, kjer imajo posebne načrte tudi za Podtabor (na sliki), že pripravljajo, da bodo, če ne prej pa po prazničnih dneh, maja začeli z deli. Za večino bodo bližnji dnevi trenutek oddiha, če bo vreme lepo, priložnost za prijeten izlet ali sprehod, ponekod pa se bodo zbrali, da naredijo tisto, kar bodo v "prostih" dnevih najlažje, da uresničijo načrte. Kakorkoli že; zadovoljni dnevi naj bodo - za nabiranje moči, za redno delo po oddihu... A. z.
Maja zvezna razstava
Jesenice - Na Jesenicah že dve leti deluje Kinološko društvo, ki združuje okoli sto članov. Že kar nekaj akcij so organizirali ; med drugim tudi štiri tečaje šolanja psov. Uredili so tudi svoj poligon in društveno hišo. Zdaj pa so se lotili največje naloge. V športnem parku Podmežaklja bodo 13. maja organizirali prvo zvezno razstavo psov vseh pasem. To bo specialna razstava za nemške ovčarje, kraške ovčarje in labrador retriver-je.'Najboljšim na razstavi bodo podelili vrsto različnih naslovov. Ocenjevali bodo mednarodni sodniki. Prijavnice za razstavo imajo v Kinoloških društvih. (rj)
Kresovanje na loškem gradu
Škofja Loka, 24. aprila - Turistično društvo Škofja Loka organizira v četrtek, 26. aprila, tradicionalno prireditev "Kresovanje". Prireditev se bo začela ob 16.uri na loškem gradu, v programu pa bodo sodelovali: zabavni ansambel Simboli, narod-nozabavni ansambel Spomin, folklorna skupina Stara Loka in OŠ Peter Kavčič, plesna skupina Helena, humoristična skupina Smeh. Kres bodo prižgali ob 20.30. Poleg dobre hrane in pijače bo tudi raznovrstna ponudba obrtniških izdelkov. Sponzorji prireditve so loški obrtniki, v primeru slabega vremena pa bo "Kresovanje" v ponedeljek, 30. aprila. y g
Med prazniki bo odprto
Radovljica - Sredi aprila je bila v Radovljici prva seja novoizvoljenega občinskega odbora ZZB NOV Radovljica, na kateri so razpravljali in sklepali o delovanju organizacije v novih pogojih. Ker je Socialistična zveza postala stranka, je organizacija ZZB NOV postala nadstranka in bo zato najbrž morala opravljati nekatere aktivnosti, ki jih je v minulih letih SZDL. Tako so sprejeli okvirni program do jeseni in nameravajo sodelovati pri organizaciji prireditev, kot so majski Avto-moto rally Begunje - Kranj, zbor gorenjskih aktivistov, pohod na Triglav, srečanje internirancev na Ljubelju... Sklenili so tudi, da bo za praznike (27. april in 1. maj) Partizanski dom na Vodiški planini odprt. Vabljeni vanj vsi Slovenci, predvsem pa Gorenjci. (cr)
Taborjenje v Fazani
Škofja Loka - Komisija za taborenje pri Zvezi tabornikov občine Škofja Loka tudi letos prireja taborjenje v svojem taboru v Fazani pri Puli. Taborjenje je namenjeno predvsem specializiranim skupinam; od šole v naravi do športnikov, ena izmena pa je namenjena tudi vsem drugim občanom. Tako imenovana "družinska" izmena bo sprejela okrog 150 taborečih, za katere bo organiziran tudi že tradicionalni rekreativni in razvedrilni program. Izmene TVD Partizan letos ne bo in se interesenti lahko prijavijo v družinsko izmeno. Prijave sprejemajo do 15. maja v športni dvorani Poden (Marjan Kalamar, tel.: 622-463), vse druge informacije pa so na voljo v Minimarketu Pod Plevno 42 (pri Ivanu Kržišniku). Tabornina je za letnik 1980/85 za gasilce, športna 1.000, družinska 1.320 din; letnik 1975/79 za gasilce, športna 1.250 družinska 1.620 din; letnik 1974 in starejši za gasilce, športna 1.500, družinska 1.920 din. Otroci do dveh let so tabornine oproščeni, od 2. do 5. leta je polovična. Za cene jamčijo, če tabornino poravnate do 15. maja- A. Z.
Po poti tradicije
Četrtek, 26. aprila 1990
Tiha želja - Kaja
Kranj - Pri Pelkotovih na Likozarjevi 15 (nasproti bifeja "šipe") je čevljarstvo družinska tradicija. Hči Alenka se je izučila sicer za prodajalko, vendar je bila pet let v prodajalni s čevlji. Njen oče Tone je po očetu "obdržal" znanje čevljarstva. Alenkina tiha želja je bila že dlje časa lastna prodajalna. Ko se je poročila in "prevzela" ime Dvoršak, je ni bilo moč takoj uresničiti. Zdaj pa jo bo, skupaj s sestro Mijo. Prostor v nekdanji delavnici bo dobil novo podobo in v njem bodo predvsem poročne in svečane obleke, pa za bodoče mamice, krila, bluze, perilo, vse za najmlajše in otroški čevlji od številk 18 do 34. Tudi cokle, gibljive in drugačne, ne bodo manjkale. Prodajalno Kaja bo Alenka Dvoršak odprla v ponedeljek, 30. aprila, ob 10. uri, potem pa bo odprta vsak dan od 8. 12. in od 13.30 do 19. ure; ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
urejat ANDREJ ŽALAH
Cesta dolga pet let in za pet kilometrov krajša pot
Krnice niso toliko vredne
Če bi se morali še enkrat lotiti tega dela, se ga ne bi; čeprav nam danes ni žal. Ko pa smo se pred šestimi leti odločali za cesto, smo razmišljali drugače: ali Krnice prodamo, ali pa cesto naredimo...
Krnice pri Novakih, aprila - Pet domačij na nadmorski višini skoraj 800 metrov; brez cerkve, gostilne, kaj šele šole in gasilskega doma. Če temu lahko rečemo vas, potem Krnice pri Novakih to so. Semkaj, do kamor se pride iz Gorenje vasi in pred Hotavljami, potem proti Kopačnici ter naprej v Leskovico, od tam pa je po Rebri še približno uro hoda, le poleti zaide kakšen "firbec". Sicer pa je zima na tem koncu dolga pol leta. ^Kranjski" in "primorski" veter se tukaj tepeta (podobno kot na Črnem kalu) in jeseni kmalu "vrže-ta" sneg. Ce ga mora v Davči pasti sedem metrov, da je konec zime, potem ga mora na Krnicah okrog štiri metre, da se potem maja "zbudi" pomlad.
Krnice - vasica, ki bi, če bi bila v dolini, imela še enkrat več lepih hiš...
15. februarja 1984. leta so na Krnicah začeli "kuhati" to, kar so potem 24. junija lani "skuhali". Cela vas - Štefanovi, Rejcevi, Demšarjevi, Jerasevi in Kuharjevi, so sedli skupaj in se lotili mapnih kopij. Ocenili so, da se velja lotiti izgradnje pet kilometrov krajše bližnjice do Kopačnice. Imenovali so tričlanski gradbeni odbor in za predsednika določili Franca Jerama - mlajšega. Odbor se je potem odločil, da začnejo vaščani graditi cesto. Vaščane je zastopal še en domačin, ki se je hočeš nočeš moral strinjati s sklepom gradbenega odbora. In tako so štirje domačini začeli graditi cesto.
Janko Rejc: "Največ zaslug za to ima Franc Jeram..."
Franc Jeram: "Še enkrat? Ne!, Vendar nam ni žal..."
Ze 10. novembra so potem začeli sekati les in pripravljati traso. Buldožer je zakopal v surov teren 2. februarja naslednje leto. In potem so se meter za metrom skozi neprijazen teren prebijali proti dolini. Orali so, kopali, vrtali, minirali, vmes pa vsak dan hodili tudi na delo v Marmor ali v Gorenjo vas. Franc Jeram in Janko Rejc sta bila v Skranški grapi privezana v skalah in pod njima je zeval 100-metrski prepad, ko sta delala vrtine za razstrelivo. Cesto so kopali štirje vaščani v živo skalo. Družine so ves čas živele
z njimi, jih spodbujale in bile zaskrbljene nad nesrečo. Moč in vse drugo, kar vsak dan družino drži skupaj, je bilo vsa ta leta do 24. junija lani, vsak dan in vsak večer do naslednjega dne odloženo na traso, dolgo skoraj dva kilometra, ki bo za pet kilometrov skrajšala pot mladim in starejšim na delo in v šolo v dolino.
"Malo pred tem, ko smo 24. junija lani prebili 1,8 kilometra dolgo traso, je bil v dolini zgrajen most, ki ga je gradilo podjetje Zidgrad iz Idrije. Takrat mi s cesto še nismo prišli v dolino. Eden od Žirovcev se je takrat
Igor Rejc ima šest let in pol. Zanj bo pot v šolo že lažja. Sicer pa poleg Igorja čaka šola v prihodnjih letih še tri mlade Kr-ničane. Krnice bodo živele naprej...
Telefon so najprej dobili pred sedmimi leti pri Rejcu. Pred tremi leti pa tudi pri Štefanovih. Nazadnje so prispevali zanj 22 starih milijonov, 104 ure dela in 5 drogov.
Radi bi si uredili tudi preskrbo z vodo, saj jim jo danes suša vedno "popije". Sedanji projekt za Laze, Lajše, Robidnico, Krnice in del Novakov bi po (strokovni) oceni veljalo malce razširiti še na "drugo" stran. Vendar na Krnicah ne bi radi predlogo čakali, da se bo začelo.
čudil temu mostu sredi grape in gozda (ceste naprej pa nikjer) in modroval, če bomo delali naprej predor...," je pred dnevi, ko smo z avtom prišli po novi trasi na Krnice (skupaj s predsednikom KS Gorenja vas Jožetom Bogatajem in tajnikom Ivom Petrovčičem) in so nam pri Štefanu pripravili pravo gostijo, razlagal Franc Jeram - predsednik gradbenega odbora.
"Polovico dela in najhujše je zdaj za nami. Če bi se danes še enkrat morali odločati za to, bi raje Krnice "prodali"; pa še ne bi dobili toliko, da bi cesto zgradili. Takrat pa je bila želja, da jih na vsak način obdržimo; in danes nam ni žal. Že zdaj nam je vsem, ki hodimo na delo (in Gregorju Jeramu, ki hodi v tretji razred v šolo), pot krajša. Če bo "družba", ki je tudi zdaj pomagala, "razumevajoča", bomo kmalu dokončali, kar je še treba, da bo cesta varna in štiri metre široka. Radi bi, da bi bilo to morda še letos..."
Ivo Petrovčič, je ob tej Francetovi želji kar oči zavil. Že do zdaj gradnja te ceste namreč ni bila v nobenem občinskem planu in je bila evidentirana kot gradnja s prostovoljnim delom in prispevkom. Zato so Ivo Petrovčič in vodstvo krajevne skupnosti na različne načine poskušali najti kakšen dinar. Vsi skupaj upajo, da bo poslej vendarle bolje in lažje. "Obči-narji" nenazadnje so že do zdaj imeli precejšnje razumevanje in posluh zanjo.
Ivo Petrovčič je hudomušno pripomnil, da so Krnice ena redkih vasi (pet hiš), ki imajo svoj buldožer. "Če ga ne bi imeli, ne bi mogli v dolino; zima
nikoli prišel) naprej v bolnišnico..."
"Kam pa se "umaknete" možje, kadar doma ni za zdržat?
Gregorju Jeramu v šoli slovenščina, matematika... ne delajo težav. Še najbolj neprijeten predmet je "narava in družba"...
Saj še "oštarije" nimate" v šali povprašam. "Takšno "zavetišče" je Planinsko zavetišče na Robidenskem brdu pri Kokelnu. Pa tudi ni nobeno zavetišče, ker ženske vedo, da smo samo tam lahko in nikjer drugje...
Potem seštevamo ure za pet let dolgo cesto in računamo. Franc Jeram ima vse po dnevih natančno zapisano. Pridemo do ogromne, neverjetne številke:
Vaščani (štirje) so naredili v teh letih 3.728 ročnih delovnih ur, traktorskih 316, z žago v gozdu 154, buldožer več kot 400, pa še vrtanje, in miniranje in... Računamo: Prispevek vaščanov je znašal 46.000 dinarjev in če k temu prištejemo še vse ure (po najnižji vrednosti), dobimo znesek 214.000 dinarjev, ki so ga vložile družine za cesto; zato da Krnice ostanejo, da lahko pridejo v šolo in na delo v dolino, da
Ko je bil lani zgrajen most, ceste še ni bilo nikjer; kot, da bodo naprej gradili predor...
V živo skalo, privezana na vrveh, nad 100-metrskim prepadom, sta vrtala Franc Jeram in Janko Rejc...
tukaj ni takšna, kot kje v mestu pred blokom. Ura na delovnem mestu nas zjutraj, čeprav moram že ob treh od doma, prav nič ne čaka. Ko kakšen "firbec" poleti zaide sem gor, pravi, "pa kako lepe hiše imate". Imamo, ker imamo radi Krnice. Pa vendar je tukaj delo pri hiši še enkrat dražje. S stroški, da ves material pripelješ in znosiš sem gor, bi v dolini naredil še eno takšno hišo... Jeseni se moramo oskrbeti v glavnem z vsem za celo zimo. Mleko imamo, kruh je domač iz moke iz doline. Pridela pa se tukaj nič kaj... Smo v bregu, da mora zajec poklekniti, če se hoče napasti... Ko je Lukova Micka že po vojni zbolela (danes je ni več in številka hipe se je podrla), jo je vol s cizenkom eno uro vozil do Novakov, od tam pa "rešilec" (ki bi potreboval veliko več časa, saj do Krnic ne bi
imata rod in dom in življenje ju' tri smisel in cilj na Krnicah.-Najmanj 50 starih milijard torej vsaka družina; če bi ta odsek delalo podjetje, bi jih bilo prav gotovo 600 (starih milijard n* vsako družino) premalo!
Spoštovanje, ljubezen, navezanost, volja, zdravi rodovi, ki so tukaj zaživeli pred dobrim' 300 leti in morda več..., so prc več "siromašne" besede, da r*' zumemo odločitev pred leti teh prijaznih ljudi za danes zgrajc no cesto. Ce vse skupaj poveŽ^ mo, pa nas, čeprav nismo prišl' kot "firbci", nekako prevzan>e neka notranja toplina in poiio* trdnosti hkrati in... oči se zale* sketajo...! Dokler imamo takšne ljudi in takšno moč, nas ne b° odpihnilo! Zato se mora dosedanja (družbena) pomoč tudi ju* tri nadaljevati...!
A. Žal*'
Četrtek, 26. aprila 1990
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
5. STRAN (i«tf»jgISIGLAS
Jožica Puhar, namestnica predsednika Republiškega komiteja za delo
Ko se bo začelo kupčevanje tudi na trgu
delovne sile
Delo naj si išče vsakdo sam, šele nato naj pomaga podjetje - še do včeraj je bilo obratno.
»Ker je bila v ustavi dolga leta zapisana pravica do dela, se je v naših glavah zakoreninila predstava, da mora delo zagotavljati država. Ta filozofija se spreminja. Za svoje delo, znanje, konkurenčnost na trgu, naj v prvi vrsti poskrbi človek sam, država pa naj ustvari pogoje, ki bodo to omogočili. Kultu dela se še nismo odrekli, saj delo potrjuje človka, toda ne samo ročno delo kot nekdaj vseodrešujoči dejavnik, temveč smo začeli ceniti tudi znanje, ustvarjalnost, organizacijo informacije...« nam je v uvodu k prazničnemu pogovoru navrgla Jožica Puhar, namestnica predsednika Republiškega komiteja za delo, ki se veliko ukvarja tudi z aktivno politiko zaposlovanja. O brezposelnosti in o ukrepih, ki naj jo zajezijo, se je pretežno sukal predpraznični pogovor z gorenjsko rojakinjo, ki zdaj dela v republiških organih.
Socialni blažilci da, toda stimulativni
Nezaposlenost v razvitem svetu ni kaka tragedija, ker jo blažijo amortizerji socialne politike. Ali je pri nas ravno odsotnost socialne politike kriva, da grozečo brezposelnost doživljamo kot tragično?
»Ni le socialna politika blažile teh procesov, pač pa zlasti visok narodni dohodek na prebivalca in sicer višji standard. V bogatejši družbi je precej laže prenesti večje število brezposelnosti, kot pa tam, kjer je nacionalni dohodek silno nizek, ko morata dva družinska Člana delati za preživetje družine. Socialna politika le z delom ukrepov seže na področje zagotavljanja novega dela in varnosti ljudi, ki nimajo zaposlitve, socialna politika kot širša družbena politika pa naj bi bila Usmeritev celotnega razvoja družbe, komplementarna ekonomiji. Slednjo zanima zgolj Profit, zaradi nje nastajajo disfunkcije v sistemu, kar naj blaži socialna politika. Socialni Programi pa so pri nas zgolj Programi preživetja in varnosti. H morajo biti animativno in r3zvojno naravnani, drugače res samo blažijo odklone ekonomije, ne zagotavljajo pa reaktiviranja ljudi za ponovno de-'°- Pri nas se je skozi dolga leta socialna politika razumevala *ot zagotavljanje materialne varnosti in blaženje posledic ekonomije.«
Kako je animativno in razvojno Postavljena, s kakšnimi konkre-prijemi na zahodu spodbu-}* ljudi k ponovnemu delu in skr-6« zase?
*2a ves sistem tržne ekonomija, način življenja, vzgojo, so-C|alizacijo, velja, da je naravnajo k temu, da mora človek zase poskrbeti in ne, da je to ^olžan nekdo drug. V vse ukreni je vkomponiran tržni prin-?!P. Zaščita sicer obstaja, pra-
}ce tudi, toda socialni korekti-
' so postavljeni tako, da so stimulativni. Tudi zunaj dolgoro-
no politiko razvoja gradijo na *aPoslenosti. Kadar govorijo o
°cialnih ukrepih, so vedno na j^em mestu tisti, ki vodijo k
?niu, da imajo ljudje delo, naj-
1 gre za subvencije, dotacije, Posebna vlaganja, nadomestila, Pomožna sredstva za samoza-Poslitev, kredite, principe, ki
tiitiulirajo mobilnost delavcev, (a izobraževanje delavcev in s ■eni spreminjanje njihove kon-jUrenčnosti na trgu. Vsaj v dr-j.*Vah evropske skupnosti, ki J n bolje poznam, je tako. Šele
? drugem mestu so tisti ukre-P!> ki se v okrilju socialne poli-H*e nanašajo na individualne
s
tat
Jatve na socialne korekcije, P da konec koncev te zaja-
mejo v glavnem tiste ljudi, ki nezaposljivi.«
fjnesto "družbe" mora torej ■Ja skrb za zaposlovanje preiti
na vsakega posameznika. Kako, ko se prvič število nezaposlenih drastično povečuje, delovnih mest pa je vse manj, in drugič, ko nas je socializem dolga leta vzgajal drugače?
»Gre za spremenjeno dojemanje vlog. Nestimulativno je in ne angažira ljudi, če imajo občutek, da jim bo nekdo našel delo. Prišli smo do spoznanja, da so ljudje pripravljeni vlagati sredstva, znanje, angažiranje, in da tega ni, dokler so cele generacije ljudi navajene na čakanje. To je povezano s tržno ekonomijo, ta se razvija in prosperira na seštevku vseh vložkov posameznikov, ne le institucij ali države. Ne gre za to, da bi se na tem področju rešili vloge države, pač pa spremenili vloge. Angažirati moramo ljudi, to pa ne pomeni, da bi morala podjetja in država dati roke stran od skrbi za zaposlovanje, pač pa zamenjati vrstni red: vsak zase naj poskrbi za svoje delo, podjetje pa mora iskati delovne programe in iz*, koristiti družbeno bogastvo, ki ga ima tudi v ljudeh, država pa naj skrbi za dolgoročne cilje polne zaposlenosti.«
Na trgu delovne sile ne bo popolnega liberalizma
Delovna sila kot družbeno bogastvo? Toda v tem trenutku se mnoga podjetja srečujejo s tem, da jim je delovna sila prejkone ogromen strošek.. »Zdaj smo v prelomni fazi, ko moramo odpraviti negativne rezultate svojega preteklega ravnanja. Organizacije gledajo delavca kot strošek, ker je toliko podzaposlenih, kar je plod realsocialistične zamenjave ciljev, ko so bili gospodarski subjekti hkrati tudi socialni subjekti. Zdaj ni produktivnosti, ni ekonomskih rezultatov, zdaj je treba posledice preteklosti odpraviti. V organizacijah je zdaj po nekih ocenah 1S odstotkov delavcev odveč, po naših empiričnih izkušnjah pa ponekod celo 25 odstotkov. V tem tržnem boju firme ugotavljajo, da, če hočejo konkurirati tržnim subjektom v svetu, morajo odpraviti presežek zaposlenih. Zato se delovna sila pojavlja kot strošek. Toda to je le ena plat medalje. Sanacije mnogih podjetih vidimo samo skozi zmanjševanje podzapo-slenosti in te vrste stroškov, treba pa je videti tudi cele vrste virov za gospodarjenje, na primer stroške energije, surovin, tudi kapital im; svojo ceno. Vprašanje je, ali je le delavec največji probam, je pa problem zato, ker je edini živi faktor.«
Trg delovne sile bo nadomestil dosedanjo ustavno pravico do dela, ko sta delo in zaposlitev zagotavljala socialno varnost. Kakšne porodne krče pričakujete?
»Trg delovne sile deluje le po posameznih segmentih, ne pa v
celoti, niti najmanj pa ni bil trg institucionaliziran, formaliziran in reguliran, kot je v tržnih ekonomijah. Vse moramo narediti: regulirati pogoje delovanja trga, institucionalizirati zlasti eksterni trg delovne sile, doseči pa tudi, da bomo po tržnih načelih uvedli ceno delovne sile. To ne pomeni, da bo trg samodejno reguliral ceno delovne sile - takega liberalizma svet ne pozna, ceno regulirajo kolektivne pogodbe, v slednjih pa je rezultat odvisen ne toliko od elementov ponudbe in povpraševanja, pač pa od pogajal-ne moči bodisi delodajalca ali ponudnika delovne sile. Drugačno regulacijo trga pa daje v vseh državah zakonodaja, ki ščiti delavca kot najšibkejši člen in postavlja minimume v pravicah delavcev in socialni varnosti. Pri nas se na to področje spuščajo najmanj trije zakoni (o delovnih razmerjih, o zaposlovanju in o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).«
Razpolagate tudi s svežimi podatki o številu nezaposlenih, kar predstavlja en vidik trga delovne sile?
»Brezposlenost je eden od kazalcev ponudbe. Pri nas je kar visoka - blizu 38.000 breposel-nih je v Sloveniji, se pravi, da se približujemo 5 odstotkom.«
Aktivna politika zaposlovanja - nič več mrtva črka na papirju
Kakšni so predlogi aktivne politike zaposlovanja?
»Politiko zaposlovanja smo v celoti redefinirali in za cilj postavili produktivno zaposlenost na podjetniški ravni in optimalno zaposlenost v državi, kar pomeni celotno zaposlitev delazmožnega prebivalstva. Spremenjena politika pomeni naslednje: kratkoročno je treba v okoliščinah, ko narašča brezposelnost, alokacijo kapitala usmeriti k novim delovnim mestom in na drugih področjih (kreditnem, monetarnem in podobno) ustvariti pogoje, da se bodo z razvojem podjetij pojavila tudi nova delovna mesta. Ponudbo delavcev moramo narediti konkurenčno, se pravi, da jim bo potrebnega več znanja, razviti pa je treba celo vrsto ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ki pomenijo nekakšno intervencijo države in institucije na tržišču dela. Te ukrepe smo razvili na področju ponudbe kadrov, na področju povpraševanja po delovnih me-
stih, ter na usklajevanju med obema. Kar zadeva povpraševanje, naj se ustvari čim večje število novih delovnih mest, ponudba dela (generacijski priliv, delavci, ki se vračajo iz tujine) naj se čimbolj prilagaja povpraševanju in posamezniki naj imajo čim več možnosti konkurirati za ta delovna mesta. Pri usklajevanju pa je treba doseči, da bodo odpravljena strukturna neskladja, in bo skrajšana pot od informacije, da nekdo išče delavca in drugi delo, in posredovanje med obema partnerjema. To je treba doseči z informacijskim sistemom in celo vrsto korektivnih nalog.«
Nekaj jih že opravljate, niso le mrtva črka na papirju. »Že konec leta 1987 smo začeli nuditi pomoč organizacijam pri usposabljanjeu in izobraževanju delavcev, ki se preusmerjajo znotraj organizacij ali med njimi. Gre za sredstva, združena v republiki za ta namen. V dveh letih smo uspeli na ta način ohraniti več kot 25.000 delovnih mest. Danes v ta proces vstopa vsak mesec 10 novih organizacij. V tem smislu so gibanja v Sloveniji zelo živahna, tudi na Gorenjskem je nekaj organizacij izkoristilo to možnost (Kladivar, Iskra Otoče, Peko Tržič, na sporedu sta LTH in Jelovica).
V aktivno politiko spadajo tudi programi za samozaposlovanje in podjetništvo, ob izvedbi institucij, ki se s tem profesionalno ukvarjajo (Agea, Domus, Razvojni center Celje). Sem sodi tudi izvedba informativno-izobraževalnih seminarjev za kritične iskalce zaposlitve, to so skupine mladih, ki nimajo prave orientacije, kako začeti samostojno delati. Pomagamo strokovno in s sredstvi pri preusmerjanju presežnih delavcev, kar se bo s sprejetjem novega zakona še povečalo. Preusmerjamo in preu-sposabljamo suficitarne poklice.   Izvajamo štipendiranje.
Glede povpraševanja pa je del aktivne politike tudi vključitev v pripravo institutov za stimuliranje razvoja v Sloveniji in koncentracija sredstev (denimo iz razvojnega sklada, iz prodaje družbenega kapitala). S sektorjem za zaposlovanje pri komiteju za delo pa skušamo najti materialne osnove za samozaposlovanje in podjetništvo, s tem da bi v prihodnje bilo moč dobiti ustrezne kredite prek investicijskih bank ali pa izplačevanje denarnih nadomestil v ta namen. Sofinanciramo pripravništvo, kjer so organizacije za to manj zainteresirane, lani nam je uspelo v to zajeti več kot 3000 pripravnikov. V planu so še subvencioniranje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve in težje zaposljivih ter sofinanciranje ustanavljanja in opremljanja delovnih mest za invalide. Pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu delovne sile pa naj bi razvili ustrezen informacijski sistem ter okrepili svetovalno in aktivno posredovalno vlogo v tovrstnih javnih službah, ko bo šlo bolj kot do zdaj za upravljanje tržišča dela.«
D. Z. Žlebir
Kotarjev Francelj iz Čadovelj:
Cesta je kot kmetija -nikoli ne zmanjka dela
"Zima je zima, saj veste, sneg in poledica, kidati, posipati, spomladi, ko se zemlja zmehča, se naredijo jame, pesek je treba h kraju spraviti, poravnati, ko se cesta utrdi je treba očistiti kanale, da je voda speljana ven, ob poletnih nevihtah so tu gori radi hudourniki, "ježe", zemlja se utrga in podrične na cesto. Spomladi so kaj radi sneženi plazovi, čez c^tto ga v graben požene. Včasih sem vse na roko zmetal, zdaj bager pripeljejo in z lopato le popravljam, naredim izogibališča za avtomobile. No, zadnje tri zime mi je bilo s tem prizaneseno. Pa skale lete dol. Najraje spomladi, ko zemlja odjenjuje, postane mehka in se odtrga. Zgor tunela najbolj lete dol. Jeseni pa, saj veste, listje leti dol, zamaši kanale, vedno je treba biti na preži. In takrat moraš na cesto, ko najbolj lije, kajti takrat najbolje vidiš, kje je zamašeno, kje trga cesto. Saj me zmerjajo, že pri gozdni so me včasih, naj ne norim, naj počakam, da bo nehalo..: Včasih še pojužinati ni bilo časa..."
No, zdaj je le malo postal in čaka, da vsaj najhujše mine, toda prepričana sem, da ne čaka v kuhinji. Tamle na vogal hiše se postavi, k cesti, in čaka, kdaj bo pravi trenutek, da potegne iz hleva svojo Pubo, napreže kimpež in se zapeljeta po cesti navzgor v izvidnico. Prej ko uredi kanale, prej bo dobro, manj mu bo cesto strgalo. O, dobro ve, kje se bo to najprej zgodilo. Pozna jo, tole cesto, kot svoj žep. Triintrideset let in deset mesecev je delal pri gozdni, pa je že vmes hodil cesto popravljat. Kot redno delovno dolžnost so mu jo zaupali, kajti tovornjaki gozdne cesto najbolj "zrihtajo". Kaj včasih, ko so s kakšnimi štirimi vozovi furali po njej, danes ti pa en tovornjak naenkrat pelje po trinajst, štirinajst ton lesa. Na ovinkih naredijo visok rob, ta material je treba ves nazaj na cesto zmetati, poravnati. Tudi kadar so se plazovi udrli, so od gozdne zagrabili. Zadnja tri leta, kar je v pokoju, pa še nekaj let prej pa že redno skrbi za cesto. Krajevna skupnost Jelendol ga je najela. Včasih je imel vso, od Slapa do Jelendola je bil sam makadam. Potem so jo najprej asfaltirali od Jelendola do Doline, nato od Slapa do Čadovelj, potem od Čadovelj do tunela in še enkrat od tunela do prve ride. Te dni jo utrjujejo do Jama, do prvih hiš Doline.
"Pomalo jemljejo, počasi gre, ni denarja. Do vrha naj bi pognali, sem jim rekel zadnjič, ko so že delavci in stroji tu. Pa naj kje drugje kasneje narede. Takole prevažanje strojev sem in tja je vendar najdražje. Pa so mi rekli, da to ne gre, Vi govorite kot Kramberger, ampak doli imajo pa načrte drugače narejene. Preden do vrha prideš, je slab most, tega je treba najprej narediti. Saj po svoje imajo prav. Most mora res biti nov. Zdaj je vsaj s tunelom zaenkrat mir. Pa so ga že dvakrat poglabljali. Za konjsko vprego je bil narejen, potem ga je bilo treba povišati zaradi avtobusa. V tla so šli, to je bilo najlažje. Samo dva avtobusa sta lahko vozila gor, drug ne. Če sta bila v okvari, je delavce kar pred tunelom počakal. Nazadnje so tunel zgoraj rezali. Polno lukenj so navrtali, vložili eksploziv in so skale počasi trgali. Zdaj gredo lahko skozi tudi največji gozdni tovornjaki z nakladalno napravo zgoraj."
Da bo brez dela, ko bo povsod položen asfalt, ga podražim. Bo zmogel brez ceste? Živi z njo, z vsako krivino, z vsako njeno oblino posebej. Kot ljubica mu je. Če nikogar ni na cesti, on je, mi je zadnjič pripovedoval mlad jelendolski deklic. Ob štirih ponoči, ob luni, je že na cesti in jo posipa, da bo avtobus zjutraj lahko peljal delavce na delo. Žena sploh ne ve, kdaj vstane, preprosto ga zmanjka. O, dobro ve, kje je. Ko bi vsak mož imel le take ljubice! Še težje kot ona, ga čaka vnuk Matej. Tako je navezan nanj. Če ga zjutraj ne vzame s seboj na cesto, ga mora popoldne. Svojo lopatko ima in tako razmeče pesek po cesti, kot ata. S čisto premrzlimi prstki pride domov, pa nič ne potarna. Da je le z atom na "činčežu", da se peljeta s konjem, pa je najbolj srečen otrok na tem svetu. Francelj je že hotel prodati Pubo, pa so ga pregovorili. Saj konja res vedno kdo potrebuje. In dokler ima še te senožeti lahko v najemu in jih bo sam lahko pokosil, ga bo še obdržal. Že zaradi Mateja. Suha je bila Puba, ko jo je dobil iz Podljubelja, vsa rebra je kazala. Danes je lepo zaobljena, a Franceljnu še vedno ni všeč. Še malo premalo polna je v sedlu. Za pol dlani višje bi moralo stati meso, kaže z roko. O, še bosta hodila na cesto. Tudi če bo do vrha asfalt. Še vedno bo treba urejati robove, porezati grmičevje, da ne bo preveč na cesto sililo, čistiti odtoke listja in blata, pobirati skale, ki tako rade letijo dol... Nak, za delo se ne boji. Cesta je kot kmetija, nikoli ne zmanjka dela. Da bi bilo le zdravje!
Za ta dan sta podelala. Puba ima suho nastlano, v jaslih seno, lahen dež gre, ta ne bo ruval ceste. Jutri bo pa spet šel proti Jelendolu, kanale bo čistil ob cesti, na zgornji strani, kjer je gmajna. Tudi v Dolini bo tudi malo pogledal, poravnal robove. Vesel je, če so ljudje zadovoljni z njegovim delom. Kako so hvaležni. "No, Francelj," zna reči Kuharjeva Lojzka z Jama, "kako lepo si naredil, saj si kar speglal. Moram ti malo kavice prinesti." Pa Jakova Francka prav tako. In Franceljnu se smeje v očeh in srcu. Za take ljudi se je vredno potruditi.
Red je okrog hiše. Drva nad cesto so vzorno zložena, vrt ves preštihan, posajeno je že, na dvorišču vse pospravljeno, pod Jezusovim znamenjem so rože. Vse govori o dobrih, pridnih, pospravnih gospodarjih.
"Ne kadim, ne sedim, jem doma, na lopato se ne naslanjam. Če delaš, se mora tudi kaj videti," razmišlja in se spet ozira v nebo. "Bo, jutri bo vreme, že vidim. Ko sever vleče, je trošt, da se bo vreme urihtalo. Pa če megle proti Storžiču nese, takrat je tudi cahn na boljš..." d. Dolenc
ureja Danica Zavrl Zlebir
Miha Naglic
Kar človek ne zmore, Bog pomore
Pogovor z Viktorijanom Demšarjem, malteškim vitezom iz Komende
Z Viktorijanom Demšarjem, častnim vitezom Malteškega viteškega reda smo se pogovarjali letos pozimi v Komendi, kjer živi kot dekan v pokoju. Luč sveta je ugledal na drugem koncu Gorenjske, v Stari vasi pri Žireh. Da bo njegovo življenje nekaj posebnega, se je nakazovalo že takrat, pred šestinosemdesetimi leti, ko so mu izbirali ime. Ker se je rodil na Gregorjevo (12. marca), je babica Balantovka predlagala, da bi ga krstili za Gregorijana. Temu se je uprl oče, ker je bilo tako ime tastu, s katerim se tedaj nista najbolje razumela. Odloči naj župnik, so sklenili. Blagopokojni gospod Jožef Vidmar je pogledal v knjigo svetnikov in izbral ime, kije še danes silno redko: Viktorijan. Gre za rimskega konzula mučenca iz Kartagine, ki ga ne smemo zamenjati z Viktorjem, papežem mučencem ali z Viktorijanom, ptujskim škofom. Radosti otroških let ni dolgo ni dolgo užival, saj so ga že kmalu poslali v svet in v šole: najprej k salezijancem na Rakovnik pri Ljubljani, od njih na gimnazijo v Gorico, od tod nazaj v Ljubljano, v škofove zavode v Št. Vidu in potem še na klasično državno gimnazijo v Kranj. Tu se že pred maturo odloči za bogoslovje in 20. junija 1928 postane novomašnik. Duhovniška pot ga najprej popelje nazaj na Gorenjsko, na Koroško Belo in v bohinjsko Srednjo vas, pa v Skofjo Loko in od tod v Ribnico na Dolenjskem, kjer prestane vihre vojne. Leta 1946 pride župnikovat v Komendo, kjer živi še danes. Tu se poleg službe posveti še opravilu, po katerem ga danes pozna in ceni slovenska kulturna javnost: proučevanju in ohranjanju dediščine malteških vitezov, še posebej pa življenja in dela svojega davnega predhodnika Petra Pavla Glavarja.
Toda vse navedeno predstavlja le zunanji oris njegove življenjske poti in številni preizkušenj, ki so ga doletele na njej. V pogovoru pa zvemo, da jih je prestajal na način, ki ga je njegova mati izrekla z besedami: »Kar človek ne more, Bog zmore.«
Ker smo pred praznikom dela, navedimo še delavsko različico njenega izreka: »Pridne roke, pošteno srce, da bog pomaga, pa vse gre.« Da je naš sogovornik pri svojem delu jemal v roke predvsem pamet, menda ni treba posebej poudarjati Prisluhnimo raje njegovim besedam.
Avtor
MIHA NAGLIC: Predlagam, da začneva najin pogovor daleč od tod: na Malti, otoku sredi Sredozemlja, kjer sta se stoletja srečevala evropski vzhod in zahod. Tam sta se ob koncu lanskega leta srečala prva državniška sveta in v neverjetno prijaznem vzdušju zapečatila »Evropo po Jalti« ter zastavila takšno, kakršna naj bi bila po Malti - nekakšen »skupni evropski dom«, grajen po novi arhitekturi. Kako ste Vi kot častni vitez Malteškega viteškega reda (MVR) doživeli to srečanje?
VIKTORIJAN DEMŠAR: Odkrito povem, da sem bil zelo vesel izvirne zamisli velikih dveh, ki sta si izbrala prav ta sredozemski otok, to malo državico Malto, za svoje srečanje v blagor miru, zlasti pa še za bodočo Evropo. Gre za vprašanje, ki je za vse nas med najvažnejšimi, malteško okolje pa je že samo po sebi nekakšen simbol humanitarnosti; na tem otoku se namreč že stoletja nahaja sedež ustanove suverenega viteškega reda sv. Janeza Jeruzalemskega - malteških vitezov. Ti so svoj čas delovali v Palestini (od 1013) z namenom, da bi pomagali popotnikom, zlasti romarjem iz Evrope, jih varovali pred napadalci ter oskrbovali gostišča in prenočišča. Po zavzetju Palestine s strani Saracenov so se nekaj desetletij mudili na Cipru, nato pa na Rodosu, kjer so sezidali ogromno, še danes stoječo rezidenco in v njej prebivali do leta 1523, ko so jih tudi od tam pregnali mohamedanci. Malto jim je namenil cesar Karel V., tisti evropski vladar, ki si je upal, tako kot pred njim Aleksander Veliki, izreči trditev, da v njegovem cesarstvu sonce nikoli ne zaide.
V času od 13. do 16. stoletja so se posamezne ekipe teh vitezov začele naseljevati tudi po raznih krajih evropske celine in tudi pri nas v srednji Evropi (Dunaj, Češka, Osijek, Dalmacija), na Slovenskem pa v Komendi, Polzeli in Slapu pri Vipavi. Obdržali so se do 17. in 18. stoletja, v Komendi pa so ostali lastniki tukajšnjega veleposestva vse do leta 1890, ko so ga prodali svojemu takratnemu oskrbniku Černi-ču. Ta je kmalu umrl in vdova, s katero nista imela otrok, je vse skupaj prodala Šmidovim, veleposestnikom iz Gaštaja pri Kranju (iz njihovega rodu je bil znani arheolog dr. Valter Šmid). Kupil je Luka Smid, sedanjemu gospodarju je ime Ivan - sicer pa je to posebna zgodba.
Vrniva se k našim ivanovcem, ki so se imenovali tudi »hospitalarji«, ker so ustanavljali gostišča, bolnišnice in zavetišča za popotnike. Danes je ta red edini, ki je od »viteških« še aktiven v duhu prvotne zamisli, vendar na sodoben način. Šteje več kot 10.000 rednih članov, takih z zaobljubo, vodijo pa ga laiki. Je povsem suveren - nekakšna država brez teritorija - in mednarodno priznan. Še vedno ima nad 50 poslanikov v raznih državah (v Avstriji, Belgiji, Franciji, Španiji, ZDA, Boliviji...). Vrhovni poglavar MVR je veliki mojster v Rimu, pod njim je veliki komendator, ki še vedno biva na Malti, posamezne komende pa upravljajo komendatorji. Če pride veliki mojster v Avstrijo, ga sprejme predsednik republike z vsemi častmi. Častni člani, med katere sodim tudi sam, so povečini iz uglednih evropskih družin, tudi iz kraljevskih, predvsem Da seveda krščan-
skih. Med njimi so diplomati, vojaški poveljniki, univerzitetni profesorji... Nove člane sprejemajo na temelju zaslug za red in le na priporočilo tistih, ki so že v njem. Slovesen sprejem je vsako leto 24. junija (na Šentjanževo) na Malti. Novosprejeti ob tej priložnosti prejme plašč in diplomo. Sam na sprejem nisem mogel, ker me zdravnik ni pustil.
Med ustanove, ki jih člani MVR upravljajo danes, spadajo najmodernejše bolnišnice, medicinske šole, nudijo prvo pomoč in prevoz ob nesrečah, v angleški vojski so tudi bolničarji. Oskrbo vzhodnih Nemcev, ki so lansko leto bežali prek Madžarske in Avstrije, so v glavnem nudili ravno malteški vitezi. Oskrbeli so jim hrano in prenočišče ter posredovali, da so dobili potrebne listine.
Rezidence MVR v bivši Jugoslaviji, v ČSR in v Avstriji so sodile pod upravo praškega priorja. Posestva v ČSR upajo zdaj dobiti nazaj, veliko vprašanje pa je, kam se je »izgubil« praški arhiv. Srednjeevropska centrala je zdaj na Dunaju, kjer sem tudi že bil. Skratka: MVR ni nekaj zastarelega, fosilnega ali nostalgičnega, je sodobna, času prilagojena ustanova. Kako ste prišli do prej navedenega imenitnega naslova? Na to vprašanje se verjetno ne da odgovoriti brez poznavanja zgodovinskih vezi med Malto in Komendo. Ker vem, da jih dobro poznate, Vas prosim, da o njih poveste še kaj.
Tega pravzaprav še zdaj ne vem. Moj namen je bil dognati skrivnostni izbor Petra Pavla Glavarja. V oči mi je padla očitna podobnost med njim in komendatorjem Testaferrato, katerih portrete sem našel v župnišču. Druga spodbuda k raziskovanju je bila njuna korespondenca. V pismih se sicer vikata, hkrati pa komendator Glavarja ošteva in ta mu ne ostaja dolžan. Komendator vsako pismo sklene z besedami "sempre di cuore" - vedno v mojem srcu - "ad-ditissimo". Povsem neverjetno je, da bi plemič tako pisal nekemu nezakonskemu otroku in pritepenčku - psihološko je to nemogoče, posebej v fevdalnem vzdušju, čeprav je bil Testafer-rata zelo dober, blag in darežljiv človek. Leta 1973 sem še sam poletel tja dol na Malto. S seboj sem vzel fotografa mojstra Vilka Majheni-ča iz Domžal, ki je vse posnel, in višjega železniškega nameščenca Janeza Vrtačnika iz Ljubljane. Tako sem imel za vsak razgovor dve priči, vse je bilo dokumentirano*; take reči je treba opraviti solidno! Na srečo smo hitro navezali tudi stike s sedanjim baronom Testaferrato, ki je ena najznamenitejših osebnosti na Malti sploh. Gre za staro, ugledno družino. Danes posedujejo imenitna gostinska, športna in podobna podjetja na Malti in v Londonu. Baron sam je tudi v diplomatski službi.
Na vprašanje, ali vedo, da je bil nekdo iz njihovega rodu svoj čas komendator na Kranjskem, so odgovorili: "Da, bil je, še pod Habs-buržani in menda je imel nezakonskega sina, s katerim si je dopisoval, a o slednjem ne vemo ničesar." Tedaj sem jim povedal tisto, kar sem sam vedel in dognal, jim izročil nekaj sloven-
Metka Šparovec:
Nobena žival ne zdrži toliko kot človek
ske literature o P.P. Glavarju ter jih povabil na obisk v Komendo: potem smo si še nekoliko dopisovali, nakar je vse skupaj zamrlo. Po desetih letih pa se kar naenkrat oba, baron in baronica, prikažeta v Komendi. Poslej so prišli še večkrat, tudi sin, ki je diplomirani inženir turizma in je takoj navezal stike z našimi turističnimi agencijami. Stiki so se okrepili in tudi nekatere naše ljudi sem seznanil in povezal z njimi.
Tako domnevam, da je moje malteško viteštvo baronovo delo. Plašč in diplomo ti pokažem, če te zanima...
V svojih raziskavah ste torej ugotovili, da je bil Peter Pavel Glavar nezakonski sin komendator-ja barona Testaferrate. Kako pa je postal ko-mendski župnik?
Te reči sem popisal v spisu o P.P. Glavarju, ki je izšel v zborniku "Ob 200-letnici pisane besede o slovenskem čebelarstvu" (1976) in predlagam, da jih povzameva kar od tam. Peter Pavel Glavarje imel v svojih mladih letih nenavadno burno življenjsko pot, ki jo je lite; ramo upodobil pisatelj Ivan Pregelj v povesti Odisej iz Komende.
V krstni knjigi stolne župnije sv. Nikolaja v Ljubljani je vpisan takole: Majus 1721.-2. ma-jus. Baptizatus est Petrus Paulus filius illegiti-mus Barholomaei Glovar, et Mariae concubi-nae ejus. Levantibus Paulo Gloser et Uršula Tollerin. Per me Josephus Ilrich, vic- mp. Vpisan je torej, da je nezakonski sin nekega Jerneja Glovarja in njegove priležnice Marije, da je bil krščen 2. maja 1721 na ime Petra Pavla. Mati je otroka odložila pred vrata komendske graščine, kjer je bil tedaj župnik komendator baron Peter Jakob Testaferrata, član viteškega reda Ivanovcev ali malteških vitezov. Na priloženem listku je bilo napisano, da je bil otrok krščen.
(nadaljevanje v podlistku) m
I t, v k I l
g l
o
n
s ž
p
t.
ti
z n. !a d, T kc sv ol
V k Cl
u
"Na piki" jo imam še od tistega Jezerskega, ko sem se pod večer vračala s Češke koče. Na avtobusni postaji pred Kazino so stali, vsi v rdečih puloverjih ali anorakih, z nahrbtniki in kupi vezi, en sam smeh jih je bil. Med njimi edina ženska, odrezava svetlolasa, drobna, živahna Metka. Kot brglez se vrti med njimi, nobenemu ne ostane dolžna zbadljivke. Smeh in spet smeh. Je kaj lepšega, kot takšna zdrava vesela zagorena planinska druščina?! Na prvem kamnu že pozabijo na vse tegobe v dolini, v trenutku so drugi, novi, svobodni ljudje.
Na Ledinah so se zbrali tisti dan vsi vodniki kranjskega planinskega društva in obnovili znanje, ki ga vodnik mora obvladati vsak trenutek. Vodenje ljudi v zimskih in letnih razmerah, uporaba derez, cepina, vozli taki in drugačni, prečkanje ledu, prva pomoč... Sama je naredila izpit za vodnika pred desetimi leti, na Ratitovcu je bilo, mož Jože že dve leti prej. Menda sta edini jugoslovanski zakonski par planinskih vodnikov. Vsako leto se dobijo drugod. Nazadnje je bila z njimi pred dvema letoma na Golteh, lani jo je zadržal Jakob. Od lanskega avgusta sta namreč z možem oskrbnika v iskrški koči na Jakobu nad Preddvorom. Čez zimo ob koncu tedna, ob vsakem vremenu, čez poletje je
koča odprta vsak dan. Pomagala sta jo graditi, od prvega dne. Okrog dvesto udarniških ur imata vsak. Prej sta bila enajst let oskrbnika na Kališču, trikrat sta se zavezala za zimsko sezono.
'To je bila muka. Tudi tri, štiri ure sva hodila do Kališča po snegu, ampak če obljubiš, moraš, in če imaš rad planino, kočo, planince, greš srčno rad. Jakob je veliko lažji, čeprav velik obisk prav tako zahteva velike napore. So nedelje, ko pride po osemsto, tisoč ljudi. In vsem čaj, pivo, sendviče, kave. Skozi vrata in okna dajem ven. Vsem moraš ustreči. Saj veš kakšni so ljudje! Da bi eden ne dobil čaja, bi se v dolini takoj izvedelo. Če so v nedeljo do konca ljudje, grem v četrtek pospravit. V četrtek gor in dol, v petek spet gor, v sobote gre Jože dol po kruh in po ostalo. Zdaj med prazniki bova spet ves čas gor. 30. V ponedeljek, 30. aprla, bo na Jakobu kres, v torek, 1. maja, bo v cerkvici maša, v sredo bom šla dol, da bom v četrtek, 3. maja peljala kranjske planince - upokojence na Kriško goro, v petek bom spet na Jako-
bu... J a, saj ti rečem, nobena žival toliko ne zdrži, kot človek. Včasih mi kdo pravi, zakaj ne vzameš osla. Saj sem jaz! Pa me sprašujejo, zakaj s helikopterjem ne zvlečemo zabojev gor. Ja, kje pa žive?! Saj se sploh ne predstavljajo, koliko to stane! Nama zvozi pijačo traktor, vse ostalo znosiva z nahrbtnikom. Danes so drugačni časi. Včasih je Iskra veliko dajala za planince, zdaj se bo koča morala sama vzdrževati. O, imeli pa smo leta iskrški planinci! Samo dogovorili smo se, kam gremo, na domače planine, v Avstrijo, Italijo. Avtobus ni bil nikoli problem. Pa na Mont Blanc, na Fuhrspitze, pa v Afriko na Tupkalu nad Marake-šem, da si do morja in daleč po Sahari videl. Naredila sva mednarodno pot prijateljstva, osvojila po deset vrhov v Avstriji, Italiji in Jugoslaviji, deset jih je nad 3000 metrov visoko. Prelepe spomine imava. Veliko nam je pri tem pomagala Iskra. Petintrideset let sem delala v kontroli relejev. Saj smo imeli tudi včasih slabe čase, ni bilo dela, pa smo okna pomivali, pospravljali, a se je vedno spet popravilo. Jaz sem
še ušla prej v pokoj, mož je pa že postal tehnološki presežek in bo z junijem šel predčasno v pokoj. Vsak drugi, ki ga srečam v Kranju je Iskrčan "na čakanju". Ampak, delavec ni kriv. Delavec že ne! Delal je, kar mu je mojster dal delati. Na traku smo garali, da migniti nisi mogel nikamor. Če je šla ena v stranišče, jo je takoj druga zamenjala... Pa ko bi bila samo Iskra na tem, bi še šlo, a kaj ko so še veliko bolje stoječe firme pred stečajem... Ce bo nova vlada vsaj deset odstotkov obljubljenega uresničila, pa bo dobro."
V nedeljo zvečer sta priletela tik pred zaprtjem volišča domov v Stražišče, da sta opravila svojo državljansko dolžnost, danes, v ponedeljek, ima že napisan listek, kaj morata nesti gor: solata, alpsko mleko, rdeča pesa, vegeta, pralni prašek, šivanke, meso za juho, kotleti, telečji, za segedin, zelje...
"Ponoči se mi sanja, da sem na Jakobu. Ko bi lepo prihajali, drug za drugim, bi bilo prelepo, a kaj, ko posije sonce, pa butnejo vsi naenkrat. Tudi vreme te nese. Včasih je deset kilogramov
kruha premalo, včasih ga je p& ena preveč. Nerodno je tudi, M pitne vode ni. Pod Potoško goro skočim vsako jutro ponjo, da j° imam vsaj za otroke. Včasih p° ves dan kuriš le za tri čaje."
Metka ima rada lepo, čisto, vedno vse v redu. In ko gledan1 njen urejen vrt, v stanovanja vse čisto in na svojem mestu, se na glas zasmejem, ko mi pove, da je nekoč neka sodelavka, ko jo je spet videla na slikah na tovarniškem stenčasu, iz zavist« pripomnila, češ "saj so vedno eni in isti, le kako ima doma.-' Čistoče jo je naučila mama., Rusinja, izpod Urala doma. P$ Židih je služila v Taškentu, i so jo naučili gospodinjstva m Metka je bila v najboljši šoli-Ima nekaj vražjega v sebi, roškega, po mami. Neugnana Je že od otroka dalje. S šestnajsti' mi leti je bila padalka v Lescah, ko drugega športa ni bil° in ko je prišla v Stražišče, je takoj začela v Partizanu telovadi' ti. Trideset let, še vsak torek f v telovadnici, edina od tistih ki so z njo začele. Potem so p?' šle planine, pri šestintrideseti'' je začela v Torkli smučat, p0' tem so sledile turne smuke, smučarski teki, vseh duplja11' skih maratonov se je udeležil3' najbolj pa so jo prevzele gofe' D. Doleof,
Četrtek, 26. aprila 1990
/ KULTURU
7. stran mmmssmmjks
Pavle Lužan
ZGOVORNI MOLK, KI PA
TONI
Knjiga humoresk Molk ni zlato pred dvema letoma je bilo sicer zadnje, kar je kranjski dramatik, pesnik in
dramaturg Pavle Lužan objavil. Tega leta oziroma v sezoni 1988/89 so igrali tudi njegovo dramo Novi ljubimec lady Chaterlev, kar je Tone Partljič glasno napovedal kot "come back" znanega dramatika. Toda vse to sploh ni bilo "tisto", kar Pavle Lužan je in kar se od njega pričakuje. Pričakuje pa se seveda marsikaj: ko se srečata z Rudijem Šeligom, ga ta vprašuje, ali kaj piše in kdaj bo na odru kakšna nova Lužanova drama. Toda tisti, ki poslušajo resnejši del radijskega programa, gotovo niso preslišali nekaj radijskih iger, ki jih Lužan v tem času, ko naj bi "molčal", nenehno piše. Pa tudi otroške radijske igre. Že, že bi kdo rekel, to je vendar za radio, kaj pa tista prava dramatika za gledališki oder?
Na slovenskem gledališkem °dru so vaše drame pred desetimi, petnajstimi leti pomenile pravo osvežitev: Salto mortale, Zeleni volk, Živelo življenje Luke D., Srebrne nitke, Triangel, Sreča Neposrednih proizvajalcev, fclati časi, lepi krasi in druge so se kar vrstile. Pojav Užana kot dramatika je za ocenjevalce gledališča pomenil 'hotenje, da bi razprl eksistenčno tesnobo sodobnega življenja in človeka'. Čemu Pripisujete takratno pravcato eksplozijo dram?
"Čisto preprosto - tako se je *reba pojavljati. Ko se bom Znova odločil dati drame v javnost, bom naredil enako. To je 'ahko taktika, ali kaj, toda tako delam in tako se mi zdi prav. trenutek je vedno pravi; toda ta bom povsem zadovoljen s svojim delom, potem ne bom okleval."
^otem vaš lanski povratek s komedijo Novi ljubimec iady Chaterlev ni bil tisto, kar *»j bi bil?
"Mislim, da sem se prenaglil. Toda zgodi se, loti se te nestrpnost, pa greš in potrkaš na
Vrata umetniškega vodje kake-g gledališča. Zdaj vem, da bi c'sto lahko drama še nekaj časa Počakala v predalu - na ostale drame."
Joda v sedemdesetih letih, *o ste se pojavili na gledali-*kem nebu, je bil čas za vas ^avi in javnost je sprejela va$e drame? Dobili ste celo ^to priznanj od Zlate pti-Prežihovo nagrado, Presnovo nagrado Gorenjske, Uvajali ste prva mesta na stečajih za dramske igre? 'Pustimo priznanja. Mislim,
je javnost mojo dramatiko
lp.rejela zelo različno, vsaj po
• titikah sodeč. Zelenega volka
* na primer Jože Snoj popol-Oina raztrgal, Dušan Jovano-£ je menil, da Srebrne nitke
Uprizoritev v Gleju niso pridne, češ da so preveč črne."-y
vaših dramah je najti poe-'c«ost, zaradi katere neka-*re tudi niso uprizorljive na K*ru, pa tudi groteskne. . rarnatika, kot jo pojmuje-*' ni udobna, gledalcu ne Jjjjtl spati, pač pa ga dobe-^no meče s stola. Je kaj Podobnega pričakovati tudi 7, vaših nov»b dram? I Nadaljujem, kjer sem pred ll končal: iščem pa sintezo,
^ovo govorico. Preizkušam, kalj, na nov način povezati lemaju 0 in obliko, kakršno nareku-l 'n terja prav izbrana temati-pr- Treba ie namreč zamenjati ,j av vse. Ce so bile prej moje
^ nJal sem jezik, ves instru-^ ntarij, obravnavo proble-n°v-- skratka vse. In tega ni-p«n več v v oblakih."
iu'1 °blaka se bo vsulo ne-\,k čemur bomo rekli - novi ^an?
[arne polne atmosfere konf-Hj^ov, zdaj delam drugače; za
"Lahko, če hočete. To, kar se zdaj dogaja v gledališču, piš formalizma pravim temu, eklekticizem, vse to je prehodno. Dognanje in izkušnje so sicer zanimive, toda gre vendarle za zvrsti, ki so po svoje omejene, (na primer Krst pod Triglavom, ambientalno gledališče, plesno gledališče), v nekem smislu defektne, nobena ni kompleksna (mariborskega Fausta izvzemam, ker ga še nisem videl) - prav to pa gledališče mora biti."
Tudi od določenih tem verjetno niste nenehno obsedeni tako kot nekateri drugi avtorji?
"Res ne. Ko sem naletel na Hofmanov roman Noč do jutra in ga predelal za oder, sem sicer dobil vrsto idej, da bi podobno temo obdelal v še kakšni drami ali dveh. Toda premislil sem se, po moje je problematika bila zelo kvalitetno obdelana. Tako je bilo tudi z monodramami. Napisal sem uspešnico - to zdaj že lahko rečem - Živelo življenje Luke D., s katero od nastanka leta 1973 Polde Bibič še kdajpakdaj nastopa. Toda ostalo je pri eni monodrami in nič več. Pa ne, ker ne bi imel novih zamisli, toda naenkrat je to postalo moda, pa sem ostal pri tej edini."
Škoda, ker se vam hitro zapiše kaj takega, kar je podobno komediji, čeprav Luka D. seveda ne bi mogli šteti med to na Slovenskem tako redko zvrst, toda vsaj zabaven je.
"Se strinjam, da je bil tak, čeprav pa v drugi, Bibičevi postavitvi, monodrama deluje tudi na drugačen način. Napisana je bila premišljeno, iz neke hudobije, hotel sem uveljaviti antijunaka, ki je preživel vse do danes, pa čeprav ni, kot prevladujoči literarni junaki po vojni, sodeloval pri graditvi sveta in v podobnih socrealisti-čnih dejanjih, marveč je samo živel v skladu z naravo in njenim časom.
Tudi vi se niste mogli upreti čaru Alamuta dolgo pozabljenega Vladimirja Bartola, ki ga je za nas po dolgih letih odkrila šele tujina. Menda zdaj ta njegov roman predelujete v gledališko delo za Prešernovo gledališče. Kdaj ga bomo videli?
"Lahko povem le, da besedilo nastaja, tudi rok je dogovorjen. Ne vem sicer ali ga bodo uprizorili v tednu slovenske drame ali pa na začetku nove gledališke sezone. Ali, če sploh bo uprizorjeno. Vsekakor je to delo, ki zasluži pozornost. Kot osrednji problem me zanima zlo v človeku: zlo, ki je vsajeno v človeka in se izraža tudi kot želja po oblasti. Dramatizacija romana seveda prinese povsem nove razsežnosti." Toda v vsem tem času, ko vas "ni" v gledališču, nenehno ustvarjate. Je to poezija?
S poezijo se sicer nenehno ukvarjam. Pisanje pesmi je zame vzporedno delo, ni nekakšen beg ali izhod, ovinek od dramatike, je pač zvrst, v kateri se prav tako izražam. No, v vsem tem času, ko ne obja-
vljam novih dram, se nenehno ukvarjam z dramatiko. In to na neuglednem - vsaj za literarno kritiko - radijskem področju. Znano je, da se literarna zgodovina pri nas sploh ne ukvarja z radijskimi igrami in po tej logiki jih potemtakem sploh ni. Po drugi strani pa ni malo avtorjev, tudi pomembnih, ki se resno ukvarjajo s tem: Milan Jesih je na primer letos v knjižni obliki izdal svoje radijske igre, kar se mi zdi prav tako pomembno dejanje kot objava njegovih sonetov."
Ali zato ni Pavleta Luža-na v gledališču, ker pač bolj cenite drugo zvrst - radijske igre?
"To ne bi rekel. Res pa je, da bolj cenim svoje radijske kot pa gledališke igre, enostavno boljše so. Skratka - pišem radijske igre, ne molčim, kot se nekaterim zdi. Rad pišem tudi otroške radijske igre, to se mi zdi enako pomembno kot pisati za odrasle. Spodbudil me je Ervin Fritz, potreboval jih je za svoj program, pa sem jih napisal šest ali sedem. Radijska igra je zvrst, ki avtorju pušča ustvarjalno svobodo - domišljijsko, poetično, tematsko, tehnično - izvedbeno. Veselim se, da so tudi nekateri pomembni slovenski literati, kot so Kmecl, Zaje, Šeligo, Jančar, Jesih, Rudolf, ali kot je bil Gregor Strniša, pisali in pišejo radijske igre."
Ali obstaja nevarnost, da bo televizija spodrinila radijsko igro?
"Mislim, da se to ne bo zgodilo in preprostega razloga: radijska igra je nenadomestljiva, televizijska je ne more spodri-niti. Spodriva jo lahko le naša nekultura, ki izpodrva tudi resno glasbo iz radijskih programov. Na primer: kdo bi se gnjavil s poslušanjem Becket-tove radijske igre, ko pa nam vsiljujejo polke na Radiu plus.
Dvajset, trideset let takšne programske politike se že kaže v posledicah, in še dobivamo razne nizkotlačne programe, da ne naštevam vsega. Kam vse to pelje, si raje ne zamišljam. V kakšno kulturnejšo družbo prav gotovo ne. Zdaj smo celo demokratična družba, vsaj s temi volitvami naj bi to dokazali. Toda, prosim, kakšna demokracija pa je možna v družbi, v kateri prebivalec prebere le pol knjige na leto!" Dramatiki imate sposobnost pokazati družbi zrcalo, da se vidi v njem, da se razburi zaradi takšne slike - in morda spremeni.
"Ne le dramatiki in ne samo dramatika, na svojevrsten način vsak artističen način izdelek in dejanje lahko človeku ali družbi nekaj da - lahko posreduje doživetje zrcala, povzroči reakcije, doživetje spoznanja, odkritja, užitek in morda spremembe, lahko pa tudi, da ne. Vendar sem prepričan, kljub svoji skepsi, da vsa tovrstna človeška ustvarjalnost vendarle nenehno vpliva na posameznike, ker zmerom izpolnjuje neka estetska nagnjenja, estetika pa vedno vsebuje tudi neko etiko."
Lea Mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled ambientalna razstava, ki sta jo pripravila akad. kipar Marko Kovačič in glasbenik Marko Košnik.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik bodo v soboto, 28. aprila, ob 16. uri odprli Medklubsko foto razstavo Interclub 90 - Beljak, Jesenice.
V galeriji Kosove graščine je še do 6. maja odprta retrospektivna razstava fotografij in slik Iva Koželja. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava krajin in tihožitij v olju akademskega slikarja Kamila Legata.
V galeriji Kamen je na ogled prodajna razstava krajin slikarja Frančiška Berceta z Jesenic.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine so še do konca aprila na ogled fotografije avtorja Franca Črva, člana foto kluba Jesenice.
BREZJE - V soboto, 28. aprila, ob 19.30 bo na Brezjah gostovala dramska skupina Slovenskega prosvetnega društva iz Radiš na Koroškem z dramo Domov avtorja FelUa Mittererja. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled spominska razstava barvnih predlog za freske slikarja Iveta Šubica. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja akad. slikar Valentin Oman.
KNJIŽNI SEJEM ~
Radovljica - Knjižnica A.T. Linharta bo v soboto, S. maja, med 10. in 17. uro organizirala knjižni sejem. V knjižnici namreč ugotavljajo, da jim bralci pogosto ponujejo različne knjige v odkup. Da bi mnogim ustregli - tistim, ki bi prodali in drugim, ki bi morda kupili po zmerni ceni, zdaj organizirajo knjižni sejem. Knjige bodo sprejemali takoj po praznikih in sicer v četrtek, 3. in v petek, 4. maja, od 10. do 17. ure.
L. M.
Kranj - V Veleblagovnici Globus, v salonu pohištva so konec minulega tedna odprli Galerijo GLOBUS in kot prvega razsta-vljalca povabili kranjskega likovnika akademskega slikarja Vinka Tuška. V načrtu nove prodajne galerije ni le opozarjanje kupcev na obogatitev bivalnih prostorov z likovnimi deli, pač pa tudi predstavljanje pomembnejših likovnih del ne le kranjskih, pač pa tudi gorenjskih avtorjev. Galerija je sicer nastala kot plod sodelovanja podjetja Kokre s kranjskim Likovnim društvom; to se kaže tudi v sponzorstvu galerije Lipa v Mestni hiši. Na otrvorirvi prve razstave je slikarja Tuška predstavil dr. Cene Avguštin.
L. M. Foto: G. Sinik
NAŠA PESEM 90
Maribor - Jutri, v petek, 27. aprila, se v Mariboru začenja dvodnevno enajsto po vrsti bienalno tekmovanje slovenskih
pevskih zborov. Madnarodno žirijo bo vodil Marko Munih, zbori pa se bodo potegovali za bronaste, srebrne in zlate plakete
Maribor ter za nagrade sponzorjev in organizatorjev tekmovanja - ZKOS in Slovenska pevska zveza ter ZKO Maribor.
Predstavilo se bo sedemnajst izbranih zborovskih zasedb iz Slovenije in zamejstva. Tekmujejo štirje ženski pevski zbori: Rotovž Maribor, Domžale, Glasbena Matica Trst in Tolmin. Med moškimi pevskimi zbori tekmujejo PPZ Ljubljana, PAZ Vinko Vodopivec Ljubljana in Slava Klavora Maribor ter komorna skupina AVE iz Ljubljane. Največ bo mešanih pevskih zborov - deset: Cantemus kamnik, APZ Tone Tomšič Ljubljana, Glasbena Matica Ljubljana, Svoboda Šoštanj, Peko Tržič, Svoboda Vuzenica, Obala Koper, Pro Musica Maribor, APZ Boris Kraigher Maribor in APZ Boris Kidrič Celje.
Letošnje tekmovanje prinaša tudi nekaj novosti: uvedena je kategorija malih pevskih skupin do šestnajst pevk oziroma pevcev. Obvezni in prosti programi so zdaj razdeljeni. Vsak zbor bo zato tekmoval dvakrat: v prvem nastopu z izborom motetov in madrigalov Jakoba Gallusa, skladb Huga VVolfa in Marija Kogoja. V drugem nastopu pa bodo pevsci nastopali s skladbami v lastnem izboru. Prireditev se bo zaključila z zaključnim koncertom najboljših in posebej nagrajenih zborov.
L. M.
KROPA 1914 -1918 ~
V Kovaškem muzeju bo stalna zbirka dober mesec popestrena s prikazom arhivskega gradiva o vojnem času 1914 -1918 v Kropi. Na ogled so razglednice s sporočili s front in zaledja, ki so jih kroparski »zibeenarji« (vojaki 17. pehotnega polka) pošiljali tedanjemu župniku Valentinu Oblaku. Ta je v župnijsko kroniko vestno vpisoval vse mobilizirane vojake in njihove usode v Galiciji, na soški fronti in Tirolih. Kronika zajema dalje tudi gospodarske zadeve Žebljarske zadruge, preskrbo (aprovizacijo) in cene živil, vremenske posebnosti, delovanje cerkve in šole, društveno kulturno delo, narodnostno in politično gibanje, odmeve s front in vplive vojnih dogodkov, gledano z vidika pisca kronike. Zapisovanju vtisov se ni ognil tudi učitelj Josip Pleničar v šolski kroniki.
Večina gradiva je last Župnijskega urada v Kropi, del je prispeval pobudnik predstavitve in raziskovalec ing. Janez Smitek, nekaj pa ga hrani v svoji arhivski zbirki Kovaški muzej.
Z majem bo Kovaški muzej odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Vljudno vabljeni!
Verena Štekar - Vidic
J ureja LEA MENCINGER"
^YmwmmiGLAS 8. stran
TELEVIZIJA, HflPIO. KPIO
Četrtek, 26. aprila 1990
Nagano - Foto: GORAZD ŠIN
PETEK_
_27. aprila
8.25 Spored za otroke in mlade 9.45 Bluebell, ponovitev nada Ijevanke
10.35 Srečno   dekle, ameriški film
12.10 25 let s Slaki, ponovitev 13.10 Izgubljeni pod Triglavom,
ponovitev ■ dokumentarne
oddaje
13.50 San Remo '90, zabavno-glasbena oddaja
15.00 Samorastniki, slovenski film (čb)
16.45 Tednik, ponovitev
17.50 Pokrijte ji obraz, angleška nadaljevanka
18.40 Spored za otroke in mlade
19.30 TV dnevnik
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Bajke na Slovenskem, dokumentarna serija
20.55 J. le Carre: Smilevjevi ljudje, nadaljevanka
21.50 TV dnevnik 3
22.15 Oči kritike
22.55 Up in slava, angleški film 0.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.30 Zasedanje mednarodnega olimpijskega komiteja, posnetek iz Beograda
19.00 Domači ansambli: Ansam bel Vinka Cverleta, ponovi tev
19.30 TV dnevnik 20.00 Človek in glasba 21 00 Vprašajte   Zvezni izvršni svet
22.00 Olimpijsak kronika 22.30 Satelitski programi
1. program TV Zagreb
8.20 8.30
9.00 10.30 10.35 12.30 12.35 13.30 14.50 15.00
TV koledar
Mati zemlja, dok. oddaja
za otroke
Šolski program
Poročila
Šolski program
Poročila
Prezrli ste, poglejte Kvizkoteka, ponovitev Poročila
Noč z vami, ponovitev no čnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalni program
17.50 Oddaja za otroke
18.20 Številke in črke
18.40 Muppet shovv
19.10 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.00 Senca na soncu, ameriška
nadaljevanka 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 22.00 Kulturni magazin 23.00 Šport danes 23.05 Noč z vami 1.10 Poročila
SOBOTA
28. aprila
8.20 Video strani 8.30 Nemščina
9.00 Spored za otroke in mlade 9.15 Lonček kuhaj 10.20 Ovčar Hobo 13.40 Evrosong, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb 14.25 Družina Robinson, ameriški film
16.55 Predstavitev drugega dela popevk za pesem Evrovizi-je '90
17.40 Pokrijte ji obraz, angleška nadaljevanka
18.35 Vaš zelenjavni vrt, izobraževalna serija
19.05 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.20 Žrebanje3x3
20.30 Kolo sreče
22.05 TV dnevnik
22.25 Grehi, ameriška nadalje vanka
23.15 Čas ljubezni, ameriški film 0.55 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
17.25 Kako biti skupaj, oddaja TV Zagreb
17.55 Zrenjanin: Rokomet (m) za pokal IHF -
Proleter: Dukla, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Sivi tjulenji, švedski kratki
film
21.45 Meteor, ameriški film
23.30 Satelitski programi skusni prenosi
po-
_1. program TV Zagreb
8.50 TV koledar
9.00 Izbor izobraževalnega programa
10.35 Čebelica Maja
11.00 Saga o Forsythih, angleška nadaljevanka
13.00 TV družinski magazin
14.30 Rezerviran čas
15.45 Kritična točka
16.30 TV dnevnik
16.45 Narodna dražba
17.15 Sedmi čut, oddaja o prometu
17.25 Maček pod čelado, nadaljevanka
18.30 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja 19.20 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.15 Alf
20.50 Qrionov pas, norveški film 22.20 TV dnevnik 3 22.35 Športna sobota 23.00 Noč z vami 0.00 Poročila
NEDELJA
29. aprila
8.25 8.35 9.30
9.55
10.50
11.25 12.25
13.10 14.00 15.30
16.30 16.40 16.45
17.55 18.50 19.00 19.15 19.30 19.55
Video strani Otroška matineja Poltrona expres, španska nadaljevanka
Lepi upi, ponovitev nadaljevanke
Domači ansambli: Rogaški instrumentalni kvintet in ansambel Braneta Klavžar-ja
Kmetijska oddaja Formula 1, francoska nadaljevanka
Prisluhnimo tišini Križkraž
Pokrijte ji obraz, angleška
nadaljevanka
TV dnevnik
Poslovne informacije
Stara  druščina, ameriški
film
Kavarna Risanka TV mernik TV okno TV Dnevnik 2 Vreme
Nagano - od kod pa ste, ...?
Foto: GORAZD ŠINIK
20.05 Balkan ekspres, igrana serija
21.00 Zdravo 22.20 TV dnevnik 22.45 Sova Skupaj na sledi, angleška nanizanka
_2. program TV Ljubljana
10.00 Oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne
19.30 TV dnevnik
20.00 Biblija: Izgubljeni raj, dokumentarna oddaja
20.50 Najlepša jutra so zjutraj, dokumentarna oddaja
21.35 Satelitski programi - poskusni prenosi
21.25 Lov za zelenim diamantom, ameriški film
23.15 Športni pregled
_1. program TV Zagreb
9.30 Poročila
9.35 Asterix, ponovitev risane serije
10.00 Nedeljsko   dopoldne za otroke
11.00 Kmetijska oddaja
12.00 Resna glasba
13.00 Ciklon   Tracy, avstralska nadaljevanka
13.45 Poročila
13.50 Nedeljsko popoldne
16.15 Izobraževalna oddaja
17.00 Veliki cirkus, ameriški film
18.45 Kako je Horton rešil mali svet, risani film
19.10 TV sreča
19.30 TV dnevnik
20.00 Vikend za mrtvece, TV nadaljevanka
20.55 Rezerviran čas
23.50 TV dnevnik
22.35 Poročila v angleščini 0.10 Noč z vami
Dinastija, Agencija, francoska nanizanka 2.10 Poročila
PONEDELJEK
_30. aprila
9.00 Spored za otroke in mlade
13.25 Stara druščina spet skupaj, ameriški film
14.35 Bled '89 - SP v veslanju, posnetek
15.35 Sova
16.20 EP, video strani
16.30 TV dnevnik
16.45 Mozaik, ponovitev. Zdravo
18.10 Pokrijte ji obraz, ponovitev
18.25 Miti in legende islamskih ljudstev
19.00 Risanka
19.15 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 D. Jovanovič: Prevzgoja srca, predstava SLG Celje
22.10 TV dnevnik
22.40 Osmi dan
23.25 Operne zgodbe 0.20 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka
_2. program TV Ljubljana
13.30 Evrosong
14.05 »Making news«, angleška
nanizanka 15.00 Evrosong
17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
19.00 Sedem stoletij kulture Frančiškanov, 1. del izobraževalne oddaje
19.30 TV dnevnik
20.00 Jugoslovanski šanson Rogaška '89
20.40 Po sledeh napredka
21.00 Sedma steza, oddaja o športu
Zlati prah, zabavnoglasbena oddaja
Nočni vrtiljak, dokumentarna oddaja
Evrosong, oddaja TV Zagreb
Satelitski programi - poskusni prenosi
1. program TV Zagreb
Red mora biti Zmajevci, serija za otroke Šolski program Poročila šolski program Poročila
Prezrli ste, poglejte Poročila
Ponovitev nočnega programa
TV dnevnik 1 Izobraževalni program Oddaja za otroke Zmajevci, otroška serija Številke in črke Risanka
Dokumentarna oddaja Risanka TV dnevnik
Beograd: Pozdrav prazniku, prenos
I. Ivanac: Odmor za utrujene jezdece
ali Don Juanov nasmeh, posnetek gledališke predstave
TV dnevnik Narodna glasba
20.50
I 22.45 23.05
23.50 Šport danes 23.55 Noč z vami Ognjena polja 1.55 Poročila
TOREK
1. maja
8.15 Pihalni orkester Papirnice
Vevče, praznična budnica 8.45 Spored za otroke in mlade 11.15 Mozaik, ponovitev 12.15 Zaključni  nastop prvona-grajencev
republiškega tekmovanja učencev
in študentov glasbenih šol, 1. del
13.00 Labirint, ameriški film
14.35 Znotraj labirinta, ameriški dokumentarni film
15.35 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka
16.30 TV dnevnik
16.45 Spored za otroke in mlade Lonček, kuhaj
18.05 Pokrijte ji obraz, angleška nadaljevanka
19.00 Risanka
19.17 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 Moja poslednja sanja, francoska nadaljevanka
21.00 Pesem upora, francoska glasbena oddaja
22.00 TV dnevnik
22.25 Evrosong, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb
22.10 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka 0.05 Temno ogledalo, ameriški film
_2. program TV Ljubljana
16.35 Revija najboljših s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju, posnetek iz Halifaxa
18.05 Svet športa, oddaja TV Zagreb
18.55 Koroška poje '89, 1. oddaja
19.30 TV dnevnik
20.00 Žrebanje lota
20.05 Umetniški večer
Lauren Bacali o Bogartu ameriški dokumentarni film
21.35 Veliki sen, ameriški film (čb)
23.25 Perestrojka jazz: Big band Minsk, 1. oddaja 0.10 Zabavi torek, oddaja TV Ti-tograd
_1. program TV Zagreb
6.45 Poročila 6.50 TV koledar
7.00 Dragačevske trube, narodna glasba 7.30 Narodna glasba 8.00 Picasso iz Sarajeva, dokumentarna oddaja za otroke 8.25 Raztreseni profesor, ameriški film (čb) 10.00 Evrosong 12.00 Risani film
13.25 Alpe Jadran, dokumentarna oddaja
14.00 Noč z vami, ponovitev
16.00 Dokumentarna oddaja
16.30 TV dnevnik
16.40 1. maj z nostalgijo, oddaja o kulturi
18.15 Jalžabet, dokumentarna oddaja
18.45 Ha halo, ha halo, zabavna
oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Zadnji kitajski cesar, itali-
jansko-angleško kitajski
film
22.50 TV dnevnik 23.10 Tajci, zabavnoglasbena oddaja
0.00 Šport danes 0.05 Noč z vami
Ognjena polja 2.05 Poročila
SREDA
2. maja
9.00
10.50 11.45
12.45 13.25
15.00 15.30
16.30 16.45 17.05 18.15
19.00 19.15 19.30 19.55 20.05 21.35 ♦
Spored za otroke in mlade ZŠJOjlučni nastop prvona-grajencev republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbenih šol, 2. del
TV mozaik
Zdravilo za strah, otroški musical
20 let ptujskega festivala Arabska pustolovščina, angleški film
Stoji Gartelc zagrajen Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka, ponovitev TV Dnevnik 1 Mozaik
Spored za otroke in mlade
Pokrijte ji obraz, angleška
nadaljevanka
Risanka
TV okno
TV Dnevnik 2
Vreme
Navigator, ameriški film Jugovizija   '90, zabavnoglasbena oddaja TV Skopje
22.20 TV Dnevnik 3 22.45 Nagrada   Dannvja Kava 1989
0.20 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka 0.10 Video strani
2. program TV Ljubljana
15.25
16.25 18.05 18.30 19.00
19.30 20.15
22.15 23.00 0.00
Evrosong, oddaja TV Zagreb
Svetnik, angleški TV film Koroška poje '89, 2. oddaja Mostovi
Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija TV dnevnik
Nogomet za pokal UEFA -Juventus : Fiorentina, prenos
Svet poroča Svet poroča Satelitski programi
_1. program TV Zagreb
7.00 Poročila 7.05 TV koledar
7.15 Pihalni orkester Papirnice Vevče, prvomajska budnica, oddaja TV Ljubljana
7.45 Kako se igrajo tjulenji in delfini, oddaja za otroke
8.20 Koncert Štefana Milenko-viča v centru Sava, posnetek
9.00 Noč z vami
11.00 Evrosong: Izza kulis Lau-sanne, dokumentarna oddaja
11.30 Evrovizijske razglednice
13.00 G. Verdi: Traviata, opera
15.30 Narodna glasba
18.15 Ženskam z ljubeznijo, zabavna oddaja (R. Šerbedži-ja)
19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Sestanek na vrhu, zabavna oddaja
(A. Dedić, B. Džordžević)
21.20 1. maj 1890 v Zagrebu, dokumentarna oddaja
21.50 TV dnevnik
22.10 Jugoslovanski šanson Rogaška '89, oddaja TV Ljubljana
23.10 Šport danes
23.15 Noč z vami 1.156Carmina Burana, opera
ČETRTEK
3. maja
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade Grizli Adams, ameriška nanizanka
9.20 Šolska TV
15.30 Sova Skupaj na sledi, angleška nadaljevanka, ponovitev
16.30 TV Dnevnik
16.45 TV mozaik
18.25 Spored za otroke in mlade Ovčar Hobo, ameriška nanizanka
19.00 Risanka
19.12 TVokno
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 E.VVaugh: Vnovič v Brides-headu,
angleška nadaljevanka 20.50 Tednik 21.55 TV dnevnik 22.20 Butnskala, slovenski film 23.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.00 Evrosong, oddaja TV Zagreb
17.00 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubijo na
19.00 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče
20.30 BiH Oddie v raju, angl. do* serija
20.55 Mali koncert
21.05 ... A zdaj je maj..., dokumentarna oddaja
21.35 Svet na zaslonu
22.05 Evrosong, oddaja TV Zagreb
_1. program TV Zagjgj?
8.20 TV koledar
8.30 Primeri inšpektorja Potice, otroška nanizanka
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program
Poročila
Prezrli ste, poglejte šolski program Ponovitev nočnega progi*8' ma
TV dnevnik
Izobraževalni program Otroški program Številke in črke Otvoritev razstave »Zla*0 in srebro Zadra«, prenos TV Dnevnik Politični magazin Kvizkoteka
12.30 12.40 14.45 15.00
17.00 17.20 17.50 18.20 18.40
19.30 20.00 °V05 22.20 TV Dnevnik 22.45 Noč z vami 0.45 Poročila
Četrtek, 26. aprila 1990
RADIO
PETEK. 27. aprila: Prvi program
4-30-8.00 Jutranji program - glasba - 6.50 Dobro jutro, otroci -9-05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan -U.05 Gremo v kino - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.45 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do Melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z mstrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23.05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glasba
SOBOTA, 28. aprila: Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba 5.00 Poročila in Dnevni koledar 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro Mro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljalo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od Melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Koncert iz naših krajev • 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Veče-ri slovenskih skladateljev zabave glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-5.00 Nočni program ' glasba
NEDELJA, 29. aprila: Prvi" program
5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska '8/a za otroke - Medvedka s Pentljo - 9.05 Še pomnite, tovari - 10.05 Nedeljska matineja -10.35 Nedeljska reportaža 11.03-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodije- 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 ^hko noč, otroci - 20.00-22.00 V JJadeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -*3.15-04.30 Nočni program, glasba
gONEDEUEK, 30. aprila: ^•vi program
4-30-8.00 Jutranji program, glasba - 6.00 Poročila - 7.00 Druga ju-tranja kronika - 8.05 Glasbena lepenka - 10.00 Dopoldanski "nevnik: Informacije, gospodarno, glasba - 11.05 Izbrali smo... ]2.00 Poročila - Na današnji dan -]2.10 Minute z ansamblom — 12 30 Kmetijski nasveti - 14.02 Za ^'ade radovedneže - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio ju-tri - 15.30 Dogodki in odmevi -'5.55 Zabavna glasba - 17.00 Stu-ob 17. in glasba - 18.00 Poroda - 18.05 Pihalne godbe vam
9rajo - 18.25 Zvočni signali -'835 Lahko noč, otroci - 20.00 ^otočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami j 23.05   Literarni   nokturno -
3-15-4.30 Nočni program, glasba
*9jjEK, 1. maja:_
■Vi program
130-8.00 Jutranji program, glas-
9 - 8.05 Radijska šola za srednjo "toPnjo   -   10.00 Dopoldanski
Ravnik: Informacije, gospodarno, glasba - 11.05 Danes smo 'brali - 12.10 Pojemo in godemo a 2.30 Kmetijski nasveti - 13.30 ^stitke poslušalcev - 14.02 Znati? *a jutri - 17.00 Znano in priljudno - 18.05 Za ljubitelje lahke flasbe - 19.35 Lahko noč, otroci -(j|.-45 Z instrumentalnimi ansam-
'; 20.00 Slovenska zemlja v pe-*yi in besedi - 20.35 Minute za ...
*<00 Zrcalo dneva - 23.05 Lite-J*rr<i nokturno - 23.15-4.30 Nočni Mr°Qram, glasba
j*!DA, 2. maja:_
4 Jj Program
j)'*0-8.00 Jutranji program, glasil * 805 Za knjižne molje - 9.05 d'*sbena matineja - 10.00 Dopol-s.nski dnevnik: informacije, gozdarstvo, glasba - 11.05 Odda-r!0 SLO - 12.10 Pojemo in gode-|j'0 ' 14.05 Mehurčki - 15.55 Za ,^na glasba - 17.00 Studio ob ja. ,r> glasba - 18.05 Minute za Ig* - 18.30 Na ljudsko temo -I^lT Radijski dnevnik - 19.35 jjV*0 noč, otroci - 20.00 Zborov-^ 9lasba po želji poslušalcev -tera S knJižnega trga - 23.05 Li-
enjarni nokturno - 23.15-4.30 No-Pfogram - glasba
ČETRTEK, 3. maja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - Na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba -14.05 Jezikovna oddaja - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15-4.30 Nočni program, glasba
KINO
KRANJ CENTER
27. aprila amer. drama ROJEN 4. JULIJA ob 10. uri amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 16. in 18. uri, Film presenečenja ob 20. uri 28. aprila amer. barv. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 21. uri 29. aprila amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. srhlj. MUHA II. ob 21. uri 30. aprila amer. barv. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 16., 18. in
20. uri 1. maja amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 17. in 19. uri, prem. amer. akcij, filma SMRTONOSNO OROŽJE II. ob
21. uri 2. maja amer. barv. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 17. in
19. uri, prem. amer. akcij, filma NEVARNA MISIJA ob 21. uri 3. maja amer. kom. GLEJ NO, KDO GOVORI ob 16. in 18. uri, amer. thrill. BESNILO ob 20. uri
KRANJ STORŽIĆ 27. aprila amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 16. in 18. uri, amer.trda erot. DETEKTIVKA Z BEVERLLY HILLSA ob 20. uri 28. aprila amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 16. uri, prem. amer. trde erot. ROŽNATI SEKS ob 18. in 20. uri
29. aprila amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE I ob 16. uri, amer. barv. trda erot. ROŽNATI SEKS ob 18. in 20. uri 30. aprila Ni kinopredstavl 1. maja amer. jug. ris. ČAROVNIKOV KLOBUK ob 16. uri, amer. trda erot. ROŽNATI SEKS ob 18. in 20. uri 2. maja amer. krim. film GOLA KLETKA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. DETEKTIVKA Z BEVERLLY HILLSA ob 20. uri 3. maja amer. pust. film KAČA IN MAVRICA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. DETEKTIVKA IZ BE-VERLLY HILLSA ob 20. uri
_ŽELEZAR_
27. aprila prem. amer. akcij, filma SMRTONOSNO OROŽJE II. ob
18. in 20. uri 28. aprila amer. barv. akicj film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij, filma NEVARNA MISIJA ob 21. uri 29. aprila amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. DETEKTIVKA Z BEVERLLY HILLSA ob 21. uri
30. aprila prem. hongkon. akcij, filma TIGER V AKCIJI ob 18. in
20. uri 1. maja amer. barv. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. DESERT S SMETANO ob 21. uri 2. maja amer. kom. KO JE HAR-RY SREČAL SALLY ob 17. in 19. uri, prem. amer. thrill. BESNILO ob 21. uri 3. maja amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE I. ob 18. in 20. uri
_DOM KAMNIK_
27. aprila amer. barv. srhlj. MUHA II. ob 18. in 20. uri 28. aprila prem. amer. barv. thrill. BESNILO ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. DESERT S SMETANO ob 21. uri 29. aprila franc. barv. film VELIKA MODRINA ob 17. in 21. uri, amer. barv. thrill. BESNILO ob
19. uri 30. aprila amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 18. in 20. uri 1. maja amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 18. in 20. uri 2. maja amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 18. in 20. uri
KOMENDA
27. aprila amer. barv. thrill. BESNILO ob 20. uri
_ĆEŠNJICA_
27. aprila amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE ob 20. uri LAZE
27. aprila amer. akcij. kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 19. uri DUPLICA
28. aprila amer. barv. srhlj. MUHA II. ob 20. uri 29. aprila prem. jug.  amer.   ris. ČAROVNIKOV
TELEVIZIJA, RADIO, KINO
9. STRAN rs^mim^GlAS
KLOBUK ob 16. uri, amer. akcij, film NEVARNA MISIJA ob 18. in 20. uri 2. maja amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 20. uri 3. maja amer. akcij, film SMRTONOSNO OROŽJE II. ob 20. uri TRŽIČ
28. aprila prem. franc. barv. filma VELIKA MODRINA ob 17., 19. in 21. uri 29. aprila prem. hongkon. akcij, filma TIGER V AKCIJI ob 17. in 19. uri, prem. amer. trde erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 21. uri 3. maja amer. kom. KO JE HARRY SREČAL SALLY ob 18. uri, prem. amer. trde erot. ROŽNATI SEKS ob 20. uri _DOVJE_
29. aprila amer. akcij, film NOČNI SKOK ob 19.30 uri
ŠKOFJA LOKA
27. aprila amer. thrill. DO A. ob 18. in 20. uri 28. aprila amer. vojni akcij,  film   NAPAD   NA BAZO GLORIA ob 18, in 20. uri 29. aprila amer. vojni akcij, film NAPAD NA BAZO GLORIA ob 18. in 20. uri 1. maja amer. akcij, film V Tl-GROVEM GNEZDU ob 20. uri 2. maja amer. akcij, film V TIGRO-VEM GNEZDU ob 18. in 20. uri 3. maja trda erot. OSVOBODITEV MISTY BEETHOVEN ob 20. uri _POUANE_
27. aprila amer. akcij, film BARVE NASILJA ob 19. uri 29. aprila
amer. kom. ZAPOSLENO DEKLE
ob 18. uri
_ŽELEZNIKI_
27. aprila amer. vojni akcij, film NAPAD NA BAZO GLORIA ob 18. in 20. uri 28. aprila amer. thrill. D.O.A. ob 20. uri 29. aprila amer. akcij, film BARVE NASILJA ob 19. uri 2. maja amer. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri
_RADOVUICA_
27. aprila hongkon. karate film ZMAJ BRUCE LEE ob 18. uri, hongkon. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI I. del ob 20. uri, franc. erot NEMORALNE ZGODBE ob 22. uri 28. aprila amer. akcij, film JAMES BOND 007 - DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 18. in 20. uri 29. aprila hongkon. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI I. del ob 18. uri, amer. pust. film NEVIDNI UBIJALEC ob 20. uri 29. aprila amer. akcij, film JAMES BOND 007 - DOVOJENJE ZA
kovi noten na
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
daljinsko upravljanje vhod za video
Televizor
ekran 51 cm.Z£4^ee-za gotovinsko plačilo
samo 7.152,00 din Televizor
ekran 55 cm jLZT^TfrfTdin za gotovinsko plačilo
samo 7.899,00 din
Videorekorder samo 7.567,00 din
na
5 roe
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE
UBIJANJE ob 18. in 20. uri 30. apriia hongkon. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI I. del ob 20. uri 1. maja hongkon. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI II. del ob 18. in 20. uri 2. maja amer. pust film NEVIDNI UBIJALEC ob 18. uri, hongkon. karate film ZMAJ BRUCE LEE ob 20. uri 3. maja amer. zab. film DRAGNET ob 20. uri
BLED
27. aprila angl. pust. film NAPAD NA PLATFORMO DŽENIFER ob
amer. pust. zab. film BIG - VELIK ob 18. in 20. uri, franc. erot. film 18. uri, amer. akcij, film JAMES BOND 007 - DOVOLJENJE ZA UBIJANJE ob 20. uri 28. aprila NEMORALNE ZGODBE ob 22. uri 29. aprila amer. akcij, film JAMES BOND 007 - DOVOUENJE ZA UBIJANJE ob 18. in 20. uri 30. aprila amer. pust. film NEVIDNI UBIJALEC ob 20. uri 1. maja amer. pust. film NEVIDNI UBIJA LEC ob 18. uri, amer. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI I. del ob
20. uri 2. maja hongkon. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI I. del ob 18. in 20. uri 3. maja hongkon. karate .film ZMAJ BRUCE LEE ob 20. uri
_BOHINJ_
28. aprila angl. pust. film NAPAD NA PLATFORMO DŽENIFER bo 20. uri 29. aprila amer. pust. film BIG - VELIK ob 18. uri, franc. erot. film NEMORALNE ZGODBE ob 20. uri 3. maja amer. pust. film NEVIDNI UBIJALEC ob 20. uri
NAGRADNA KRIŽANKA
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 500 dinarjev      Tri tretje nagrade
2. nagrada: 300 dinarjev po 200 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 9. maja, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
AVTOR KRIŽANKE RNOČ
MEDVEDU PODOBNA KANADSKA KUNA IKRZNOI
RAZVID. PREGLED
ZNAČILNOST NEMO GOČEGA. NEVERJETNEGA
DRŽAVNA BLAGAJNA
FR FILM REŽISER CLAIR
CELOTNO ŽIVLJENJSKO DELO KAKEGA USTVARJALCA
IT LUKA OB JADRANU. V APULUI
GRIEGOVA SUITA.PO I8SEN0VI DRAMI
KOST P00-LAHTNICA
REKA V SZ.
KI TEČE V LADOŠKO
JEZERO
POTR-JEVALEC
OČESNO OBOLENJE KATARAKTA
DEL GLEDALIŠČA ZA NASTOPANJE
VRSTA PREPROG
ŽUPAN POD FRANCOZI
NAJSVETL ZVEZDA V ORLU
NIKOLAJ
GOGOU
PREBIVALCI NEAPLJA
TaLISOVA 0RANŽADA
SMUČARKA ZAVADLAV
REKA V SEV ZAH ANGLUI
SERVIRNI PRTIČEK
IZDELOVALEC SALAM
PREBIVALEC AMERIKE
TEPČEK, LOLEK
PRELAZ NA VELEBITU
KRAJNA
KOČEVSKEM
PERGAM-SKI KRALJ
JUDOV DAN POČITKA
REKA V SIBIRIJI
IT PEVEC (ARTUROI
OTOK BLIZU SUMATRE
EVROPSKI VELE TOK
PRETNAR
IGOR
FRANC PISATELJ ZOLA
ZAREZA
V SODU PRI DNU
GRŠKI BOG VOJNE
ŽIVAL Z DOLGIM REPOM
PREDSEDNIK REP KOMITEJA ZA ZNANOST (ERIK)
KRONIČNO VNETJE NOSNE
SLUZNICE
KESANJE
VNETJE SLUZNICE
MORSKA OŽI NA V SEV MORJU
ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI
NAŠ NAJVEČJI OTOK
OČE
DRUGO IME ZA DUŠIK
RAČUNAL
NIŠKI SPOMIN
ENOTA ZA ELM0Ć
ČUHRAJ NIKOLAJ
MESTECE V BANATU
ACETATNA CELULOZA
GREGOR OBLAK
RA0KO POLIČ
JADRNICA
Z ENIM TRIKOTNIM JADROM
IT RENESANČNA PESNICA IN KURTIZANA
LETOVIŠČE PRI KOPRU
ŽLAHTNI LAŠKI KOSTANJ
<3@©imflS8csncaAS 10. stran
/OBVESTILA, OGLASI
Četrtek, 26. aprila 1990
KOMPAS'
20 % DO 30 % ZNIŽANJE CEN V MERKURJEVIH PRODAJALNAH
ELEKTRIČNO ROČNO
ORODJE
ISKRA
BLACK & DECKER
PEČI FERROTERM tip SKB in SKS
PROIZVODI: ELMA Črnuče
EMI Poljčane SIJAJ Hrastnik KVALITETNO ORODJE BELZER IZ UVOZA TV APARATI GOLDSTAR VIDEOREKORDERJI GOLDSTAR IN TOSHIBA
MERKUR VAS VABI
NOVOST TRŽIČ
OBLAČILA Tržič
Delavski svet ponovno razpisuje dela in naloge
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTOR-JA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja izobrazba ekonomske usmeritve
— tri leta in pol delovnih izkušenj na področju vodenja in organiziranja finančno - računovodskih poslov
Na razpisanih delih in nalogah s posebnimi pooblastili bo kandidat izbran za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge sprejema razpisna komisija Oblačila Novost Tržič, Usnjarska ulica 3, 15 dni po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po poteku objave.
ALPETOUR
POTOVALNA AGENCIJA KRANJ KOROŠKA C. 5
OBVESTILO CENJENE POTNIKE OBVEŠČAMO, DA BODO AVTOBUSI V PONEDELJEK, 30. 4.1990, VOZILI PO SOBOTNEM VOZNEM REDU V MESTNEM, PRIMESTNEM IN MEDKRAJEVNEM PROMETU.
DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE.
MURKA
Trgovina na drobno in debelo p.o. Lesce, Alpska 62
objavlja
LICITACIJO treh rabljenih počitniških prikolic:
1. POČITNIŠKA PRIKOLICA TIP 500, letnik 1981, z baldahinom in dodatno opremo, izklicna cena 26.000,00 din
2. POČITNIŠKI PRIKOLICI TIP 500, letnik 1082, z dodatno opremo, izklicna cena ene prikolice je 24.000,00 din.
Prometni davek je vključen v ceni. Licitacija bo v upravnih prostorih MURKE v Lescah, 4. maja 1990, ob 11. uri, po načelu videno - kupljeno. Informacije po telefonu 75-650 - Malej. Vplačilo 10 % varščine od izklicne cene bo 4. 5. 1990 od 8. do 11. ure. Kupci morajo blago v celoti vplačati do 8. 5. 1990. Po tem roku 10 % varščina zapade.
■MIL ŠPORT HOTEL POKLJUKA
P#lUj\)U2i    Goreljek 103, Bled
Šport hotel Pokljuka razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1. KUHAR
2. NATAKAR
Delovno razmerje pod točko 1 in 2 se sklene za nedoločen čas.
3. POMOČNICA V KUHINJI - GOSPODINJA
4. ČISTILKA - SOBARICA
Delovno razmerje pod točkama 3 in 4 se sklene za določen čas.
Prošnje pošljite v osmih dneh na naslov: Šport hotel Pokljuka, Goreljek 103, 64260 Bled.
INTEGRAL
TOZD Medkrajevni in potniški promet delavnice in turizem Titova 67, Jesenice
Na podlagi statuta delavski svet podjetja ponovno razpisuje dela in naloge DIREKTORJA PODJETJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali druge ustrezne smeri
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
— da imajo vodstvene in organizacijske sposobnosti za uspešno gospodarjenje, kar dokazujejo s svojim dosedanjim delom.
Od kandidatov pričakujemo predstavitev programa in metod dela. Direktor bo imenovan za mandatno obdobje štirih let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: INTEGRAL Jesenice, p.o., Jesenice, Titova 67, Kadrovska služba, pod oznako »Razpisna komisija«.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po imenovanju.
POČITNICE - domovina
• KATALOG POČITNICE 90 že v
poslovalnicah! •
• KOMPASOV KLUB SUTIVAN, od 20 6
dalje! •
- 7-dnevni aranžmaji z avtobusnim prevozom
• 7-DNEVNO KRIŽARJENJE PO JADRANU Z DVOJAMBORNICO JAVORAK
od 5.5. do 29.9.
RABAC, 7 dnevni aranžmaji, organiziran prevoz 16.5., cena 1.127,00 din vključno s prevozom VRSAR, letovanje v hotelu PANORAMA za teden dni TUHELJSKE TOPLICE, soomladanski oddih za 7 ali 10 dni
POČITNICE-tujina
ŠPANIJA (Palma de Mallorca, Ibiza), GRČIJA (Kreta, Santorin, los, Mikonos, Rodos, Kos), TURČUA (Antalvja, Kemer), FRANCIJA (Ažurna obala), CIPER (Lamaka, Limasol), ALŽIRIJA (Tipaza), IZRAEL (Natanija)
KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE
TENIŠKI KAMPI Z MIMO JAUŠEVEC
UMAG - H. ISTRA/AP. POLINESUA, 7 dni, 13. 5. (ATP
TURNIR - možnost ogleda)
M. LOŠINJ - H. AUR0RA/H. VESPERA, 7 dni, 16., 23., 30.6. ROGLA - H. PLANJA, 7 dni, 15., 22.9. TENIŠKA ŠOLA
ROVINJ - VILLAS RUBIN, 5 dni, od 1.6. do 30.9. ~ VIKEND TENIS TEČAJI ROGLA - H. PLANJA, 3 dni, 8.6.
• VIKEND PROGRAM V UMAGU (ATP TURNIR) -18. do
20. 5.
• PREDPRODAJA SAMO VSTOPNIC (7-dnevni paket kart) za ATP TURNIR
-14. do 20.5. v poslovalnici Kompas, šubičeva 1!
KATAMARAN »PRINCE OF VENICE«
VIKEND V ISTRI Z IZLETOM V BENETKE, 3 dni, od 18.5. dalje
IZLETI TUJINA:
CAPRI - POMPEJI - VEZUV - RIM, 5 dni, odhod 23.5., cena 2.850,00 din
ENO-, DVO- IN VEČDNEVNI PROGRAMI ZA ZAKLJUČENE SKUPINE.
KOMPASOVI KONCERTI
• MUENCHEN - Tina Turner, 1 dan, 27.5.
• MUENCHEN - Prince, 1 dan, 14.6.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
• Katalog POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV
- Velika Britanija, Avstrija, Francija, ZR Nemčija, Španija, ZDA
• PRIPOROČAMO - ZA STAROST OD 12. DO 16. LETA
ROMSEY, VVESTON SUPER MARE, EXM0UTH, 3 tedne, junij - september
• ITALIJA 90 • EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO
ZA PRODAJO ARANŽMAJEV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU POSEBNI PROGRAMI ZA OGLED PRVENSTVA' Še nekai prostih mest za tekmo v Milanu, 10 6 ZR NEMČIJA - JUGOSLAVIJA
• GALERIJA KOMPAS, Titova 12, Ljubljana
Prodajna razstava slik na rižev papir kitajske slikarke HUIOUIN WANG. Galerija je odprta vsak dan od 8.00 do 20.00, ob sobotah od 8.00 do 13.00.
INFORMACIJE, PROGRAMI, PRIJAVE
Vse poslovalnice KOMPASA in pooblaščene turistične
agencije.
Ste že pomislili, da avto, ki mu posvečate običajno kar precej skrbi, nI vse; predvsem pa ni več vreden, kot vi sami, vaši najbližnji... Prav je, da imate vašega "jeklenega konjička" zavarovanega, vendar pa se tudi vam lahko na delu, na poti na delo ali z dela, na izletu, dopustu, sprehodu, pri športu... kaj zgodi. In prav za takšne primere zavarovalstvo pozna tudi nezgodno in življenjsko zavarovanje.
Nezgodno zavarovanje vključuje vse vrste poškodb, odškodnino za invalidnost in v najhujših primerih tudi za smrt. Drugače povedano, življenjsko zavarovanje je kombinacija zavarovanja, ko gre za smrt, delno nezgode in invalidnost, hkrati pa ima tudi varčevalni pomen. Prav ta del-varčevalni pa je bil v jugoslovanskem zavarovalstvu in tudi v Triglavu zaradi inflacije v zadnjih letih domala izničen. Tovrstna zavarovanja so namreč povsod dogovarjana na deset do dvanajst letno dobo.
Že pri premoženjskih (letnih) zavarovanjih so imeli v zavarovalstvu oziroma v Zavarovalnici Triglav težave, ko so s težavo lovili inflacijo. Pri življenjskem zavarovanju pa je bilo to doslej nemogoče. Zato so se v Zavarovalni skupnosti Triglav letos odločili, da bodo dvakrat na leto revalorizirali tako imenovane finančne učinke inflacije oziroma ovrednotili zavarovalna kritja in premije.
Tako bodo v Triglavu, v Gorenjski območni skupnosti Kranj pregledali in obnovili vsa dosedanja tovrstna zavarovanja po novih osnovah. Tega se bodo lotili takoj, delo pa bo potekalo vse do konca leta. Zato lahko letos pričakujete obisk zastopnika Zavarovalne skupnosti Triglav na domu. Ker pa bo to zelo obsežno delo, bodo po potrebi vključili tudi dodatne sodelavce. V obnovo bodo vključena vsa življenjska zavarovanja, ki trajajo že več kot dve leti in pri katerih mesečna premija ni manjša od 5 dinarjev. Obnova bo pomenila dejansko razveljavitev pogodbe, izplačilo obveznosti po sedanji pogodbi in ureditev novega zavarovanja. V Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj zato od zavarovancev pričakujejo razumevanje pri opravljanju tega zahtevnega in zamudnega dela. Nenazadnje Zavarovalnica ni povzročila inflacije in ni kriva zanjo; predvsem pa je inflacija tudi to dejavnost pri nas zelo prizadela. Zato upajo, da bodo ob sedanjem umirjanju inflacije tudi to zavarovanje uredili tako, kot je na primer danes uspešno in vabljivo urejeno povsod v svetu.
Poudarjajo tudi, da pri tej akciji ne bodo prezrli določenih oblik varčevanja, ki so znane tudi kot zavarovanje. Za takšne oblike so na Gorenjskem tudi že slišali in sicer v zvezi s posredniško družbo WVP iz Graza. V Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjski območni skupnosti Kranj razmišljajo tudi o tem. Kako, o tem pa več drugič.
zavarovalna skupnost triglav
GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST I
lek ljubljana
LEK LJUBLJANA
LEK Ljubljana objavlja prosti delovni mesti v hotelu LEK -Kranjska Gora:
KUHAR
Pogoji:
— 3 letna srednja gostinska šola, kuhar
— opravljen tečaj iz higienskega minimuma
— 2 leti delovnih izkušenj
— dvoizmensko delo oz. deljen delovni čas
— poskusno delo traja 5 mesecev
NATAKAR
Pogoji:
— 3 letna srednja gostinska šola, natakar
— 1 leto delovnih izkušenj
— pogovorno znanje dveh svetovnih jezikov
— dvoizmensko delo oz. deljen delovni čas
— poskusno delo traja 5 mesecev
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoj - bivališče v Kranjski Gori oz. njeni okolici. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi, kadrovsko-pravni sektor podjetja LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 061-340-161 int. 406.
Knjigarna DANICA
Preddvor 5
PAPIRNA GALANTERIJA
IGRAČE
SPOMINKI
ŠOLSKE POTREBŠČINE POSOJANJE VIDEOKASET
BARVICE JOLLY
12 barvic - 58,00 din 24 barvic -110,00 din 12 barvic super minca-72,00 din
24 barvic super minca -149,00 din
Delovni čas:
od 9. do 13. ure, ponedeljek od 16. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. ^
BRfZ ALKOHOLA
Mercator - Meso - Izdelki
MiSO'BOBM   d.o.o.. Škof/a Loka. Mestni trg 20
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
UGODEN PRVOMAJSKI NAKUP
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE LOKA SVOJIM KUPCEM
VINO MASLOVAČKO BEL01/1 VINO BRENTAR RDEČ11/1 TRAVARICA 1/1 DALMACIJAVINO VAFEL KARAT čok. 250 gr. Koestlin MIGNON čok. 500 g Koestlin NAPOLITANKE lešnik 500 g Koestlin PIVO UNION 1/2 KAVA MLETA 200 g
ISKRENE ČESTITKE ZA PRAZNIK DELA l. MAJ
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
LIO-Lesna industrija in objekti Škofja Loka
Znanje in kakovost ne poznata težav
Podjetje LIO - Lesna industrija In objekti Škofja Loka je bilo tako rekoč še do včeraj znano predvsem kot Lesno Industrijski obrat Gradisa, ki je bil ustanovljen zaradi žage, in je potem pokrival potrebe gradbenikov, 1945. leta. Ta obrat je kmalu začel delovati samostojno In je bil le nekako simbolično povezan z Gradlsom. Zdaj pa je samostojno družbeno podjetje s polno odgovornostjo.
Proizvodne dejavnosti LIO škofja Loka so danes še vedno "nekako" povezane z gradbeništvom. Razžagajo na primer 40.000 kubičnih metrov lesa na leto, in ga 70 odstotkov predelajo sami, 30 odstotkov pa odstopijo trgu. Kar 60 odstotkov programa lesnega stavbarstva sestavljajo vnaprej znana naročila. Sodelujejo na primer z Jelovico pri stanovanjskih hišah. Vendar pa tudi sami delajo montažne večnamenske objekte in znane so na primer njihove brunarice. Zadnje čase pa so se uveljavili s tehnologijo spajanja lesa s kovinskimi ploščami - ježev-kami.
Tretja proizvodna dejavnost pa je mizarstvo, ki ima dva sporedna programa. Izstopa predvsem mizarski inženiring na fasadah, ograjah, oblogah, predelnih stenah, stropih. Drugi del pa sestavljajo pohištvena vrata; gre za visoko kakovsten in na zunanjem trgu priznan izdelek iz naravne smreke, ki ga kar 95 odstotkov izvozijo. Poleg znane - naročniške proizvodnje obeh programov, so na domačem trgu uspešni tudi z ograjnimi deksami, letvami, panoramskimi stenami, fasadnimi elementi za velike zasteklitve ipd. Iz slabšega lesa pa delajo embalažo. Razen tega pa trg danes LIO Škofja Loka oskrbuje tudi z žaganim lesom za ostrešja, letvami, deskami... Zato ni čudno, da so s svo|im inženiringom danes znani domala v vseh republikah in tudi v tujini.
Sicer pa okrog tri četrtine njihove proizvodnje ostaja doma, ena četrtina pa gre v Izvoz. Skratka, podjet|e LIO Škofja Loka z 280 zaposlenimi ni znano, kvečjemu je bila doslej v okviru Gradisa na trenutke nekako težko prepoznavna. Kmalu pa bo v domačem prostoru prav gotovo še bolj "opozorila" nase. Že prihodnji mesec naj bi odprli svojo industrijsko prodajalno za tako imenovani hoby program.
LIO - Lesna industrija in objekti Škofja Loka želi vsem lepe praznike.
GRADIŠ
Odprt telefon za plače
Gospodarska zbornica in sindikat sta za pogajanja o kolektivni pogodbi pripravila dokaj različna koncepta plač, kar je vzbudilo veliko zanimanja, zato za vaša vprašanja odpiramo telefon.
Kolektivne pogodbe počasi, vendar zanesljivo prihajajo v središče pozornosti, oba pogajalca, gospodarska zbornica in sindikat, sta že pripravila predloga, ki se v vsebinskem delu bistveno ne razlikujeta, s tarifnim delom splošne kolektivne pogodbe pa ponujata dokaj različna koncepta plač, o čemer smo že pisali in kar je sodeč po odmevih vzbudilo med našimi bralci veliko zanimanja.
Naj ponovimo. Gospodarska zbornica ponuja nižje izhodiščne plače, ki jim radi rečemo osnovne plače, sindikat bistveno višje, saj zbornica kot najnižjo izhodiščno plačo ponuja 350 mark oziroma 2.450 dinarjev, sindikat pa 600 mark oziroma 4.200 dinarjev. V zbornici namreč sodijo, da naj bo delež gibljivih plač bistveno večji, da bi torej večjo veljavo imelo nagrajevanje po učinku. Na to bistveno razliko je naravnan tudi razpon med najnižjo in najvišjo izhodiščno plačo, saj zbornica predlaga, da naj bo razpon med prvim in osmim tarifnim rafredom 1 proti 2,50, sindikat pa 1 proti 3,20.
Zbornični predlog je seveda izrazito podjetniški, sindikalni zaščitniški, kaj bodo prinesla pogajanja je seveda težko napovedati, saj ima sindikat težave tudi sam s sabo. Nedvomno pa se vam porajajo vprašanja, tudi glede podrobnosti kolektivnih pogodb, ki bodo v prihodnje urejale naše plače.
Vaša vprašanja bomo sprejemali na telefonski številki 21-860 in 21-835 v petek, 4. maja od 9. do 12. ure. Ker je časa dovolj, nam jih lahko pošljete tudi pismeno. Predstavnike gospodarske zbornice in sindikata bomo nato prosili, da nanje odgovorijo.
M. Volčjak
IICOSPOOARSKECA SVETA
Izgube večje od akumulacije
Jugoslovansko gospodarstvo je lani ustvarilo 619,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka, v zadnjem trimesečju za 42 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih, kar je odsev visoke inflacije proti koncu leta in ne morda rasti obsega proizvodnje ali učinkovitosti poslovanja. Kljub rasti izvoza znaša delež prodaje blaga in storitev na tujem trgu le 11,9 odstotka v celotnem prihodku, kar je še vedno skromno. Razlika med celotnimi prihodki in izdatki, ki je prikazana kot kosmati dobiček, je znašala 43,2 milijarde dinarjev. Tekoče izgube so znašale dobrih 30 milijard dinarjev, več kot polovica je tako imenovanih izgub na substanci, delež izgub zaradi neporavnanih obveznosti imajo kar 48,9 odstotni delež. Izgube pa so bile skoraj trikrat večje od sredstev, namenjenih za akumulacijo, saj je zanjo jugoslovansko gospodarstvo namenilo le 7,7 odstotka razporejenega dohodka ali nekaj več kot 9,5 milijarde dinarjev.
Pendolino morda še letos
Elektromotorni vlak Pendolino, ki ga izdeluje italijanski Fiat in so ga lani predstavili tudi na naših tirih, bo morda še letos začel voziti tudi pri nas. Strokovna skupina Jugoslovanskih železnic proučuje tehnične, ekonomske in druge vidike vključitve motornega vlaka, ki razvije največjo hitrost 250 kilometrov na uro, v jugoslovanski program. Studija bo končana avgusta, če se bodo strokovnjaki odločili za Pendolino pa bo seveda potrebno najti še denar.
Tudi Alpini se pozna mila zima
V žirovski Alpini so lansko leto zaključili sicer pozitivno, vendar s skromnim dobičkom. Tudi Alpini se je poznala mila zima, zlasti pri smučarski obutvi, deloma pa seveda tudi padec življenjskega standarda, prodali so za približno 35 milijonov dinarjev izdelkov manj, kot so računali, vendar pa so prodali 4 odstotke parov čevljev več kot leto poprej. V njihovi maloprodajni mreži se je prodaja zmanjšala za 11 odstotkov, za 22 odstotkov pa so povečali prodajo na debelo, izvoz na Zahoda za 6 in na Vzhod za 10 odstotkov. Izvoz je tako v Alpini lani predstavljal 67 odstotkov celotne realizacije, konvertibilni 54 odstotkov in več kot polovico izdelkov torej Alpina izvozi na Zahod. Količinsko pa je imel izvoz celo 73 odstotni delež.
Tujci največ vložili v obstoječa podjetja
Od začetka lanskega leta do srede letošnjega aprila je bilo sklenjenih 1.326 pogodb o tujih vlaganjih pri nas, v vrednosti okoli milijarde mark. Zanimanje tujcev za vlaganja pri nas se je povečalo letos, saj je bilo v letošnjih treh mesecih in pol sklenjenih kar 771 pogodb, kar je več kot v vseh lanskem letu, ko je bilo sklenjenih 555. Gre predvsem za množico manjših vlaganj s povprečno vrednostjo 1,17 milijona mark. Zanimivo pa je, da so tujci povprečno največ vložili v že obstoječa družbena podjetja in sicer 3,1 milijona mark, v mešana podjetja 0,8 milijona mark, v lastna pa komaj 0,3 milijona mark v povprečju. Nedvomno so še previdni in čakajo, kakršne rezultate bo prinesla gospodarska reforma, saj je manj tvegana naložba v že obstoječe podjetje, kot pa ustanavljanje novih.
Največji obisk italijanskih gostov
Bled, Bohinj, Kranjska gora, 20. aprila - Velikonočni prazniki so prvi pokazatelj prihajajoče turistične sezone. Zato so za gorenjski turizem zlasti spodbudni podatki z Bleda in Bohinja, kjer se je letos med preteklimi prazniki mudilo rekordno število gostov iz Italije. Precej je bilo Avstrijcev in Nemcev, v bohinjskem turističnem društvu pa so povedali, da je Bohinj obiskalo tudi veliko naših zdomcev in izletnikov. Na Bledu so 13. aprila zabeležili 1761 nočitev, kar je precej več kot lani in prejšnja leta ob praznikih. Kot so povedali v kranjskogorskem turističnem društvu, je bil večji obisk predvsem dnevnih obiskovalcev, v večini hotelov pa se praznični obiski niso prida poznali. V. S.
Vinko Bogataj poslal prvo informacijo o poslovanju in problemih Elana
Kako pomagati Elanu
Bankam in nekaterim upnikom predlagajo, naj terjatve kot akcijski delež vložijo v Elan
Kranj, 24. aprila - Večina bank je pripravljena pomagati, vendar zaradi omejevalne posojilno denarne politike z denarjem ne morejo priskočiti na pomoč, Elan pa svojih zmogljivosti in svetovne uveljavljene poslovne znamke, v katero je bilo v preteklih desetletjih vloženih na desetine milijonov dolarjev, ne more rešiti z viri dosedanjih partnerjev, zato po besedah Vinka Bogataja v.d. predsednika poslovodnega odbora Elana bankam in drugim upnikom predlagajo, naj terjatve vložijo kot svoj akcijski delež v Elan.
V zadnjih dneh trka na naša vrata vse več novinarjev, ki bi radi izvedeli, kaj se dogaja z Elanom, zaradi številnih obveznosti smo konferenco sklicali za 8. maj, pošiljamo pa vam najnujnejše informacije, je napisal Vinko Bogataj, v. d. predsednika poslovodnega odbora Elana, ki se je potemtakem odločil, da ga ne bo potrebno zaman "loviti", kot smo Uroša Aljančiča v zadnjih dneh. Zanimanje javnosti je razumljivo, saj je bil Elan donedavnega pojem svetovne uspešnosti, krožile pa so seveda različne govorice, ki jih je na Gorenjskem prežemal tudi strah, kaj bo s prihranki, ki jih imajo ljudje v Elanovi interni banki, v lanski hiperinflaciji tako vabljivi, zdaj pa zaradi blokiranega žiro računa Elana "zamrznjeni". O tem bomo seveda poskušali kaj več izvedeti na časnikarski konferenci.
Imetje v tujini vredno več kot domači dolgovi
Elanova prodaja je sezonska in za nemoteno proizvodnjo od novembra do junija zanjo potrebujejo denarno pomoč, zato jih je februarja letos začeta omejitvena denarno posojilna politika zelo prizadela, saj so se tedaj pretrgali finančni tokovi. Elanu se seveda pozna tretja zelena zima, računali so, da bo vsaj letošnja normalna in zaradi tega širili poslovno mrežo v tujini, saj izvozijo 80 odstotkov smuči, 70 odstotkov jaht in čolnov in 99 odstotkov jadralnih letal. Veliko naporov in sredstev so lani vložili v novo proizvodno enoto jaht in čolnov v Italiji in po Bogataje-vih besedah celotni obračun pokaže, da je Elanovo imetje v tujini stvarno vredno več kot domači dolgovi.
1,91 milijarde dinarjev plačali za obresti
Tečaj dinarja lani ni bil realen, pomagali so si z dinarskim zadolževanjem,  kar je Elan
zdaj pripeljalo na mejo rentabilnega poslovanja. Vpijoč je podatek, daje lanski način prevrednotenja podvojil Elanove dolgove, ni ekonomije in izdelka, ki bi s svojo produktivnostjo in rentabilnostjo lahko efektivno pokril tak obračun in takšno breme, mi pa smo to breme morali plačati, sodi Vinko Bogataj.
Zaradi reelekcije je odstop ponudil celotni bivši poslovodni odbor, vendar pa jih je delavski svet z izjemo predsednika Uroša Aljančiča imenoval za vršilce dolžnosti, za novega v.d. predsednika pa Vinka Bogataja. Tako je za gospodarjenje in naložbe še vedno zadolžen Pavel Koder, za proizvodnjo in razvoj Maks Vrečko in za trženje Silvo Poljanšek.
Zastavna pravica za Medži-mursko banko
Dnevno smo v stikih z našimi upniki, ki nas v glavnem podpirajo, izjema je Medži-murska banka, ki je preobremenjena in nelikvidna zaradi lastnih plasmajev do svojih komitentov, večino obveznosti do nje smo pokrili s sredstvi, ki smo jih oskrbeli sami, in jo zavarovali z zastavno pravico v zemljiški knjigi, pojasnjuje Vinko Bogataj in dodaja, da so bile v paniki, ki je bila sprožena prek te banke, netočno pripisane terjatve in težave Elanu.
Večina bank je sicer pripravljena pomagati, kar pa jim omejitvena denarno posojilna politika onemogoča. Po posvetih z bančniki in po analizi, ki je pokazala, da Elan sam ne more razrešiti denarnih zagat, predlagajo bankam in nekaterim upnikom, da terjatve vložijo kot svoj akcijski delež v Elan.
Dr. Lojze Sočan, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja pravi, da se je Elan doslej tehnološko, programsko in tržno s svojim imenom uveljavil v ZDA in v Evropi, zdaj pa v novem naložbenem prodoru v Evropi na področju plovil (Italija), v postavljanju močnih lokacij za trženje lastnih programov ter tržno in finančno spremljanje širšega slovenskega in jugoslovanskega izvoza (Muenchen, Dunaj), snuje tudi trajne informacijske in strateške povezave s svetom. Močna uveljavitev na japonskem trgu ter zametki tržne pozicije v Koreji sta prav tako obetavni. Tržni delež Elana v svetovni prodaji smuči je približno 9 odstoten! Prekinitev tega procesa bi bila katastrofa za Elan in nepopravljiva škoda za Slovenijo.
Sočan v nadaljevanju razčlenjuje, kako se je Elan razvil in v svetu uveljavil brez pomoči, saj Jugoslavija nikoli doslej ni znala, pa tudi ekonomska politika sedanje vlade ne pozna zdrave razvojne politike. Še več, sedanji pogoji gospodarjenja najbolj ogrožajo prav izvozna podjetja in podjetja z zdravo poslovno logiko, pravi Sočan in navaja nekaj primerov prelivanj v škodo dobrih in v korist slabih podjetij oziroma regij.
Predlaga denarno pomoč Elanu (kije v jugoslovanskem obsegu subvencij podjetjem skoraj zanemarljiva in niti v Sloveniji ni velika), da bi lahko poravnali urgentne, zlasti množico majhnih terjatev, omogočili finančne in druge poslovne dogovore z ostalimi partnerji, ne da bi pri tem trpela redna proizvodnja in zlasti ne strateški položaj, tržni deleži in dobro ime Elana v svetu in doma. Tako bi zagotovili normalne pogoje za temeljito stroškovno, dohodkovno, tržno in strateško selekcijo obstoječih in razvojnih programov Elana, okrepiti pa bi morali Elanov menedžment.
Celotni poslovni prihodek Elana so lani znašal 250 milijonov mark, izvoz 64 milijonov mark in lastna sredstva 140 milijonov. Letos računajo na 348 milijonov mark celotnega prihodka, v prvih treh mesecih je bila bila prodaja za 42 odstotkov večja kot lani v tem času, izvoz pa za 97 odstotkov. Stopnja pokrivanja neposrednih materialnih stroškov s prodajno ceno pa je za 21 odstotkov višja kot lani v tem času, in za 25 odstotkov višja od načrtovane.
Dobička niso zapravljali
Nesporno je, da je Elan ponesel ime Slovenije in Jugoslavije v svet, redno plačeval obveznosti, ki jih izgubarji niso, dobička niso prelivali v pretirano osebno porabo, saj plače Elanovih delavcev nikdar niso bile visoke, že od leta 1975 za osnovna sredstva uporabljajo predpisano stopnjo amortizacije, ki znaša 25 odstotkov letno.
Jeseni so se povezali z angleško firmo Knox' Darcy, ki pripravlja novo organizacijo Elanove proizvodnje, s katero nameravajo zmanjšati tudi režijske stroške. H koncu pa gredo razgovori s tujimi partnerji in sicer s firmo Beneton Nordica, Svetovno banko IFC, GEZE in Laenderbank za ustanovitev mešane družbe.
M. Volčjak
Leto evropskega turizma
Pri nas leto negotovosti
Kranj, 20. aprila - Leto evropskega turizma, ki traja od letošnjega 1. januarja in se bo zaključilo 1. aprila leta 1991, naj bi med evropske turistične države prineslo vrsto akcij. Vsem pa naj bi bil skupen cilj boljša kvaliteta in seveda boljši zaslužek v turizmu, gospodarski panogi, ki v Evropi prednjači, pri nas pa je njena prednost zgolj na papirju.
Za mednarodni turizem veljajo pozitivna razvojna gibanja, saj se je mednarodni turistični promet v zadnjih petih letih povečeval z letno stopnjo rasti okoli 6 odstotkov. Turistični promet v Jugoslaviji in Sloveniji pa vse od leta 1987 nazaduje. S tem pa se nenehno znižuje tudi delež Jugoslavije in Slovenije v mednarodnem turističnem prometu.
Če pogledamo še nekaj številk o lanski turistični beri, lahko ugotovimo, da je slovenski turizem imel 7,9 odstotka vseh prenočitev tujih gostov v državi, kar pomeni, da v naši republiki že drugo leto tujski pro-
met narašča. To pa je toliko bolj razveseljiv podatek, če hkrati vemo, da to ni rezultat izgradnje novih prenočitvenih kapacitet, pač pa je razlog podaljšanja sezona, bogatejša ponudba, kvaliteta storitev in tudi politične razmere v drugih delih države. Po deležu tujih gostov prihaja k nam še vedno največ Nemcev, Italijanov, Angležev, Avstrijcev in Nizozemcev.
Po podatkih Narodne banke Jugoslavije smo lani v turizmu zaslužili 2.230 milijonov dolarjev, kar je 10 odstotkov več kot leto prej. Kljub večkratnim zahtevam pa Narodna banka
Jugoslavije še vedno ne spremlja ustvarjenega deviznega priliva od turizma po republikah.
V takšnih gospodarskih in političnih razmerah kot so pri nas sedaj, je pravzaprav težko napovedovati, kakšno turistično leto se nam obeta. Če sklepamo po prvih pogovorih in dogovorih so zaenkrat ves napovedi negotove, saj naprimer predsednik ZIS Ante Markovič napoveduje razcvet turizma, ki naj bi ga zagotavljala konvertibilni dinar in zaustavljena inflacija, predsednik Turistične zveze Jugoslavije Nikola Ban, pa je pri napovedih zelo črnogled. Poleg neugodnih političnih, gospodarskih in iz leta v leto hujših ekoloških razmer ga namreč skrbi kronično upadanje števila domačih gostov. Vemo pa, da brez domačega gosta ni turizma. In raziskave, ki so
bile narejene v zadnjih mes«' cih, le še potrjujejo že znan<> dejstvo, da se v sedanjem up8' danju življenjskega standard* ljudje najprej odpovedo oble' ki, nato pa zabavi in oddihu; Tako ni čudno, da se je že lan1 znižal turistični promet dom*' čih gostov za 6 odstotkov. Kc| pa je razmerje med domačij
in tujimi prenočitvami 54
odstotkov v korist domačih stov, pa bo seveda treba storif vse, da se domači gostje letn*' mu dopustu ne bi iz leta v lc* odpovedovali v večjem števi'?. Pa naj bo s popusti, krediti »p ne nazadnje s kvalitetno nudbo, ki bo podprta z rek'8' mo in številnimi podatki možnostih in cenah letovanj8' Evropsko leto turizma naj b, torej leto turizma tudi pri n8*' V. Stanovnl*
Četrtek, 26. aprila 1990
13. stran (^msmm^mciLAS
BOJAN ŠTIH
Kratke in izmišljene zgodbe
iz let 1941 -1945
XLVII.
Bilo je po bitki pravzaprav po hudem porazu, v višje od drugih. Videl sem to že v Španiji Marsikaterem je padlo dvajset partizanov in več. Preži- kdo bo padel z lestve, ker se mu bo zavrtelo v glavi veli borci so se zbirali na samotni gorski kmetiji zaradi želje po oblastniški nesmrtnosti Nekateri Kot vsak poraz je tudi ta povzročil med živimi ma- bodo omahnili, ker jim bo kdo stopil na prste, s lodušnost in nevero. Molk. Pred hišo sta sedela na katerimi se bodo držali klinov lestev, tretjim pa kmečkem vozu partizana. Razumnika. Pogovarja- bodo lestve kratko in malo spodmaknili Ti bodo la sta se o smrti in o žrtvah. "Pa jih je odšlo dvaj- končali kot sovražniki v procesih ali pa na partij-set. In še pet. Dobri fantje so bili med njimi Zdaj skih plenarnih." Drugi ni verjel tem besedam. Kdo umiramo za idejo, narod, svobodo in demokraci- bi verjel, da bo tudi naša revolucija žrla lastne jo," je razmišljal prvi "ampak, povem ti, že prvi otroke! Povedali pa so tisti, ki so poslušali njun dan po zmagi ne bo več nobene ideje." "Kaj pa bo razgovor, da so začeli verjeti prvemu šele potem, potem, če ne bo več nobene ideje?" je vprašal dru- ko seje ta vrnil napol mrtev, slep in nor iz povojne gi Prvi pa mu je pojasnil: "Ideje se bodo spreme- ječe, v kateri je presedel nekaj let, ne da bi vedel nile v oblast, v družbene položaje, v funkcije. Ali zakaj, ne vidiš že zdaj razlike med funkcionarji in partizani na položaju? V hrani obleki cigaretah? Revolucija bo postala državna oblast Tudi po vojni bo boj. Tudi mrtvi bodo, vsekakor pa bodo are-stanti Vsi živi funkcionarji bodo po vojni na lestvah. Vsak izmed njih bo imel svojo lestev, po kateri bo poskušal splezati čim višje, vsekakor pa
Brez besed. Foto: GORAZD ŠINIK
Urednikovu beseda
Današnje praznične Odprte strani začenjamo s XLVll. zgodbo Bojana Štiha in nadaljujemo z razmišljanjem Mihe Naglica ob koncu diktature proletariata. V sredici objavljamo kaj je posebej za Gorenjski glas povedal podpredsednik zvezne vlade Živko Pregl, nadaljujemo z zapisom o Novi reviji, razmišljanjem Blaža Kujundiča o povolilnem obdobju in zaključujemo s pogovorom z dr Dušanom Plutom.
Vsem bralcem voščimo lepe praznike in obilo užitka pri prebiranju Gorenjskega glasa.
Leopoldina Bogataj
Slovo od »diktature proletariata«
MIHA NAGLIC
Ob stoletnici prvega maja, praznika dela in tistih, ki delajo
Prvi maj je bil v naši zavesti zmeraj predvsem praznik tistih, ki »zares« delajo, praznik pravih proletarcev in ne tudi tistih, ki »delajo« ali pa si tako ali drugače prizadevajo, da bi živeli od tujega dela. Ker so bili proletarci po številu prevladujoči družbeni sloj, se je kmalu zastavilo tudi vprašanje, kako bi prišli še na oblast in menili so, da je »diktatura proletariata« tista formula, ki rešuje problem. In kako je s tem danes? Se velja geslo: »Delu čast in oblast!«?
V davnem letu 1874 sta se Kari Marx in ruski anarhist Mihail A. Bakunin, blagovestnika mednarodnega delavskega gibanja, prerekala o tem, kaj in kakšna naj bi bila »diktatura proletariata«, se pravi vladavina dela oz. tistih, ki delajo. Njuno razpravo je mogoče povzeti takole:
BAKUNIN: Kaj pomeni to, »proletariat, kije organiziran kot vladajoči razred« ? MARX: To pomeni, da je postal proletariat dovolj močan in organiziran, da v boju proti ekonomsko privilegiranim razredom uporabi splošna sredstva prisile, namesto da se posamično bori proti njim; lahko pa uporabi le tista ekonomska sredstva, ki bodo odpravila lastno naravo sala-riata in razreda: z njegovo popolno zmago se konča torej tudi njegova oblast, kajti izginil je njegov značaj.
BAKUNIN: Ali bo mogoče stal celotni proletariat na čelu vlade?
blARX: Ali tvori npr. pri Trade Unionu celotna Zveza njen izvršni komite? Ali bo izginila delitev dela v tovarnah in ne bo več različnih funkcij, ki izhajajo iz nje? In ali bodo pri Bakuninovi tvorbi »od spodaj navzgor« vsi »zgoraj« ? Potem vendar ne bo več nobenega »spodaj«. Ali bodo vsi člani občine hkrati upravljali skupne interese »območja«? Potemtakem ne bo več razlike med »občino« in »območjem«. -
BAKUNIN: Nemcev je približno 40 milijonov. Ali bodo npr. vsi ti milijoni člani vlade? MARX: Certainly! Kajti vsa stvar se začne s samovlado občine.
BAKUNIN: Celotno ljudstvo bo vladalo in ne bo več nikogar, nad katerim bi vladali. MARX: Če človek samega sebe obvlada, se potem po principu ne obvlada; kajti on je vedar on sam in ne kdo drug.
BAKUNIN: Potem ne bo več nobene vlade, nobene države, če pa bo država, bodo tudi vladarji in sužnji.
MARX: To zgolj pomeni: ko bo izginila razredna oblast in ne bo več države v današnjem političnem smislu.
BAKUNIN: Ta dilema se v teoriji komunistov enostavno razreši. Pod vlado ljudstva razumejo vlado ljudstva s pomočjo malega števila posameznikov, ki jih je ljudstvo izbralo (izvolilo). MARX: Asine! Osel! Tako demokratično zelje, politično čvekanje! (...) Značaj volitev ni odvisen od tega, kako jih poimenujemo, temveč od ekonomske osnove, od ekonomske povezanosti volil-cev; in kakor hitro funkcije prenehajo biti politične, ni več: L nobene vladne funkcije, 2. delitev splošnih funkcij postane poslovna zadeva, ki ne daje nikakršne oblasti, 3. volitve nimajo ničesar od današnjega političnega značaja.
MARX: - takšna stvar kot vse ljudstvo v sedanjem smislu je fantazem -
BAKUNIN:... predstavnikov ljudstva in »vladarjev države« - to je zadnja beseda marksistov kakor tudi demokratične šole - laž, za katero se skriva despotizem vladajoče manjšine, toliko bolj nevarna, ker se pojavlja kot izraz tako imenovane volje ljudstva.
MARX: S kolektivno lastnino izgine tako imenovana volja ljudstva in odstopi mesto pravi volji kooperative.
Potem ko je minilo več kot celo stoletje od teh in podobnih razprav, se je izkazalo, da so bile vse pretežno metafizične narave. Nikoli ni bilo prav jasno, katera so »ekonomska sredstva« oz. ukrepi, ki naj bi zagotovili deproletarizaci-jo proletariata. Kako zagotoviti, da bi bil značaj volitev odvisen od »ekonomske povezanosti volilcev«? Kako nadomestiti »tako imenovano voljo ljudstva« s »pravo voljo kooperative«? In koliko je še takih vprašanj, s katerimi pa se v »marksističnih« režimih niso kaj dosti ubadali. Marx je sicer pisal o novi ekonomski bazi, o socialističnem produkcijskem načinu, ki bi omogočil vse mogoče: od generalizacije ročnega dela do uvedbe samoupravljanja kot nove oblike produkcijskih odnosov; odpravil naj bi tržno gospodarstvo in menjalno vrednost, obseg proizvodnje bi regulirali^lOtrošniki sami, hiperprodukcije ne bi bilo, če pa bi do nje prišlo, bi jo pravično porazdelili...
V državah, kjer so vladi v Marxovem imenu, so »diktaturo proletariata« vzpostavili posredno -z diktaturo partije, ki je vladala »v imenu proletariata« oziroma »namesto« njega. Špekulacije o sistemu socialističnega samoupravljanja
in vladavini združenega dela tega dejstva niso bistveno spremenile.
Proletariatu torej ni bilo dano, da bi vladal; ostala mu je predvsem nujnost in možnost, da je delal. In ker je danes klasični indistrijski proletariat (rudarji, železarji, gradbinci...) v razvitih družbah le še obrobni in manj pomembni družbeni sloj, je s političnega dnevnega reda izginilo tudi vprašanje o možnosti njegove vladavine.
Demokracija torej ostaja posredna, predstavniška in strankarska in še dolgo bodo nekateri vladali v imenu drugih. Gre bolj za to, kako zagotoviti vpliv volilcev na svoje izvoljence in dejstvo, da doslej v tem oziru nismo iznašli še ničesar, kar bi bilo boljše od klasične »mešane« demokracije, h kateri smo se z zadnjimi volitvami povrnili tudi Slovenci in Hrvati. Nacionalno je prevladalo nad razrednim, osamosvajanje in povezovanje različnih narodov pa vse bolj presega proletarski internacionali-zem boljševiškega kova. Izkazalo se je, da je strankarstvo kljub vsemu boljše od enostran-karstva in politični pluralizem veliko boljši od monizma... Ne nazadnje se lahko prav v teh klasičnih oblikah uveljavi tudi volja tistih, ki delajo, nasproti tistim, ki bi hoteli le vladati. Prvi maj kot mednarodni praznik dela ohranja svoj pomen in hkrati izgublja svojo ekskluzivno razredno vsebino. Za delo pač že dolgo ne šteje več le »šaflanje«, saj se vse manj dela z rokami in vse več z glavo. Ustvarjalnemu delu. ki določa človekov družbeni položaj, pa vsekakor tudi čast in oblast.
Opomba: Dialoški zapis med Marxom in Bakuninom ni izviren. Gre za priredbo kritičnih zapiskov, kakršne si je delal Marx ob branju Bakuninovega dela Država in anarhija. Doslej še niso bili prevedeni oz. objavljeni v slovenščini; dostopni so v MEW XVIII na straneh 633-36.
mmmj^moiLAS 1.4. stran
Četrtek, 26. aprila 1990
MARIJA VOLČJAK
ŽIVKO PREGL, podpredsednik zvezne vlade
Kritični vrh reforme je že mimo, saj povratka ni
Beograd, 25. aprila - živko Pregl, podpredsednik zvezne vlade, seje kljub zadregi s časom prijazno odzval našemu povabilu in odgovoril na niz aktualnih vprašanj, ki bodo kmalu v središču naše pozornosti, saj so volitve mimo.
Pravite, da optimizem zvezne vlade počiva na rezultatih, kar ste pred kratkim lepo razložili na Bledu, toda kljub temu ostaja občutek osebne note, Markovičeve, tudi Vaše, je zvezna vlada optimistično uglašen orkester?
Po mnogih letih ima Jugoslavija vlado, za katero res lahko rečemo, da je "optimistično uglašen orkester". To je treba pripisati temu, da je mandatar za predsednika vlade Ante Markovič izbiral ljudi na koncept, ki ga je pred tem predstavil na Zvezni konferenci SZDL. Na delo v zvezni vladi smo se torej zbrali ljudje, ki pripadamo istemu konceptu, to je usmeritvi v trg in demokracijo. Važno je tudi, da je vlada razmeroma majhna. V njej nas je 18 - vključno s predsednikom - medtem ko so prejšnje vlade praviloma štele okrog 30 in več članov. Ekipa je dokaj mlada (54 let). Novinarji pravijo, da je najmlajša po vojni. Mnogi med člani vlade smo optimisti po naravi, vedno bolj pa naš optimizem počiva tudi na rezultatih: inflacija je ustavljena, ekonomski sistem smo spremenili tako, da se ne razlikuje več bistveno od tistih v Zahodni Evropi, dosegli smo konvertibilnost dinarja, vstopamo v globoke politične reforme, predlagamo depolitizacijo kazenskega zakona itd. Deležni smo podpore doma in tudi v svetu. Seveda imamo tudi veliko problemov: osrednje postaja vprašanje razvoja in gospodarske rasti, toda vse ob svojem času. Doslej smo se ukvarjali s stvarmi, ki so bile najnujnejše, zdaj pa prihaja na dnevni red tudi to.
Lahko bi rekel, da imam redko razkošje: delam v dobrem teamu, ki svoje delo šteje za strokovni in moralni izziv, in kjer vlada veliko medsebojno zaupanje in človeška pripadnost. Dobri voditelji vedo, da morajo zastavljeni projekt dosledno izpeljati do konca, čeprav se ob njegovem uresničevanju porajajo in prihajajo nove, tudi dobre ideje, ki pa v kontekst povsem ne sodijo, zato jih je bolje zavreči kot pa narušiti projekt Je bil projekt zvezne vlade doslej kakorkoli popravljen ali pa ga le dosledno uresničujete od prvega dne?
V osnovi se projekt zvezne vlade glede gospodarske reforme oziroma zaustavljene inflacije ni spreminjal. Vsak ponedeljek se pri predsedniku Markoviču zberemo oba podpredsednika in ministri, ki so zadolženi za posamezna področja, pogosto je tu tudi guverner Narodne banke Jugoslavije, in skupaj proučujemo, kje je potrebno tekočo politiko prilagoditi aktualnim gibanjem. To v celotni sestavi vsak četrtek počne Zvezni izvršni svet. Na tej osnovi smo že prilagajali monetarno politiko, zmanjšali smo nekatere davke in prispevke in uvedli izvozne stimulacije, kar skupaj znese v prid gospodarstvu okrog 8 milijard dinarjev ali približno 11 odstotkov zveznega proračuna. Kontrolo smo zmanjšali s 25 odstotkov cen proizvajalcev na nekaj manj kot 20. Tako bomo delali tudi v prihodnje. Pričakujem, da z ukinitvijo omejitev na plasmaje bank ne bomo čakali do zakonskega roka (15. maj). Še pred koncem junija bomo prenesli oblikovanje cen gospodarske infrastrukture z države na gospodarske subjekte, ki pa bodo morali izhajati od kriterijev, ki jih bodo oblikovali v skladu z zakonom o sistemu družbene kontrole cen.
Modela nismo spreminjali, ga ne bomo in za to ni nobene potrebe. Izbrali smo kombinacijo ortodoksnih in heterodoksnih ukrepov, ki omogočajo hitre rezultate pri zaustavljanju inflacije. Če bi se naslonili na ortodoksni pristop, ki bi dal antiinflacijske rezultate postopno, bi to pripeljalo do dodatnih nekaj let padanja življenjskega standarda, tega pa si potem, ko življenjski standard pada od začetka 80-tih let, ne moremo več privoščiti. V izbor modela spada tudi potreba po zamrznitvi tečaja, zato tu sprememba ne pride v poštev.
Prvi aprilski podatki govore, da je inflacija padla pod nicTo in tako postala deflacija, kje bodo po Vaši sodbi cene pristale ob koncu aprila, kakšne probleme prinaša deflacija, kako se bomo ljudje sploh navadili nanjo?
Izgleda, da bo inflacija aprila približno - 3 odstotke. Za približno tri odstotke bodo torej cene aprila padle. Približno toliko, ali še bolj, bodo padale maja in junija. Po tem računamo, da naj bi imeli mesečno inflacijo nekaj manjšo kot 1 odstotek. To bo odvisno od doziranja naših monetarnih ukrepov. Potemtakem se nam Jugoslovanom ne bo treba privajati na življenje z deflacijo. Res pa je, da takšna gibanja povzročajo tudi padec proizvodnje, kar smo sicer pričakovali. Ta padec je nekoliko večji od predvidenega zato, ker smo morali sredi februarja zelo "zategniti monetarni pas". Denarni obtok je bil namreč konec decembra, ko smo začeli z antiinflacijskimi ukrepi, nekoliko večji od ocenjenega, pa tega nismo vedeli, saj tovrstni podatki precej zamujajo. Realno pa je računati, da se bo v drugi polovici leta zaradi nekaterih razvojnih ukrepov proizvodnja popravila in da bo njen celoletni padec približno 2 odstotka. To je neizbežna cena odpravljanja inflacije, ki je bila prej leta naš skupni problem številka 1. Ključno pri tem je, da bo padec cen v tem in naslednjih mesecih popravil realno vrednost osebnih dohodkov in dobička izvoznikov. Stvari - vključno s tečajem dinarja - bodo tako postopno prišle na pravo mesto, a to ne z rastjo cen in indeksiranjem, ki mu v prejšnjih letih ni bilo videti konca in s katerim smo vsi izgubljali. Podjetjem groze stečaji, je to kritični vrh gospodarske reforme, bo zvezna vlada reagirala ali prepustila proces samemu sebi? Podatki govore o 5 tisoč blokiranih žiro računih podjetij v Jugoslaviji,Mje je takšnih podjetij največ?
Podatki o blokiranih žiro računih oziroma o nesolventnosti podjetij so takšni: v prvih treh mesecih letos je zaradi nesolventnosti prijavljeno za začetek stečaja skupaj 213 podjetij v Jugoslaviji. Največ jih je v Srbiji (103), v Srbiji izven področja avtonomnih pokrajin jih je 68, Slovenija je s 15 podjetji na šestem mestu. V takšnih podjetjih v vsej Jugoslaviji dela nekaj več kot 136.000 delavcev, v Sloveniji pa 4.388. Konec marca je bilo v vsej Jugoslavi-
ji nesolventnih 3.236 podjetij z 1,577.247 zaposlenih, največ v Srbiji (1.570 s 784.028 zaposlenimi), Slovenija pa je bila s 173 podjetji, ki imajo 96.832 zaposlenih, na sedmem mestu. Ta problem se vse bolj zaostruje, kar je zaradi neobhodne restriktivne monetarne politike normalno. Podjetja se morajo opirati na realne vire denarja, saj je Narodna banka Jugoslavije zaklenjena in nazdra-vega denarja ne tiska več, zato tudi prelivanja niso mogoča. Osnova za dodatno emisijo denarja so izključno devizne transakcije, to je rast deviznih rezerv.
Za nami so najtežje odločitve: vstop v integralni trg (trg blaga in storitev, trg kapitala, trg delovne sile), začetek antiinflacijskega programa in pričetek politično-pluralističnih reform. Lahko rečemo, da smo že mimo kritične točke in da so reforme v Jugoslaviji nepovratne. Lahko jih kaj nepredvidenega upočasni, ne more pa jih več ustaviti in obrniti nazaj. Niso pa še za nami najtežji trenutki. Restriktivna monetarna politika in konvertibilnost dinarja gospodarstvo neizprosno izpostavljata mednarodni konkurenci. Rečemo lahko, da so opravljene temeljne spremembe v makroekonomskem ambientu, zdaj pa se pritisk osredotoča na mikrora-vni. Katera podjetja bodo zmogla priti skozi ozko grlo reforme, katera pa se bodo pred njim ustavila in propadla? Tudi takšnih bo veliko, a ne sme jih biti preveč. Določeno število bankrotov in po tem še večje število rojstev novih podjetij je zdrava stvar. Da bi bilo takšnih rojstev čim več in bankrotov čim manj, se zdaj v Zveznem izvršnem svetu osredotočamo na prestrukturiranje, tudi lastninsko, jugoslovanske ekonomije. Spremembe v ekonomskem sistemu to že omogočajo, vedno večji problem pa je (ne)znanje. Zato pripravljamo pomoč podjetjem preko številnih novih agencij, ki bodo delale neposredno ali pa bodo koordinirale ustrezna telesa v republikah. Ukvarjale se bodo s spodbujanjem razvoja drobnega gospodarstva, s prestrukturiranjem, nudile bodo pomoč domačih in tujih ekspertov, pomagale bodo sanirati bančni sistem, pospeševale bodo privatizacijo našega gospodarstva. Z ravni federacije ne bomo posredovali z denarjem, saj ga nimamo in to ni naša pristojnost. Določeni kapitalski vložki bodo iz zvezne agencije prišli samo v banke v okviru projekta njihovega saniranja. Kar se tiče sanacij podjetij, pa bo federacija nudila znanje in organizacijsko pomoč pri angažiranju domačih in tujih ekspertov. Ne glede na to ostaja težišče v samih podjetjih, in od njih je odvisno, ali bodo s sposobnim managementom pravočasno izkoristila sistemske prednosti, ki jih nudi stabilnost in konvertibilnost domače valute, odsotnost inflacije in ekonomski sistem, ki zaradi svoje deregulacije podjetjem pušča proste roke, da se, kot temu rečemo, "znajdejo".
Napovedali ste odmrznitve plač in cen že pred koncem junija, potemtakem prehod ne bo prelomen, so pogoj za odmrznitev plač kolektivne pogodbe, ki jih, vsaj v Sloveniji tako kaže, ne bo lahko sprejeti, saj zbornica ponuja 350 mark za najnižjo izhodiščno plačo, sindikat pa zahteva 600 mark?
Zakon o zamrznitvi plač bi radi ukinili tako, da bi tovrstne naloge prevzele kolektivne pogodbe. Pri kolektivnih pogodbah gre za institucijo trga delovne sile, ki ga želimo kar se da spodbujati, podobno kot z nastajanjem borz, vrednostnih papirjev itd. spodbujamo trg kapitala. Izgleda pa, da delo pri kolektivnih pogodbah teče prepočasi in verjetno na njihovo uveljavitev ne bomo mogli čakati. V vsakem primeru je jasno, da zgolj podpis kolektivnih pogodb sam po sebi ne more dvigniti osebnih dohodkov, pač pa je to lahko le rezultat večje produktivnsoti. Zdi se mi realno, da se pri odmerjanju osebnih dohodkov v kolektivnih pogodbah začne s sedanjim stanjem, znotraj tega pa omogočiti večjo diferenciacijo. Globalno povečevanje osebnih dohodkov bi namreč šlo lahko samo na račun investicijske potrošnje ali pa materialnih stroškov skupne in splošne porabe - vse to pa je že tako ali tako dokaj simbolično in tu ni več kaj prida rezerv. Seveda je v teh sektorjih treba še marsikaj postoriti za racionalizacijo, toda v svoji materialni teži v primerjavi z osebnimi dohodki to ne pomeni veliko. Pritiski za povečevanje osebnih dohodkov lahko povzročijo samo pritiske za povečevanje števila brezposelnih, saj je
?;lobalni obseg razpoložljivih sredstev za osebne dohodke dokaj iksna količina. Povečati osebne dohodke na delavca je potemtakem mogoče le z zmanjševanjem števila zaposlenih. Prepričan sem, da je to pomemben izhod v mnogih podjetjih, težko pa bi to razumel kot splošno sindikalno orientacijo. Kakšne so možnosti, da postane dinar tudi zunanja konvertibilna valuta?
Dinar je že zunanje konvertibilna valuta. Uveljavlja se na mnogih menjalnicah v tujini in v tujih bankah. Če kje dandanes še za dinar dajo manj druge valute, kot je predpisano z našim tečajem, je to napaka tistih, ki v tujini dinarje prodajajo. Zakaj jih prodajajo v tujini pod ceno, če jih lahko domačim bankam prodajo po uradnem tečaju!? Prav gotovo bo postopno, v mnogih pnmenn pa se je to že zgodilo, dinar tudi v tujini dosegel uradno vrednost, ki mu jo je določila Narodna banka Jugoslavije. V letošnjem letu bo Jugoslavija spremenila svoje članstvo v Mednarodnem monetarnem skladu tako, da ga bo preselila iz člena 14. statuta Mednarodnega monetarnega sklada v člen 8. S tem bo dinar tudi formalno dobil konvertibilno veljavo in ga bodo banke v svetu dolžne sprejemati in šteti za konvertibilnega.
Odlašate z davčno reformo, saj je jemanje denarja seveda zelo občutljiva stvar, v Sloveniji jo tolmačimo kot poseganje v našo suverenost Kako bo zvezna vlada razvezala ta vozel?
Ko govorimo o davčni reformi na ravni Jugoslavije interes Zveznega izvršnega sveta sploh ni »jemanje denarja«. Prav tako ni naš cilj izenačevati osebne dohodke, dobičke itd. in na to področje vnašati uravnilovko. Gre namreč preprosto za to, da morajo v Jugoslaviji vpeljati davke, kakršni so značilni za Zahodno
Evropo, ki je po svoji učinkovitosti in splošni ureditvi pomemben zgled pri delovanju Zveznega izvršnega sveta. Želimo tudi doseči preglednost našega davčnega sistema, da bi tuji investitorji lahko izračunali, kakšne davčne obremenitve jih čakajo, ko bodo ustanavljali svoja podjetja v Jugoslaviji ali pa vlagali denar v mešana podjetja. Zdi se mi, da so pri tej temi v Sloveniji premalo prišli do besede ekonomisti, pa tudi pretok informacij o tej temi do slovenske javnosti ni bil dovolj nepristranski. Želimo vpeljati davek na dodano vrednost, davek na dobiček podjetij in sintetični davek na celotni prihodek občanov. Pri tem je pomembno, da zgolj za davek na dodano vrednost velja, da ga je treba pobirati na ravni Jugoslavije kot celote, saj takšnega davka po njegovi naravi ni mogoče razbijati po republikah. Prej je realno, da bi lahko del tega davka republikam vračali, saj bi davek na dodano vrednost več kot zadoščal za proračunske potrebe na ravni federacije. Iz tega se vidi, da federaciji ni potrebno pobiranje davka na dobiček podjetij in davka na celotni prihodek občanov, gre pa nam za to, da bi ta dva davka - skupaj z davkom na dodano vrednost - sestavljala celoto davčnega sistema v Jugoslaviji, ki bi bil tujcem razumljiv. Takšna ureditev ne preprečuje republikam, da poleg tega predpišejo še dodatne davke, na primer ekološkega. Seveda bo aktualno vprašanje tako imenovane »davčne kompeti-cije«, ko republike in tudi občine z davki ne bodo smele pretiravati, če ne bodo želele, da jim bo zaradi prevelikih obremenitev poslovna skupnost pobegnila na druga območja. Ekonomski sistem je namreč spremenjen tako, da bistveno povečuje mobilnost kapitala, v določeni meri pa tudi delovne sile.
Ne glede na probleme, ki za davčno področje izvirajo iz ustavne razprave, v Zveznem izvršnem svetu intenzivno delamo. Tečejo strokovni projekti, saj je davčna reforma obsežno delo. Pri tem nam precej pomagajo tudi eksperti, predvsem iz institucij Evropske skupnosti. Ta trenutek za davčno reformo niti ne potrebujemo ustavne »zelene luči«. Tudi če bi jo imeli, strokovne priprave na davčno reformo trajajo nekaj let, saj vemo, da se je čas za izvedbo davčne reforme na Japonskem, v Franciji itd. približal desetim letom. Ustava ni ovira za naše delo, ko pa bodo strokovne priprave pripeljale do točke, ki bi narekovala ustavne spremembe, bo o vsebini in načinu našega skupnega življenja v Jugoslaviji že marsikaj jasneje, kot je zdaj. Kakšne novosti bo prinesel carinski zakon?
Carinski zakon namerava predvsem zmanjšati število izjem pri uvozu. Zdaj skoraj 47 odstotkov uvoza uživa izjemen položaj pri carinah, bodisi tako, da carin sploh ne plačuje, ali pa plačuje nižje. Jasno je, da zato preostali uvoz plačuje toliko več. Samo po sebi bo to znižalo splošno carinsko obremenitev. Poleg tega bomo dodatno zmanjšali carinske stopnje in jih tako uskladili z našimi obveznostmi v GATT-u. Carinske tarife nameravamo smotrneje prilagoditi potrebam zaščitne politike, saj so trenutno carine precej fiskalno motivirane.
Se vlada dokončno odpoveduje tisočmetrskemu pasu ob mejah ali zadevo le odlaga, kakšne so reakcije na obvezno menjavo na vzhodnoevropskih mejah, kako dolgo lahko obstane?
Komparativne analize kažejo, da tisočmetrski obmejni pas ni večji, kot pri drugih evropskih državah, pač pa manjši. Res pa je: če smo toliko časa vzdržali s sedanjim stometrskim, bomo lahko tudi v prihodnje, saj se v zadnjem času ni zgodilo nič takšnega, kar bi narekovalo širitev obmejnega pasu. Aktualen in realen pa je problem kvalitetne zaščite naše meje - ne pred drugimi državami, saj se vojno-politične razmere zboljšujejo - pač pa pred «tranzitom« mamil, orožja, terorizma, ilegalne delovne sile itd. Na to nas opozarjajo zahodne države, ko razmišljamo o ukinitvi potnih listov in viz za vstop v Jugoslavijo v letu turizma, to je letos, morda pa tudi pozneje. Zaščito meje bomo obravnavali tudi v okviru večje profesionalnosti na tem področju ter v okviru prilagajanja Jugoslovanske ljudske armade gospodarskim in političnim reformam v Jugoslaviji.
Reakcije prizadetih na uvedbo obvezne menjave na vzhodnoevropskih mejah so seveda negativne. Zgodilo se je pač, da je zaradi uvedbe konvertibilnosti dinarja med področji s konvertibilnimi in področji z nekonvertibilnimi valutami premaknila na naše severovzhodne meje. V dilemi, ali vpeljati vize ali pa vpeljati obvezno menjavo, smo se odločili za slednje, kar že daje dobre rezultate in bolj ali manj natančno odraža naše namene. Ključni je vsekakor problem družbene lastnine, ki seveda nikakor ni enostaven, rekli ste, da bodo potrebne operativne, pragmatične reši4 tve, ki jih zvezna vlada že pripravlja, kakšne bodo? Kakšno bo (samoupravljanje v družbenih podjetjih?
Znanost glede lastnine ne daje enoličnih odgovorov. Poleg tega ta vprašanja niso rešljiva čez noč, na kar opozarja tudi izkušnja V drugih državah. Res pa je, da je treba začeti takoj. Zato bo zvezni izvršni svet, potem ko je pred meseci z Zakonom o razpolaganju z družbenim kapitalom odprl proces privatizacije družbene last-
nine, v kratkem prišel na dan z novimi predlogi, ki naj to pospešijo. Spoštujemo tržno filozofijo in zato se v zvezi z lastnino ukvarjamo s problemom njene ponudbe, povpraševanja po njej in cene, po kateri naj se prodaja. Kar se tiče ponudbe, bomo izvršili klasifikacijo družbenih podjetij, tako da bi videli, katera so primerna za prelevitev v državna oziroma za javno lastnino. Po drugi strani pa bomo kandidate za privatizacijo iskali med podjetji, kjer to lahko izpeljemo hitro in uspešno. Pomemben bo tržni položaj teh podjetij, organska sestava, interes delavcev in drugih, da jih kupijo itd. Kar se tiče povpraševanja, iz sveta prilagajamo modele, ki bi omogočili kreditiranje delavcev, da bi kljub skromnim dohodkom in varčevanju lahko kupili svoja podjetja deloma ali v celoti. Nekaj podobnega razmišljamo za prodajo stanovanj. Seveda se bodo kot pomembni kupci naših podjetij pojavili tudi tujci. Razvijamo metodologije vrednotenja kapitala in postopke, ki naj podjetja »pripravijo za privatizacijo«. V obstoječih lastninskih razmerjih je treba podjetja kar se da izboljšati in tako pri njihovi prodaji doseči čim višjo ceno.. Zato je pomembno, da Zvezni izvršni svet »lansira« idejo o lastninskem prestrukturiranju oziroma o nacionalizaciji in privatizaciji v okviru celotne koncepcije prestrukturiranja jugoslovanskega gospodarstva. Končni cilj prestrukturiranja in v tem okviru tudi lastninskega, pa tudi privatizacije, je, povečati učinkovitost in donosnost našega gospodarstva, s tem pa tudi izboljšati naše blagostanje. V družbenih podjetjih - preden bodo prodana, kar bo nekajletni proces - naj bi upravljanje prevzeli upravni odbori upnikov, ekspertov, predstavnikov zaposlenih, v primeru javnih podjetij pa tudi države - republiške oziroma občinske. Seveda se ideja o Upravnih odborih nanaša na večja podjetja, za manjša podjetja pa naj bi bila ta varianta na razpolago prostovoljno. Gospodarska reforma brez politične ni uresničljiva, zdaj jo pomikate na politično področje, z zajetnim svežnjem sprememb kazenskega zakona, zakona o političnem združevanju, zakona o vojaških sodiščih in o služenju v JLA, sočasno z ukinitvijo izrednih razmer na Kosovu in amnestijo političnih zapornikov. Kakšna je rdeča nit teh sprememb, je bilo zanje težko dobiti soglasje državnega in vojaškega vrha?
Rdeča nit sprememb, ki ste jih našteli, je pluralizem, konkurenca, svoboda, odprtost v svet in pravna država. Najprej smo te vrednote uveljavljali v ekonomskem sistemu. Odražajo jih novi zakon o podjetjih, o bankah, o delovnih razmerjih, o vrednostnih papirjih, o trgu vrednostnih papirjev, o zunanjetrgovinskem poslovanju, o zadrugah itd. Zdaj te vrednote pomikamo na politično področje in predlagamo radikalne politične spremembe v državi. Spremembe političnega sistema so rezultat in ne nasprotje procesov, ki jih je sprožil Zvezni izvršni svet. Pri tem je deloval v korelaciji z demokratičnimi pritiski doma in demokratičnimi spremembami v vzhodnoevropskih državah. Lahko rečemo, da politične spremembe zaokrožajo in podpirajo celovito in konsistentno jugoslovansko reformo. Državni vrh s tovarišem dr. Janezom Drnovškom na čelu je v mnogočem pomagal utirati pot. Kar se tiče vojaškega vrha, je treba upoštevati, da je v političnih zahtevah vključen v Zvezni izvršni svet. Potemtakem je sokreator rešitev, ki jih predlagamo. Preobraža se tudi Jugoslovanska ljudska armada - res je, da je to velika institucija, kjer transformacija teče po svojih notranjih zakonitostih. Lahko pa se zanesete, da resnično teče.
Se bo po Vaši oceni položaj zvezne vlade kaj spremenil po volitvah v Sloveniji in na Hrvaškem?
Kot sem omenil, so politične reforme, s tem pa tudi večstrankarske volitve, rezultat in sestavni del jugoslovanskih reform. Vsega tega smo v Zveznem izvršnem svetu veseli in štejemo, da smo z vrstnim redom potez, ki jih je v svojem dosedanjem enoletnem delu vlekel Zvezni izvršni svet, bistveno prispevali k nedramati-Čnim političnim spremembam v Jugoslaviji. Potemtakem so neposredne volitve pomembna spodbuda za naše bodoče delo - ne glede na to, kakšen izid volitev si je kdo intimno želel. Volitve v Sloveniji in Hrvaškem, tako bo z njimi tudi v drugih republikah, postavljajo Zvezni izvršni svet še bolj na prepih. Doslej srno delali pod težo realnih problemov, odslej pa bomo tudi pod Pritiskom konkurence novih in drugačnih idej. Naše delo bo s tem postalo še bolj izzivalno. V to tekmo se spuščamo z dobrih starih pozicij. Dosegli smo že kar nekaj nespornih rezultatov; 'vezni izvršni svet si je ustvaril »know-how«, kako na miren način izpeljati zapleteno reformo gospodarskega in političnega življenja v državi, kjer je neki model razvoja izčrpal svoje potenciale. Pri vpeljavi trga politične demokracije v Jugoslavijo se opirajo na domače raziskovalce, še važnejše pa je, da smo v tesnih stikih s številnimi tujimi institucijami (Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Mednarodni monetarni sklad, OECD, EFTA itd.) ln s tujimi strokovnjaki, ki so vrhunski za posamezna področja, npr. Geoffrev Sachs iz ZDA in Michael Bruno iz Izraela za spopad z inflacijo, Steve Hanke iz ZDA za privatizacijo, Aristubolo ?e Juan iz Španije za sanacijo bančnega sistema, Derek Abeli iz Švice za management in reformo države itd., na razpolago pa "namo tudi zaupanje, ki ga uživamo v jugoslovanski javnosti in v'adah razvitih, zlasti zahodnih držav.
Čeprav imamo svoje delo radi, pa bi ga seveda z veseljem prepustili tistemu, ki bi ga znal opraviti uspešneje. Ste prepričani, da bodo letos v vseh delih Jugoslavije opravljene nepo-ir*dne večstrankarske volitve?
^a, o tem sem prepričan. To smo imeli tudi pred očmi, ko smo Predlagali spremembe jugoslovanske ustave, ki naj vpeljejo večstrankarski pluralizem, zakon o političnem združevanju občanov ") novi volilni zakon za volitve v Zvezni zbor Skupščine Jugosla-v,je.
Kako se počutite v Beogradu, se tam že razcveta »pomlad«? V Beogradu se počutim dobro. Premalo pa imam časa, da bi uži-val vrhunsko glasbeno, likovno, dramsko in drugo kulturo, ki jih Hudi Beograd, da bi se zadrževal v dobrih lokalih in na športnih jCrenih, da bi gojil številna prijateljstva, ki me vežejo na ljudi, ki «'vijo v Beogradu. Pomlad je tu v razcvetu - tudi tista, na katero J^erite z vprašanjem. Zelo je že napela popke in lahko se zanese-e> da bo kmalu »eksplodirala« v vsej svoji svetovljanski, tradicionalno demokratični, pa tudi lirični razsežnosti, ki je tako znatna za tukajšnji svet.
Sjntbol delavskega praznika so bile nekdaj železarske roke, ki smo se J'nt na Gorenjskem ob 1. maju leto za letom globoko priklanjali, zdaj to je tudi ta zbledel, bolje rečeno izpuhtel, novega še nimamo, kakšen 1 bil po Vašem mnenju primeren za današnjo rabo?
em bolj suhoparen človek in zato mi simboli in manifestacije ni-,° Preveč pri srcu. Če pa bi kaj predlagal za »današnjo rabo«, ,°t omenjate, pa mi pade na misel bister potoček. Je iskriv, a hla-.en» je jasen in vidi se mu do dna.
^ Pa lahko uporabite za simbol tudi nekaj, česar ni mogoče na-sati, bi predlagal polnokrvnost in zdrav razum.
JOŽE KOŠNJEK
Samostojna Slovenija v evropski družini narodov
Pred leti pregrešna misel je danes narodova last
Prispevki za slovenski nacionalni program, objavljeni pred tremi leti v 57. številki Nove revije, so razburkali slovensko in jugoslovansko javnost, avtorji prispevkov pa so bili tarča grobih napadov in diskvalifikacij, pač značilnih za sistem, v katerem smo donedavne-ga živeli. Cas se je zasukal, marsikaj pred leti pregrešnega smo spravili v življenje, sedaj pa je pred nami 95. številka Nove revije s prispevki o samostojni Sloveniji.
"To je nadaljevanje 57. številke Nove revije, zaradi katere sva bila midva z Nikom Grafenau-erjem takrat kritizirana in s strani takratnega socialista Smoleta odstranjena s položaja. Če danes berete 57. številko, se vam ne zdi nič posebnega, nekaj vsakdanjega. Jaz upam, da bomo čez tri leta, po tej 95. številki, rekli enako: saj smo samostojno Slovenijo že dosegli. Slovenska zgodovina se precej vrti okrog revij. Nekateri njeni prelomni trenutki se pokrivajo z nastankom in ukinjanjem revij, kot na primer Beseda, Perspektive, Sodobnost in nazadnje Nova revija, katere 57. številka je bila začetek slovenske politične pomladi," razmišlja ob izidu 95. številke dr. Dimitrij Rupel.
Računajmo tudi na pasti
V 95. številki Nove revije, ki je izšla v 4500 izvodih, sodeluje 42 avtorjev od 50 povabljenih. Odziv kaže na aktualnost teme, na primernost časa za razmislek o tem, na to, da so novore-vijaši zadeli "žebelj na glavo". Ker je govor o osamosvojitvi Slovenije, ne gre le za idealno zamišljeno prihodnost slovenskega naroda, marveč tudi za premišljanja o omejitvah, negativnih posledicah in siceršnjih nevarnostih, ki bi utegnile spremljati program slovenske osamosvojitve. Treba je izdelati različne scenarije, scenarije različnih možnosti. Avtorji prispevkov so se tega zavedeli in videnje samostojne Slovenije popisali s stališča naravne narodove pravice do samoodločbe, z mednarodnih vidikov, zgodovine od leta 1918 dalje, političnega sistema, prebivalstva, ekonomije, ekologije, kmetijstva, zdravstva, kulture, vojske in miru.
Dvoje stališč iz 57. številke Nove revije (mimo nje ob pisanju o 95. številki ne moremo) je postalo narodova last: spoznanje o slovenski nesamostojnosti in pravica do samoodločbe. Nekaj tega smo v Sloveniji že uresničili: septembra lani smo v dopolnjeno slovensko ustavo
zapisali pravico do samoodločbe s pravico do odcepitve in ponovne združitve, v začetku letošnjega marca pa je slovenska skupščina, na predlog Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega sociološkega društva, iz naslova republike izločila ideološki privesek "socialistična" ter soglašala samo z Republiko Slovenijo. V Gradivu za novo slovensko ustavo tudi piše, da ne predvidevamo obstajanja Republike Slovenije v kaki zvezni državi, ampak je sprejemljiva le zveza držav. Gradivo zavrača federativno ureditev in pristaja le na načelo konfederativnosti. To pomeni, da je slovenska zahteva konfe-derativnost in zanjo se ogrevajo vse vidnejše slovenske stranke. Samostojna je namreč lahko le tista ustava, ki nima nad seboj še kakega drugega zakona. Torej takšna ustava, med drugim razmišlja 95. številka Nove revije, ki ni podrejena nekakšni nadustavi, kakršna je sedaj jugoslovanka v odnosu do slovenske ustave. Primat naj ima torej slovenska ustava, jugoslovanska ustava pa naj bo kot ustava druge stopnje, izvedena iz republiških ustav.
Dr. Jože Pučnik:
Povezanost kulture in politike
"Številka 57 Nove revije je bila senzacija predvsem zato, kako se je nanjo reagiralo. Sprožila pa je marsikaj, kar se danes dogaja. Nekaj pa je značilno za slovenske razmere: pri nas raste politika iz kulture. Upam, da politika v tem smislu ne bo nikoli pozabila svojih korenin, da ne bo samo tehnologija oblasti, ampak služabnica širše skupnosti. 57. številka je povzročila reakcije, ki se jih njihovi pobudniki niso predstavljali. Javno razčiščevanje je bila sestavina starega časa. Izkazala se je kot neproduktivna, hitreje je raslo prav tisto, kar so želeli zatreti. Za sedanji čas je značilno, da se politike lotevamo ljudje, ki se nismo nikoli šolali v politiki. Majhni narodi so vedno težko živeli in tudi v prihodnje njihova pot ne bo lahka. Živeti bomo morali kot družina. V njej je mogoče najti prostor za vse tisto, kar industrijske družbe izganjajo iz človekovega življenja. V družini se je mogoče prepirati, ne da bi prišlo do trajne zamere, v družini se je mogoče zjokati, pritoževati, spričkati, vendar se je mogoče kljub temu dobro obnašati. Seveda pa mora to spremljati odločnost. Svoje zahteve moramo jasno postaviti, jih trezno premisliti, nato pa z vso odločnostjo uveljaviti. Kompromisi so del življenja, vendar za nas Slovence glede temeljnih vprašanj obstajanja kompromisov ne more biti."
Konfederalni ustava
zakon, ne
Doslej se je republiška ustava vedno spreminjala za zvezno
Dr. Bogo Grafenauer: Relativna samostojnost
"Srednja Evropa za Slovence ni prava rešitev. Tu so še sile, ki že od sredine prejšnjega stoletja dalje tarejo in pritiskajo na slovenski narod. Število Slovencev stalno upada, pa naj gre za Italijo, Avstrijo ali Madžarsko. Solucija za Slovence je Evropa narodov. Glede samostojnosti je pri Slovencih dosežen konsenz. Boljševistična varianta šestojanuarske diktature je nesprejemljiva, pomeni razhod Jugoslavije. Na samostojnost gledam kot realni zgodovinar. Vsaka samostojnost je relativna. Mogoče so izjeme veliki narodi. Sodim, da je nacionalna enota, ki zmore samostojno živeti, 100 milijonov. Vendar se splača potruditi, vendar z jasno predpostavko, da nam preživetje ni vnaprej zagotovljeno."
Dr. Janez Malačič:
vsiljena predstava o majhnosti
"Kompleks majhnosti nam nekateri naprej in naprej vsiljujejo. Dobivamo že kompleks majhnega naroda. Imam podatke iz leta 1983. Na svetu živi okrog 1300 narodov v 166 državah. Slovenci smo z dvema milijonoma, kolikor nas je, okrog 200. mesta. Kar 296 narodov je bilo takih, ki so manjši od nas, 36 narodov pa je manjših od 100.000. Zato menim, da ni razlogov za slovenski kompleks majhnosti, da je treba obrniti razmišljanje v drugo smer. Res je, da so nas hudo potujčevali vsa leta zgodovine, odkar obstajamo, vendar je naš položaj neprimerno boljši kot položaj v sovjetskih pribaltskih republikah, kjer so manjšine številčnejše kot matični narodi.
ustavo, tako da je primat vedno ohranjala zvezna ustava. Izjema je bil zadnji slovenski poseg z brisanjem ideološkega predznaka iz imena republike. Sočasna veljava dveh ustav je absurdna, saj država kot stavba ne more imeti dveh temeljev, enega tam, kamor spada, drugega pa na strehi. Temelj konfederacije zato ne more biti ustava, ampak le konfederati-vni zakon. Ta zakon pa ne more in ne sme pomeniti nič drugega kot uzakonitev konfede-ralne pogodbe, pogodbe med suverenimi republikami oziroma državami. V konfederativni zakon zato ne sodijo določila o temeljnih človekovih pravicah in državljanskih svoboščinah ter drugih stvareh, ampak le določila o medsebojnem odnosu med člani konfederacije in
njihovem skupnem nastopanju navzven. Prav to področje pa je treba zelo natančno določiti. Zakaj. Nova revija opozarja: madžarski demokrati predlagajo srednjeevropsko konfederacijo Madžarske, Avstrije, Italije in Jugoslavije, pri tem pa pozabljajo, da Madžarska ni isto kot Jugoslavija, preskočijo Slovenijo kot mednarodni subjekt, jo obravnavajo le kot regijo in pozabljajo na Slovence kot narod, ki ima pravico do samostojnega odločanja o svojih mednarodnih povezavah. Zato je treba čim prej doseči mednarodno priznanje prav te pravice, pravice do pogajanja za vstop v morebitno Evropsko konfederacijo. Vanjo se ne bi mogla (smela) vključiti kot Jugoslavija, niti kot konfederati-vna Jugoslavija, ampak njene posamezne države.
Odrekanje nasilju
Nedvomno drži, da še vedno živimo v Jugoslaviji, sta zapisala v imenu uredništva 95. številke Nove revije O Niko Gra-fenauer in Tine Hribar__
. Ustavnopravno smo se dejansko že izločili iz nje. Skupno življenje postaja čedalje bolj neznosno. Osamosvojitev Slovenije je postala nujnost, nujnost glede na realne možnosti. Moramo se osamosvojiti, tistega, česar se je treba pri tem izogibati, pa je nasilje. Temu se moramo že vnaprej odreči. Če se pa bomo lahko izognili tudi nasilju nad nami, pa je drugo, čeprav zelo resno vprašanje. Samostojna Slovenija je nujna, če se hočemo ohraniti kot Slovenci. Če ne bo šlo drugače, bo nujna tudi odcepitev. Končni slovenski cilj je nedvoumen: postati vsem drugim narodom enakopraven narod. Pogoj za to je narod s samostojno državo. Vsekakor se v transnacionalno Evropo ne bomo mogli enakopravno vključiti kot sub-nacionalni, podrejeni narod brez svoje države.
BLAŽ KUJUNDŽIČ
Je čas življenja in je čas smrti
Nič, kar ni od vekomaj, tudi ni za vekomaj. Enkrat se (v zgodovino) pride, enkrat se (iz nje) gre. Nekaj sistemsko-ekološkega je na tej minljivosti. Novo ne more nastajati samo poleg starega, ampak namesto starega.
Abrahamova leta
Pred tedni sem Socialistično zvezo poglasil za pogrešano. Ugotovil sem, da je kar naenkrat ni. Ko nekoga, proglašenega za pogrešanega, dolgo ni, se ga proglasi - za mrtvega. Socialistična zveza ni bila Hessejev stepni volk, ki sije sam določi čas svojega nehanja. Petdeseti rojstni dan. No. Se eno leto bi bilo do takrat.
Socialistična zveza je delala in se imela, kot pravimo, kakor so drugi hoteli. In zahoteli so si njenega konca. Verjetno se niso trudili s kakšnim okroglim datumom. Naključje je hotelo, da je njen konec padel na obletnico njenega začetka. Ob njeni deve-tinštiridesetletnici smo jo proglasili za mrtvo.
Vse in nič
Neka mračna naslada je bila v tej proglasitvi. Pri tistih, ki smo jo z inekcijami držali pokonci. Potem ko se nam je temni predmet poželenja na volitvah izmuznil iz rok. V Socialistični zvezi smo do zadnjega računali, sedaj ugotavljamo, da malo naivno, da bodo za Socialistično zvezo glasovali ljudje, ki so se tako ali drugače čutili povezani z bivšo SZDL. To se ni zgodilo. Vsi smo bili v SZDL, sedaj se bomo pa odločili za eno od strank znotraj njenega bivšega okvira. Tako so razmišljali volilci. Nič čudnega, saj naše organizacije kot nekaj posebnega med drugimi političnimi organizacijami tako rekoč ni bilo za zaznati. Ni bila sprojilirana. Bila je vse, to oz. skoraj to je hotela ostati, kar naenkrat pa je skoraj nič. Logično, volilci so izbirali med deli nekdanje celote, te nekdanje celote pa v njeni nesprofilirano-sti sploh ne opazijo. Dediščina OF in nekdanje široke SZDL ni pritegila niti tistih, ki bi jih lahko, nasproti drugim pa se kaže kot breme.
klasično - rdečo in moderno - zeleno simboliko.
Naivne in perverzne misli se mi hkrati porajajo ob nageljnu. Naivnost Malega princa, ki misli, da je na Zemlji vse tako preprosto in očarljivo kot vonjanje rož. Perverznost Orienta, kjer, vonjajoč rožo, kujejo svoje načrte.
Rdeče te ljubim zeleno
Danes si upati reči za neko organizacijo, da je s tem, če je socialistična tudi rdeča, je naivno odkrito. Saj kup stvari je res bolj pomembnih kot nekakšne barve, vendar če že vprašaš Vranitzke-ga in Craxija, kakšne barve sta, sta - rdeča. In zakaj ni? In ne zakaj tudi mi? Še podrobnost. Svetlordeči. Bog ne daj temno. Svetlordeče so nas doslej gnjavili temnordeči. Zdaj nas gnjavijo protirdeči. Bo minilo. Bo preveč problemov. In to večina takih, katerih reševanje je pisano na kožo rdečih strank. Ki so vse tudi zelene. Kolikor je možno in treba. V okviru celovitega pogleda na svet in upoštevanja načela smotrnega razvoja ob ekološkem ravnovesju.
Rdeče in črno
Kako mi pristoji rdeče-črna obleka, sprašuje Vranitzky. Le modri Heider se zmrduje. Rdeča in modra barva sploh ne sodita tako skupaj, kot se pri nas zdi. Vpliv zastave. Ko bomo socialisti zopet toliko pridobili na pomenu, da bomo interesantni za sklepanje koalicij, sem po avstrijskem zgledu za rdeče-črne koalicije. Za koalicije s predstavniki ljudstva, ne s predstavniki elit. Hkrati moramo tako sedaj v organizaciji poiskati in iz nje nagnati notranjega sovražnika, kije celo v naš trenutni simbol vtihotapil modro barvo. Rdeča organizacija z modrim simbolom. Peklenšček. Novi simbol bo pa tako in tako rdeč in zelen -nagelj.
Nazaj
OF so ustanovili takratni komunisti, liberalci in krščanski socialisti. Njihovi nasleniki so se na eni strani zmrdovali, poglej jo Socialistično zvezo, kako si prilašča našo dediščino, na drugi strani pa rekli, kar naj, vendar mora zato biti taka, taka in taka. In Socialistična zveza kot zvesta naslednica OF in SZDL je nasedla. Rezultat. Volilna smrt. Vsi tisti, ki so ji določali, kakšna mora biti, so volili druge stranke. Tiste, ki so ustanovile OF.
Naprej
Kako naprej? Da, naprej. Simbolična beseda. Vonvdrts, avan-ti. Socialistična gesla, naslovi njihovih časnikov. Izhajati je treba iz pomena samega imena organizacije, tradicije pa iskati pri tistih levih in desnih socialistih, ki so se eni po združitvi s komunisti v času ilegale izgubili med njimi, drugi pa delovali samostojno in še sedaj čuvajo sedež v Socialistični internacionali. Za pozabiti pa zlasti ni tretjih, ki so pri tej delitvi izviseli. Zaradi svojih, po današnje bomo rekli, kon-federalističnih stališč.
Propad Rima
Nam Gorenjcem je simbol rešitve teh dilem zelo blizu. Rdeče-zeleni simbol dvestoletne evropske in stoletne slovenske socialistične tradicije. Nagelj. Z vsem svojim nacionalnim in internacionalnim pomenom. Z vso svojo
Padajoči križi
Večkrat se bomo še zarekli, vendar, ali sta SZDL in OF predhodnici socialistične stranke? Nista oz. samo toliko kot vseh novonastalih strank. Ali ne pomeni to preglobokega in nasilnega reza s preteklostjo? Ne. Pravzaprav sploh ni rez. Kar je mislilo odmreti, je odmrlo samo.V strankarskem smislu. Ostalo pa je veliko nadstrankar-ske dediščine SZDL. Vsem nam. Te, tako kot drugih stvari iz preteklosti ni nasilno za odstranjevati. Prosto po Menartu naj rečem, naj padejo samo tisti križi, ki bodo sami zgnili v tleh. Upam, da vsakodnevnega življenjskega nadstrankarstva ne bo med njimi.
Chicago in sv. Jožef
Bralcem velja v imenu novona-stajajoče socialistične stranke čestitati k bližajočima se praznikoma. Tako k prazniku poskusa narodne enotnosti in suverenosti kot k mednarodnemu prazniku dela. Pri tem zadnjem, ki je že po definiciji socialističen, velja poudariti eno naših bistvenih značilnosti. To je ideološka širina. Socialisti računamo tako na tiste, ki jim ta praznik pomeni
obletnico enega od dogodkov iz zgodovine mednarodnega delavskega gibanja kot na tiste, ki jim pomeni svetega Jožefa delavca dan.
STOJAN SAJE
Pogovor z dr. Dušanom Plutom
Želimo umirjen razvoj Slovenije
Varstvo okolja vplesti tudi v politično odločanje
Ljubljana, 20. aprila - V dneh predvolilnih in volilnih dogajanj je imel polne roke dela tudi predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut. Njegova časovna stiska se ni polegla niti, potem ko je bil že izvoljen za člana novega slovenskega predsedstva, a je vseeno rad privolil v pogovor za bralce Gorenjskega glasa. To je storil s toliko večjim veseljem, ker se je beseda sukala predvsem o varstvu okolja. Pokazal se je kot dober poznavalec gorenjskih ekoloških težav, o katerih je povedal marsikaj zanimiviga, a obenem tudi kritičnega!-
Za uvod vas prosimo, da za naše bralce zaupate nekaj osebnih podatkov!
»Najbrž ni nobena skrivnost, da sem Belokranjec. Rojen sem bil 17. avgusta 1950. leta. Osnovno šolo sem obiskoval v Semiču in potem gimnazijo v Črnomlju. Po gimnaziji sem se vpisal na študij geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. Tam sem opravil magisterij in doktorat na oddelku geografije. Tam sem tudi zaposlen. Doslej sem opravljal dela asistenta in docenta, trenutno pa sem predstojnik oddelka. Že od študentskih let naprej me zanima problematika varstva in urejanja okolja, predvsem prostorski vidiki, pa odnos med človekom in naravo ter spremembe, ki zaradi tega nastajajo. V novejšem času sem prišel do ugotovitve, da je treba strokovna razmišljanja o varstvu narave vplesti tudi v sfero odločanja. Zato sem se iz tega vidika odločil, da se vsaj v tej fazi demokratizacije Slovenije ukvarjam tudi s politiko, vendar bi rad vnaprej ostal bolj pri strokovnem delu.«
Kako ocenjujete uspeh Zelenih Slovenije na nedavnih volitvah in kakšne so vaše napovedi za sodelovanje v bodoči skupščini? »Z uspehom na volitvah smo zelo zadovoljni, posebej če ga primerjamo z razmerami v drugih deželah. Če pogledamo samo statistiko zahodnoevropskih držav, imamo Zeleni Slovenije procentualno največ poslancev v parlamentu. To, da bi bil kdo član predsedstva oziroma v vladi, pa se drugod še ni primerilo.
Zeleni Slovenije bomo vztrajali, da se ekološke sestavine našega programa, ki so v bistvu zaveza zaradi dobljenih glasov volilcev, udejanijo v skupščini. Organiziran imamo programski svet, ki bo pripravljal strokovne pobude za skupščino. Vemo, da so problemi težki, vendar sodimo, da je možno v določenem času odpraviti vrsto ekoloških žarišč. Želimo priti do Slovenije, ki bo omogočala umirjen materialni standard. Torej ne zagovarjamo vseobsegajočega potrošništva, ampak umirjeno, človeka vredno življenje v zdravem okolju.«
Na volitvah ste dosegli tudi osebni uspeh. Zanima nas, katere naloge boste kot član slovenskega predsedstva postavili v ospredje?
»Priznati moram, da me je ta uspeh presenetil. Obenem je lepo priznanje zame osebno in za vsa prizadevanja za boljše varstvo okolja, ki segajo v Sloveniji že kar daleč nazaj. Mislim, da so volilci izbrali posrečeno kombinacijo strpnih ljudi, med katerimi bo sodelovanje gotovo dobro.
Svoje delo v predsedstvu vidim na treh področjih, ki se preple-
tajo med seboj. Za ekološke problematiko bi želel, da se tudi v predsedstvu ustvarijo politično zrele razmere za razreševanje težav. To je seveda povezano tako z ustvarjanjem ustreznih gospodarskih razmer kot z urejanjem odnosa do Jugoslavije in v Jugoslaviji. Na gospodarskem področju se bom boril proti brezkompromisnemu vdoru tujega kapitala, ki bi bil zainteresiran samo za profit in ne bi upošteval ekoloških zmogljivosti okolja.«
Radi bi, da nam predstavite svoje poglede na nekaj značilnih ekoloških problemov na Gorenjskem, ki pa ne zadevajo le Gorenjcev. Delovanje rudnika urana na Ži-rovskem vrhu je tako povezano z JE Krško. Ali obstajajo glede na vse glasnejše zahteve po ustavitvi krške nuklearke realne možnosti za zaprtje rudnika?
»Sem odločen nasprotnik uporabe jedrske energije iz več razlogov. Osnovni je predvsem v tem, ker gre za moralno neodgovorno dejanje do bodočih generacij. Mislim, da nimamo nobene pravice puščati radioaktivne odpadke kot breme tistim, ki nimajo nobene možnosti odločati o tem. S tega vidika sem za to, da se Slovenija čimprej odpove uporabi jedrske energije, za kar je treba ustvariti določene pogoje. Ocenjujem kot velik uspeh Zelenih, da je bil dosežen sporazum v Demosu, naj bi se JE Krško zaprla do leta 1995. Do takrat bomo morali poskrbeti za energetsko primerno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, nacionalni program o smotrni rabi elektrike, pospešeno uvajanje zemeljskega plina, pomoč iz tujine pri oskrbi z energijo ter obnavljanje malih energetskih virov. Sicer pa jaz povezujem celoten jedrski ciklus; se pravi, če bo zaprta JE Krško, potem bo zaprt tudi rudnik urana na Žirovskem Vrhu.
O rudniku, ki ga poznam tudi od blizu, pa še to! Škoda je, da je bila vanj vložena tako velika investicija, saj se je načrtovana izgradnja več jugoslovanskih nukleark končala pri eni sami. Zato se rudnik nahaja v ekonomskih težavah. Ob njih ne gre prezreti dodatnih obremenitev okolja, v katerem je že dovolj visoka doza naravnega sevanja. Ugotovitve, da je vse v redu, so po moji oceni glede na kratkoročno spremljanje zelo tvegane. Raziskave in proučevanja genetskih sprememb na smreki kažejo namreč na to, da je tukaj izredno visoka poško-dovanost dednega materiala.«
Onesnažena podtalnica na Sorskem polju je presenetila tudi strokovnjake. V kolikšni meri bo
moč, po vaših ocenah, storjeno škodo še popraviti in s katerimi ukrepi?
»Doslej smo govorili predvsem o onesnaženju površinskih voda, spremljanju kakovosti talne vode pa nismo
posvečali večje pozornosti. Problem onesnažene podtalnice na Sorskem polju ima več dimenzij. Pereč je po svojem nastanku, saj je bilo potrebno za onesnaženje podtalnice dlje časa. Obstajajo znaki, da gre za širšo obliko onesnaženja in prepletenost različnih virov onesnaževanja. Zato je Sorsko polje za določen čas izgubljeno za oskrbo s pitno vodo, kar je velika narodno gospodarska katastrofa. Čutili jo bomo ob večjem pomanjkanju pitne vode.
Hidrometeorološki zavod Slovenije je razširil mrežo za zajemanje podatkov o kakovosti vode na tem področju. Kot sem povedal, rezultati preiskav niso spodbudni. Potreben bo celovit pristop k reševanju problema. Najprej bo treba odpraviti vsa točkasta žarišča onesnaževanja, potem poskrbeti za graditev čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja, ne nazadnje pa zmanjšati uporabo umetnih gnojil in povečati nadzor.«
Človek je postal "gospodar narave" tudi v gorskem svetu, kamor širi svoje interese. Primer takega obnašanja je rekreativni center na Krvavcu, kjer načrtujejo nove posege v naravo. Ali bi vi dali zanje zeleno luč?
»Miselnost glede bodoče rabe alpskega sveta se v tujini zadnje čase bistveno spreminja, saj vse bolj prihaja v ospredje varovalna funkcija Alp. Če s tega vidika gledamo na Slovenijo, kjer so obstoječe kapacitete zimskošportnega turizma že na robu ekološke zmogljivosti, je treba omejiti vsake nadaljnje posege. Glede Krvavca konkretno mislim, da veljajo iste ugotovitve, zato absolutno ne bi dal zelene luči za nove gradnje.
Menim tudi, da je prihodnost tega rekreacijskega centra v iskanju kvalitetne ponudbe. Prenočitvene zmogljivosti bi morali razvijati ob vznožju, torej v dolini, kjer je bistveno lažje reševanje problemov z odplakami in drugimi viri onesnaževanja. Ob tem bi morali poskrbeti za vodnogospodarsko sanacijo Krvavca in ponovno zatravljanje tamkajšnjih smučišč, da bi z dolgoročnim vzdrževanjem dosegli ohranjanje vsaj približno naravnega okolja. Pri nas premalo poudarjamo nove možnosti alpskega turizma, ki se ponujajo prav v ohranjenih naravnih biotopih, kjer so možni izleti, fotografiranje in doživljanje tega sveta kot neke oaze izven industrijskega okolja!«
Bled in Bohinj najbrž ne bi veliko pomenila brez jezer, ki se iz le-sketajočih alpskih biserov počasi spreminjata v kalna bolnika. Morda poznate zdravila zanju?
»Za Blejsko jezero smo že nekaj časa vedeli, da boleha, zelo žalostno pa je novejše dejstvo, da tudi z Bohinjskim jezerom ni vse v redu. Za prvega bolnika je jasno, da sanacije niso pomagale, ker ni bil odpravljen osnovni vzrok onesnaževanja, torej, vnos odpadnih voda v jezero. Zanimivo je, daje celo turizem, ki je eksistenčno odvisen od ohranjanja kvalitete jezera, naredil premalo za bistveno zmanjšanje njegovega deleža pri onesnaževanju. Edini recept je namreč, da imajo alpska jezera urejeno predvsem kanalizacijo; in sicer krožno speljano, da gre iz pojezerja na čiščenje in šele nato v vodo. Tako je vnos emisij v jezero minimalen, kajti alpska jezera imajo zelo skromne samočistil-ne sposobnosti. Očitno bo potreben tudi na Bledu radikalen in najdražji korak, to pa pomeni ureditev celotnega kanalizacijskega omrežja in preprečitev dotoka emisij v jezero. Pri Bohinjskem jezeru gre za določen časovni zamik v obdobju turistične ekspanzije, vendar očitno doživlja podobno usodo kot Blejsko jezero. Zato tudi sanacijska pot ne bo mogla biti drugačna, pri čemer bo treba upoštevati bistveno večjo širino pojezerja v Bohinju.«
Pa se ozrimo še na nekdaj tak0 zadimljeno jeseniško kotlino, kjer so prebivalci komaj zadihali malo boljši zrak! Ali jim z novo avtomobilsko cesto res grozi drU' ga katastrofa?
»Zadovoljen sem, da so Jeseni'
ce končno prišle do nekolik0 bolj čistega zraka, vendar je sprašujem za ceno. Vemo, °r i so plavže nadomestili z elektfl' I čnimi pečmi, elektriko pa v Sloveniji   pridobivamo pred' vsem v termoelektrarnah in jc' [ drski elektrarni. Če gledam0 globalno, problema onesnaži' j nja zraka nismo rešili, ampa* j smo ga samo prenesli. Drugo je vprašanje avtomobil' ske ceste. Osebno sodim, °* j smo bili pri načrtovanju in raZ' mišljanju o povezavi z Evrop0 vsi skupaj, tudi Zeleni Sloven'' je, premalo pozorni na vse V°\ j sledice, ki jih prinaša avtom"' bliski promet. Ampak, avtom0' j bilska cesta je zdaj tukaj, z3' bo treba storiti, kar se sploh ». da. Ob čimbolj ekološko P*1' mernem poteku trase bo nujn^ modernizirati železniško PrO^0 1 ter z njeno uporabo bistven omejiti tovorni promet na ceS'^ Hkrati bo treba zmanjšati bfe' me onesnaževanja zaradi pr° meta v skladu z novimi evrop skimi predpisi o uporabi čiste) šega goriva in katalizatorjev z vozila.«
Zemljiški zapleti na trasi avtomobilske ceste
Spodletela zložba
je vse postavila na glavo
Na Blejski Dobravi in v Žirovnici so se pripravljali na zložbo, dobili pa so arondacijo.
Jesenice, 24. aprila - Vsak prostorski poseg je za ljudi, ki jih prizadene, boleč: če pa gre za avtomobilsko cesto, ki se ne more izogniti niti najboljšim kmetijskim zemljiščem, še toliko bolj. Že to, da bo jeseniški odsek avtomobilske ceste okrnil dokaj skromna kmetijska zemljišča v občini, je dovolj velika cena, ki jo bo moralo plačati kmetijstvo; zapleti, ki so nastali ob reševanju zemljiških problemov in jih še ni videti konca, pa so samo prilili olje na ogenj že precej razvnetih strasti. Če zapišemo, da je jeseniški primer vzorec, kako naj v prihodnje ne bi reševali lastninsko-zemljiŠkih problemov, se bržčas nismo dosti zmotili.
Čeprav je bilo že ob odločitvi za Karavanški predor znano, da bo treba (nekoč) zgraditi tudi avtomobilsko cesto do Radovljice in naprej do Kranja in bi se lahko vsi skupaj, od občine, republike, načrtovalcev in investitorja ter vseh drugih služb lahko na to dobro pripravili, pa je tudi za to naložbo značilna naglica, ki jo najbolj občutijo ljudje, ki imajo na trasi ali ob njej kmetijska zemljišča. Če so razmere še dokaj normalne od Hrušice do Blejske Dobrave, kjer pridobiva zemljišča Dominvest Jesenice, pa se je zapletlo predvsem na odseku, kjer zemljiško lastninska vprašanja ureja Cestni inženiring in kjer je bila predvidena zložba in ponovna razdelitev zemljišč (komasacija). Zamisel je bila dobra, hkrati z gradnjo avtomobilske ceste, ki bo presekala številne parcele in še bolj "razdrobila" že tako dovolj razkosana kmetijska zemljišča, naj bi izvedli tudi komasacijo, vendar se je pri uresničevanju zapletlo. Kdo je za to kriv? Kmetje, ki so se pritožili na odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na Blejski Dobravi in v Žirovnici? Vrhovno sodišče Slovenije, ki je novembra lani ugodilo pritožbam? Investitor, ki je že odkupoval zemljišča (tudi zunaj trase avtomobilske ceste), da bi jih vložil v komasacijski sklad?
Predsta vn ik in vestitorja Julij Golobic je dejal, da je občinska kmetijska zemljiška skupnost oz. odbor, kije njen naslednik, investitorju doslej bolj malo pomagala. Pred dvema letoma so jo zaprosili, da bi zanj (in za njegov denar) uveljavljala prednostno pravico pri prometu z zemljišči, vendar tega ni storila. Nataša Torkar, referentka za kmetijstvo, se s takšnimi očitki ne strinja in pravi, da sta bili zemljiška skupnost in radovljiški TOK vedno pripravljeni pomagati.
Nekateri se jezijo
Julij Golobic, ki za investitorja ureja premoženjsko pravne zadeve, sicer zatrjuje, da vsi kmetje vedo, kje bodo "sejali in želi" ;nekateri kmetje pa trdijo drugače in pravijo, da zdaj še nimajo v rokah "papir-
Preplačevanje zemljišč?
Po arondaciji še zložba?
Nikakor! Pritožbe so pri komasacijah, ki niso le pisarniško združevanje parcel in prestavljanje mej, ampak tudi človeško zelo občutljivo vprašanje (gre za tradicijo, tudi čustveno navezanost na zemljo), nekaj normalnega. Če zaupamo v pravičnost in odgovornost sodstva, tudi odločbi vrhovnega sodišča ni mogoče oporekati. Tudi investitor se je pripravljal, kot da zložba bo, in je odkupil že dovolj zemljišč za nadomestilo izgubljenih zemljišč na trasi avtomobilske ceste. Glavno odgovornost za zaplet je treba pripisati tistim, ki so vodili zložbo, saj so s tem, ko skušali v zložbo zajeti 148 hektarjev več zemljišč, kot jih je predvideval družbeni načrt, pa tudi 28 hektarjev stavbnih zemljišč, največ prispevali k temu, da je zložba "padla". Ker je tedaj postalo jasno, da s komasacijo še nekaj Časa ne bo nič in da bo morala občinska skupščina začeti z novim postopkom, je moral tudi investitor spremeniti načrt reševanja zemljiško-lastnin-skih problemov in ga prilagoditi tako, kot da zložbe ne bo. V jeseniški občini kajpak še vedno računajo, da zložba na Blejski Dobravi in v Žirovnici bo (in se nanjo tudi pripravljajo); vprašanje pa je, ali bo med kmeti za to še dovolj zanimanja, saj je investitor z nekaterimi zamenjavami zemljišč ob trasi ceste rešil že precej problemov, ki so bili prej razlog za zložbo. Jeseniška kmetijska referentka Nataša Torkar meni, da je komasacija še vedno potrebna in da bi bilo mogoče z njo kljub arondaciji, ki jo je izvajal investitor, še precej bolje rešiti nekatere zemljiške probleme. Republika je za agromelioracije že odobrila sredstva, vendar le pod pogojem, če bo urejanju zemljišč sledila tudi zložba majhnih parcel in razdelitev v večje kose. Kaj pa če komasacije ne bo? Julij Golobic, predstavnik investitorja, ima tudi na to vprašanje odgovor. Na obeh straneh ceste bi ostalo veliko majhnih in za kmetovanje nezanimivih parcel, ob vsej trasi pa bi bilo treba speljati tudi poti in z& to pridobiti še dodatnih šest hektarjev zemljišč.
Zaplet z zložbo je sicer glavni problem, ni pa edini. Veliko je še takšnih, ki so za investitorja in izvajalce, vajene vsega hudega, le nepomembni "drobiž", za ljudi brez diplomatske spretnosti in advokatskih znanj pa velik problem. Ker je investitor za kmetijska zemljišča ponujal dokaj visoke cene, so jo nekateri kmetje z žirovni-škega konca kar z veseljem prodali. Javno pravobranilstvo Gorenjske, ki je dolžno preveriti vsako pogodbo, ali je skladna s predpisi, je ugotovilo, daje investitor prekršil zakona o kmetijskih zemljiščih in razlastitvi in je zoper njega vložilo osem tožb. Pogodbe so sporne zaradi preplače-
Jeseniški odsek avtomobilske ceste od ploščadi Karavanškega predora do Vrbe je dolg 19 kilometrov. Cesta posega na parcele okoli 370 lastnikov in na približno 145 hektarjev zemljišč. Za celotno traso je bilo doslej 19 postopkov za razlastitev, vsi pa še niso končani.
jev", na katere bi se lahko zanesli, in da delajo le na "obljubljenih parcelah". Naj bo tako ali drugače: kmetje se ne jezijo le nad investitorjem, ampak tudi nad izvajalci, ki se jim, denimo, ni zdelo vredno, da bi kmete obvestili o tem, da naj pred buldožerji, ki so se zarili v traso ceste, umaknejo ograjo za električnega pastirja,
Zdravko Mežek iz Žirovnice: "Na žirovniškem polju imamo skoraj hektar zemljišča. Cesta nam bo sicer vzela le vogal, vendar je prav tam dostop na parcelo. Kmalu se bo začela košnja, tudi pšenica bo čez nekaj mesecev dozorela, poti na parcelo pa ni."
vanja zemlje. Po zakonu namreč pripada 40- do 70-odstotni dodatek na osnovno ceno zemljišča le v razlastitvenem postopku oz. samo tedaj, če so bili lastniki ali kmetje prisiljeni prodati zemljo in zemlja ni bila v prostem prometu. Investitor pa je plačeval dodatek na osnovno ceno tudi za zemljišča, ki jih je kupil zunaj trase avtomobilske ceste in pri katerih je šlo za navadno kupoprodajno pogodbo med kupcem in prodajalcem. Kmete, ki so zemljo prodali, že prejeli denar in ga tudi zapravili, kajpak najbolj skrbi, kako se bo zaplet, za katerega sami niso nič krivi, razpletel, pa tudi to, ali bodo morali vrniti del kupnine.
pospravijo kozolec, podrejo oreh itd., niti, da bi jih vprašali, ali lahko zrinejo odvečni humus na njihova zemljišča, jim pojasnili, zakaj so na nekaterih mestih "popravili" traso in zašli izven označenih meja... Na gradbišču se je tudi uveljavilo pravilo, da morajo kmetje iskati predstavnike investitorja in izvajalca, jih "spomniti" na napake in odškodnino, ne pa obratno. Verjamemo, da ima investitor tudi za takšne namene denar in da je pripravljen plačati škodo, ki jo je in jo morda še bo povzročil, vendar gre za način, za odnos do ljudi, ki so ob takšnih zemljiško-last-ninskih pretresih, že tako dovolj občutljivi. C. Zaplotnik
Marija Tavčar iz Zabreznice: "Ko so nas prvič vprašali glede zemlje oz. odkupa zemlje, ni bil nihče proti. Avtomobilska cesta bo, z njo se je treba sprijazniti. Seveda pa smo pričakovali pošteno ravnanje, ne pa, da nam že na začetku grozijo, češ da za nas ni ne denarja in ne zemlje za zamenjavo in da se bomo videli na sodišču... Pri nas smo bili vseskozi za zamenjavo, vendar smo se zato, ker ni bilo primerne parcele v bližini, odločili, da 2431 kvadratnih metrov veliko njivo prodamo. Ob njivi je rasel tudi precej košat oreh. Pričakovali smo, da nas bodo graditelji opozorili in da bomo drevo pravočasno posekali in pospravili. No, to se ni zgodilo! Oreh so podrli graditelji, čez nekaj dni pa je skrivnostno izginil. Cenilec je ocenil, da je bil vreden 2.400 dinarjev, od tedaj je minilo že precej časa, vendar denarja še vedno ni. Ne za oreh in ne za zemljo!"
31 X
ALFA ROMEO 33»
j'" J milijonov din 3$.O^OOHjj»0 din
o
o
KONČNO ŽREBANJE 11. 5. 90
■ M1
Kmet v narodnem parku
Omejitve in nadomestila
Kmetje, ki živijo in kmetujejo na območju Triglavskega narodnega parka, so bili v preteklosti večkrat okarani kot pohvaljeni. Naravovarstveniki so jim radi očitali, da preveč gnojijo z mineralnimi gnojili in da gnojijo tudi tam, kjer je neposredna nevarnost za onesnaženje Bohinjskega jezera, da z agromelioracijami uničujejo rastlinstvo in prvobitnost krajine, da brez občutka za kmečko arhitekturno izročilo in za varovanje kulturne dediščine preurejajo gospodarska poslopja, kmečke hiše in druge stavbe, da se pri obnavljanju (širjenju) poljskih in gozdnih poti premalo ozirajo na okolje... Morda je vse to ali le nekaj tega tudi res, pa vendarle: kmetje bi se hitreje navadili na nekatere omejitve in takšno kmetovanje, ki bi bilo podrejeno varstvu naravne in kulturne dediščine in za preživetje pomembnih dobrin, če bi jim država ponudila nadomestilo za izpad dohodka, ki nastaja pri kmetovanju, za katerega ne veljajo le tržna, ampak tudi naravovarstvena načela. Ker za kmetovanje v parku niso pomembne le količine pridelane hrane, bi bila učinkovita le tista nadomestila, ki bi temeljila na površini sonaravno vzdrževanih površin, ne pa na oddanih litrih in kilogramih.
Dopis, ki ga je delovna organizacija Triglavski narodni park pred kratkim naslovila republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, le vzbuja upanje, da se bodo ekološke omejitve kmetovanja v parku kmalu (morda že v naslednjem petletnem obdobju) "spremenile" v nadomestila. Kolikšen del dohodka bi kmetije lahko zagotovile same (z ekološko omejenim kmetovanjem in z dopolnilnimi dejavnostmi), koliko pa naj bi jim za vzdrževanje krajine plačala država, pa bodo ugotovili s študijo, ki bo zajela Staro Fužino, Studor, Ko-privnik, Gorjuše, Trento - Sočo, Log pod Mangartom, Tolminske Ravne, Drežnico in Čadrg.
C. Zaplotnik
Knjiga o zadružništvu
Kranj, 24. aprila - Zadružna zveza Slovenije je pred nedavnim v nakladi 1500 izvodov izdala knjigo z naslovom Zadružništvo pri nas in v nekaterih evropskih državah. V njej dr. Emil Čefe-rin in mag. Franci Avsec prikazujeta pravno ureditev zadružništva v Jugoslaviji od prvega jugoslovanskega zakona o gospodarskih zadrugah iz leta 1937 pa do začetka leta 1990, koje bil sprejet zvezni zakon o zadrugah, sicer pa tudi kmetijsko zadružništvo v Avstriji, Franciji, Grčiji, Italiji, Španiji, na Portugalskem in v Zvezni repubuliki Nemčiji. Kot ugotavlja Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, v predgovoru, pregled ureditve zadružništva v nekaterih evropskih državah kaže precej skupnih značilnosti pa tudi pomembne vsebinske razlike, ki odražajo različno stopnjo gospodarske in zadružne razvitosti in razlike v zadružni tradiciji. Čeprav knjiga daje poudarek pravni ureditvi zadružništva, bo povzetek domačih in tujih rešitev oz. izkušenj koristil zadružnikom, zadružnim delavcem in vsem, ki želijo poglobiti svoje vedenje o zadružništvu.
Gorenjska reproskupnost o mlekarstvu
Več o organiziranosti kot odkupu.
Kranj, 24. aprila - Gorenjska reproskupnost za mlekarstvo naj bi v osrednji točki dnevnega reda torkove seje obravnavala problematiko odkupa mleka na Gorenjskem, predvsem nevarnost, da bi zaradi zmanjšanja prodaje domaČih sirov in uvoza mlečnih izdelkov prišlo do omejitev pri odkupu, vendar je bilo o tem bolj malo razprave. Več jo je bilo o organiziranosti Mlekarne, o vlogi Mercatorja in o tem, kako zagotoviti v Mlekarni tudi vpliv kmetov. Miro Križnar, v.d. direktorja Mlekarne, je dejal, da se bo Mlekarna, v kateri sta zdaj dva družabnika, Mlekarna in Mercator, organizirala v mešano družbo, v katero se bodo lahko z deleži vključile tudi zadruge; predstavniki Gorenjske kmetijske zadruge pa so zahtevali, da se denar, ki so ga kmetje prispevali za izgradnjo sirarne, revalorizira in da se upošteva kot njihov delež. Na seji smo slišali, da bo to premalo in da bi kmetje morali za svoj vpliv v Mlekarni prispevati nova kvalitetna sredstva. V razpravi je $k> največ očitkov na to, da ima Mercator, ki tudi uvaža sir in posredno škoduje kranjski mlekarni, v Mlekarni večji vpliv kot kmetje, ki prispevajo surovino in še niso pozabili, da je bila mlekarna nekdaj zadružna lastnina.
C. Z.
MEŠETAR
Nova zaščitna cena za živino, ki jo je pred kratkim določila zvezna vlada (in objavila v Uradnem listu SFRJ), na Gorenjskem ni vpltvala na spremembo cen, saj so klavnice že doslej plačevale živino dražje od najnovejše zaščitne cene. Poglejmo, kakšne odkupne cene imajo v škofjeloških Mesoizdelkih, ki odkupijo največ živine na Gorenjskem!
Kakovostni razred	MPG		Govedo	
	kg žive teže	kg mesa	kg žive teže	kg mesa
ekstra I. II. III. zunaj razreda	17,65 16,30 14,90 11,75	31,50 29,00 26,70 21,00	12,30 9,75 8,70 7,25	23,6 18,70 16,80 13,85
In kakšna je odkupna cena živine v nih industrijah v Sloveniji?			nekaterih drugih mes-	
	MPG		Govedo	
Klavnica	k?/ive		kg žive teže	kg mesa
Pomurka	extr. 16,20 I. 14,50	28,00 26,00	I. 12,40 II. 10,60	22,00 20,00
Košaki	extr. 16,80 I. 16,24	30,00 29,00	I. 12,48 II. 11,00	24,00 22,00
KK Vipava	extr. 18,20 I. 17,30	32,50 30,90	I. 13,00 II. 12,10	25,00 23,20
ureja CVETO ZAPLOTNIK
60 let Slavka Avsenika in 37 let njegovega ansambla
Glasba raste z menoj
Več kot osemsto skladb, ki jih je napisal Slavko Avsenik, priča, da je njegova glasba prevzela srca številnih ljubiteljev narodnozabavne glasbe pri nas in v tujini.
Begunje, 23. aprila - "Aprila leta 1953 je prvič nastopil Gorenjski kvartet. V tem času smo izdali okrog 100 LP plošč, na teh pa je posnetih približno osemsto skladb. Imamo 31 zlatih, dve platinasti in eno diamantno ploščo. Dobili smo vrsto različnih priznanj, vse pa si je moč ogledati v naši galeriji v Begunjah," je v nekaj besedah strnil 37 let dela Slavko Avsenik.
Slavko Avsenik s svojim ansamblom je gotovo legenda slovenske narodnozabavne glasbe. Nekaj posebnega je v njegovi glasbi, nekaj kar vedno znova navdušuje ljubitelje polke in valčka doma in v tujini. Tako je tudi nedavna prireditev "Lepo je biti muzikant", ki jo je na Bledu posnela zahod-nonemška televizija ZDF (v sodelovanju s TV Ljubljana), prinesla nove pohvale in čestitke Slavku Avseniku in njegovim fantom.
Vedno na poti
Glasba, ki jo napišete, seveda ne bi imela pravega pomena, če je ne bi predstavili drugim. Zato imate ogromno nastopov, tako doma kot v tujini. Trenutno pripravljate koncerte po Sloveniji.
"Trenutno, nekaj dni ta teden je ansambel prost, konec tedna pa gremo v Munchen, kjer bomo spet snemali televizijsko oddajo. Prvega maja bova s Francijem v Gradcu, potem gremo nazaj v Nemčijo na snemanje. Nato se začne nem-ško-avstrijska turneja. Vmes imamo jubilejna koncerta v Slovenj Gradcu in na Jesenicah. Zaradi svetovnega prven-sta v nogometu smo si junija vzeli "prosto", takoj nato pa se začnejo koncerti po Sloveniji. Septembra, oktobra, novembra in decembra imamo v programu "veliko nemško turnejo", februarja pa načrtujemo pot v Avstralijo."
Veliko ste na poti, veliko imate nastopov. Kje vse ste že bili? Ali morda kje še niste bili?
desetletnico ste že praznovali in mnogi se čudijo, od kod vam na odru še toliko moči.
"Marsikdo me vpraša, koliko časa bomo še obstajali. Pa ne vem drugega reči, kot da je vse v božjih rokah. Seveda pa je največ odvisno od zdravja. Kajti, ko si enkrat na odru ni pomembno ali si zdrav ali ne ali te kaj boli ali ne, moraš pač igrati. Zato je zelo težko delati načrte. Upam pa, da mi bo zdravje še dolgo dobro služilo..."
Boste morda potem prepustil vodstvo ansamla komu drugemu?
"Že marsikaj sem razmišljal, vendar ko bom jaz končal, najbrž nima več smisla, da ansambel nastopa z mojim imenom."
Trije sinovi
Imate tri sinove. Bo morda kdo nadaljeval vašo glasbeno pot?
"Gregor, najmlajši je klasični kitarist. Starejši sin je študiral filmsko glasbo, scenarij. Drugi sin pa je slikar." Kaj pa vnuki?
"Čakamo že, zaenkrat pa še ni nič."
Imate gostilno, galerijo. Kaj lahko obiskovalci vidijo pri vas, kadar pridejo v Begunje?
"Uredili smo res, upam reči, dobro gostilno. Posebej poleti je lepo na vrtu. Če bo vse, kot načrtujemo, bomo letos poleti pripravljali ob sredah tudi posebne programe, kot je bilo včasih. Tudi galerija je zanimiva za obiskovalce. V njej si je moč ogledati vse naše zlate
"V Afriki naprimer še nismo bili - pa gotovo tja tudi ne bomo šli, razen morda na leve. Bili pa smo v Severni Ameriki. Igrali smo v Kanadi, Kaliforniji, do Mehiške meje. Celo v Evropi še nismo povsod nastopali. Tako ravno sedaj načrtujemo' tudi turnejo po Skandinaviji. Največ pa nastopamo v nemško govorečih državah: Nemčiji, Avstriji, Švici, obmejnem delu Francije, Holandiji in v Belgiji. Iz vzhodnih držav smo tudi že nekajkrat imeli vabilo, vendar je vedno kaj prišlo vmes. Upam, da bomo sedaj, ko se menja sistem, imeli več sreče in bomo kmalu nastopili tudi na Češkem, Madžarskem in v vzhodni Nemčiji. Prav ta oddaja iz Bleda bo menda prikazana tudi v teh državah."
Nove moči v ansamblu
Ansambel se je v več kot tridesetih letih nekajkrat pomladil. Tudi pred kratkim ste zamenjali dva člana.
"Ravno sedaj sta šla dva v pokoj, Soss in Ponikvar. Tako sedaj bas igra Igor Podpečan, Renato Verlič pa kitaro." Šest-
plošče, darila in odlikovanja. Vedno imamo tudi razstave različnih slikarjev, spodaj pa je trgovina s kasetami, ploščami in spominki. Obiskovalci lahko kupijo tudi različne note, prav sedaj pa je izšla zbirka not, nekakšna šola, ki se imenuje "Igraj kot Slavko Avsenik". V tujini jo je izdal Hohner, sedaj pa jo imamo tudi pri nas. Ravno te dni pripravljamo posebno razstavo "Klekljane čipke". Sodelujemo s slovenskim etnografskim muzejem, priključile pa se bodo tudi Vezenine iz Bleda."
Kdo pa skrbi za vse to - od gostilne do galerije in trgovinice?
"Vsi skupaj, cela družina. Za galerijo skrbi Martin, srednji sin, ki je slikar. Gostilno vodi Gregor, žena skrbi naprimer za prodajalno. Vsi skupaj pa skušamo pomagati, kolikor pač zmoremo, sam le bolj z zamisli-mi."
Nove in nove viže
V več kot tridesetih letih ste napisali okrog osemsto pesmi. Kdaj in kako so nastajale?"
"Na to je kar težko odgovoriti. So dnevi, ko imam nekakšno spodbudo, "motiv". Takrat se usedem za klavir, vzamem v roke harmoniko in nastane pesem, lahko tudi več. Včasih pa tudi dlje časa ne morem ničesar napisati..."
Glasba je vaša. Kaj pa besedila?
"Moja je glasba in navadno tudi ideja za besedilo. Tega navadno naredi kdo drug, naprimer Marjan Stare, ali kdorkoli drug. Ko sta narejena glasba in besedilo, pa brat Vile (Vilko Avsenik op. avtorja) naredi aranžma za posamezne inštrumente. Tako imamo pravzaprav za vsako pesem delo trije: jaz sestavim glasbo, brat jih aranžira, tekste pa pač napišejo tekstopisci." Sledijo vaje...
"Pri vajah ima spet veliko dela brat Vile, nato pa skladbo posnamemo "
Nastajajo nove in nove viže. Se vam je morda katera v vseh teh letih posebno priljubila?
"Naš koncept, naša glasba je vsa leta podobna. Z njo smo osvojili poslušalce in sami sebi ostajamo zvesti. Če bi se sedaj začeli spreminjati bi najbrž takoj izgubili svoje poslušalce. Gotovo pa je zelo popularna "Polka na Golici". Med vsemi osemsto skladbami lahko rečem, da je kakšnih petdeset zelo popularnih, kakšnih petdeset pa tudi še precej... Nekaj je gotovo tudi malo znanih, saj je nemogoče, ga bi ljudje vse poznali."
Lepo je biti muzikant
Svojevrstna poslastica za ljubitelje glasbe je bila prireditev "Lepo je biti muzikant" na Bledu, ki jo je posnela zahod no-nemška televizija v sodelovanju
Franc Košir
Vedno sem bil zahec!
Če kdo, potem je Franc Košir tisti, ki je bil vsa leta nekakšen "simbol'" ansambla, glasbenik, zaradi "katerega je bil ansambel vedno še posebno blizu svojim poslušalcem. Zadnje čase so njegovi nastopi bolj poredki, vendar pa jih skrb za ansambel še vedno povezuje.
"K ansamblu sem prišel takoj v začetku. Imel sem srečo, da so me vzeli za trobentarja. Takrat sem igral pri Adamiču in Vilko, ki je sestavljal ansambel, me je prosil za trobentarja. Tako sem do danes ostal z ansamblom, čeprav na trobento zaigram še redko, ker je za igranje težak inštrument, leta pa pač pustijo svoje... Tako me na trobenti zamenjuje Jože Balažic, doma iz Beltincev, moj prijatelj. Jaz pa kakšno zapojem, malo še tudi zaigram in povem kakšen vic," pravi Franc Košir. Vedno duhovite šale in "zabeljene"pesmi so specia-liteta Franca Koširja: "Od zmeraj sem bil za hec! Že včasih, ko smo igrali na Koroški Beli, sem rad odigral v skeču ali smešne vloge v igrah. Potem ko sem začel pri ansamblu, sem včasih vrgel trobento v zrak, zasukal klobuk, povedal vic. In ljudje so se pač smejali. Tako je tudi Slavko prišel do ideje, da bi te vice zapel v pesmi. Tone Fornezzi - Tof je na glasbo naredil besedilo "Jaz sem pa en Franc Košir". Pesem je "vžgala " in začele so nastajati nove. Priznam pa, da je večino idej imel Slavko, od zidarja (ki rad popije steklenico piva), do smučarja in shujševalne kure... Moji vici nikoli niso bili politični, nikoli nisem žalil, poklice pa sem skušal prikazati s smešnih plati (zidarje, Šuštarje...). Navadno pa sem se najraje norčeval iz človeških slabosti, zlasti svojih. V nikogar se nisem "direktno vtikal", in moram reči, da zaradi mojih vicev ni bilo veliko užaljenih. Vsi pa so se smejali in povsod so me z veseljem sprejeli Tudi sedaj še na vsaki plošči zapojem kakšno pesem, zapojem tudi na nastopih, kaj zaigram in povem kakšen vic. Dokler se bodo ljudje smejali, dokler me bodo "prenašali", do takrat bom jaz srečen človek, da bom lahko zanje nastopal. Sploh pa, dokler bom nastopal s takim ansamblom, kot je naš, saj če rečeš, da si pri Avsenikih, to pač nekaj pomeni "
z našo. To oddajo si je ogledalo okrog 50 milijonov ljudi. Posvečena pa je bila vašemu rojstnemu dnevu. Kaj vam pomeni?
"Gotovo je to reklama za Slovenijo in njen turizem. Oddaja je stala blizu dva milijona mark. Razlog zanjo je bil res moj rojstni dan, cilj pa je bil našim poslušalcem pokazati, kje smo doma, pokazati Slovenijo. Snemalci so predlagali, da bi podobno oddajo snemali v Avstriji, vendar pa sam nisem bil za to. Še vedno pa se mi zdi to, da so prišli k nam posnet takšno oddajo, precejšen "čudež". Zato se mi zdijo polemike o slovenskih podnapisih kar malce neumesne... Kaj pomeni v današnjem času takšna reklama, pa vedo vsi, ki vsaj malce razmišljajo."
Te dni že dobivate odzive na oddajo?
po Evropi res visoka številka. Naš manager iz Nemčije je sporočil, da je oddaja dobila same najboljše ocene." Vaši številni nastopi in izdajanja plošč gotovo zahtevajo dobro vodenje.
"Managerja Bauerja imamo v Nemčiji, enega imamo tudi za obiskovanje radijskih in televizijskih postaj, za Slovenijo pa skrbi Teo Lipicer, ki mu sedaj pomaga Franc Košir. Brez dobre organizacije pa vse to ne bi šlo, kot je treba."
Mnogi poslušalci pa vam tudi pišejo.
"Čeprav sem rojstni dan, ki smo ga z oddajo praznovali te dni, Imel že novembra, sedaj prihaja ogromno pošte in čestitk k rojstnem dnevu. Vsem bi se rad zahvalil, posebej vsem prijateljem, ki so z nami sodelovali in mi pomagali, pa tudi
"Zaenkrat so same "super" ocene. Marsikdo pravi, da tako lepe oddaje še ni bilo. V tujini smo imeli več kot 20 odstotno gledanost, kar pa je pri toliko televizijskih programih, kot so
vsem, ki so nas hvalili in tudi (morda) kritizirali. Moja želj? pa je, da bi bili še dolgo zdrav«, da bi čim dlje igrali in seveda« da bi nas ljudje radi poslušali-Vilma Stanovnik slike: Gorazd Šini*
Četrtek, 26. aprila 1990
Nekdanji kolesarski reprezentant Slavko Žagar s Kokrice je doma odprl trgovino in servis za športna kolesa.
Razen tekmovalnih cestnih koles izdeluje tudi visokokako-vostna gorska kolesa, ki so prišla v Evropo iz ZDA pred sedmimi leti, v zadnjem času pa postajajo zelo priljubljena tudi pri nas. V primerjavi z običajnim kolesom ima gorsko koli lažje prestave, kolesar lažje premaguje vzpone, okvir je oblikovan tako, da se sedež lahko dviga in spušča glede na velikost voznika (z njim se torej lahko vozi vsa družina, seveda ne vsi hkrati), vožnja je prijetna tudi zato, ker ima kolo vse komande na krmilu. Še drobna zanimivost; gorsko kolo, ki je po delih uvoženo od najboljših svetovnih proizvajalcev in ročno sestavljeno v Žagarjevi firmi, ki daje poroštvo na kakovost in zagotavlja servis, je za okroglo tretjino cenejše kot podobno Rogovo kolo. V Žagarjevi firmi kolesarji lahko kupijo tudi razne rezervne dele in opremo za kolesa.
Cilji novega podjetja, ki je zaživelo 10. aprila, so zelo smeli. Letos namerava Slavko Žagar izdelati 500 koles, od teh 400 gorskih, prihodnje leto pa že 2000 koles, od teh 1600 gorskih. S trgovskim podjetjem Merkur se je dogovaril o skupnem nastopu na trgu in o sodelovanju pri razvoju industrije in trgovine s kolesi v Kranju oziroma v Sloveniji, kasneje pa morda tudi v drugih republikah in v tujini. Merkur je s pomočjo firme Valy že sklenil zastopniško in konsignacijsko pogodbo z znano italijansko firmo za proizvodnjo športnih koles Ganna - Giubilato Cicli, ki je pripravljena soinvestirati v razvoj kolesarske industrije v Kranju.
H. Jeiovčan
TEKSTILINDUS ESMAMJJ
PRIPRAVLJENI SMO VAM PRODATI
VEČJE KOLIČINE
SUROVE IN BARVANE PREJE
iz bombaža, viskoze in raznih mešanic. Informacije po tel.: 064-22-481 /nabava.
Kakšna carina?
Uvoz gospodinjskih predmetov
Jugoslovani (domače fizične osebe) lahko iz tujine uvažamo predmete za svoje gospodinjstvo s plačilom carinskih dajatev, s tem, da se od vrednosti predmeta odbije 30 dolarjev. Blago se carini na mejnih prehodih po skrajšanem postopku. Stopnje dajatev za različne uvožene predmete so različne in odvisne od stopnje iz davčne tarife. Najpogostejša je stopnja (po sedaj veljavnih predpisih) 61,13 odstotka (videorekorderji, računalniki glasbeni instrumenti, fotoaparati..). Po stopnji 48,03 odstotka neto vrednosti predmeta se plača TV sprejemnike, pohištvo, stavbene in mizarske izdelke, hladilnike, pralne stroje, sesalce, šivalne stroje in podobne predmete za gospodinjstvo. Po stopnji 53,27 odstotka se plačajo dajatve za kolesa, otroške vozičke, določene toaletne predmete, izdelke iz usnja in podobno. Po stopnji 113,53 odstotka se plača carina za praženo kavo, po stopnji 89,08 odstotka se plača carina za surovo kavo. Carina se plača tudi za živila, povprečno v višini 34,93 odstotka.
Planinske koče med prazniki
Marsikje
pričakujejo obiskovalce
Ljubljana, 24. aprila - Planinske postojanke, ki so bile med zimo zaprte, običajno prvič odprejo med prvomajskimi prazniki. Tako pričakujejo, kot sporočajo iz Planinske zveze Slovenije v Ljubljani, prve obiskovalce tudi te dni v raznih delih našega gorskega sveta.
V JULIJSKIH ALPAH bo odprta in oskrbovana Blejska koča na Lipanci, ki jo upravlja PD Bled, od 27. 4. do 2. 5. pa 5. in 6. 5. 1990. Koča na planini Pri jezeru, ki jo upravlja PD Integral,, bo sicer odprta od 27. 4. do 2. 5., vendar ne bo oskrbovana (hrano prinesite s seboj)! Koča na Golici, Tičarjev dom na Vršiču in Koča pri izviru Soče, ki jih upravlja PD Jesenice, bodo stalno odprte od 26. 4. dalje. Dom pri Krnskih jezerih, ki ga upravlja PD Nova Gorica, bo odprt in delno oskrbovan od 27. 4. do 6. 5., Go-miščkovo zavetišče na Krnu pa bo delno oskrbovano 1. in 2. 5. Razen teh koč so stalno odprte postojanke v Tamarju, na Kredarici, pri Triglavskih sedmerih jezerih, na Komni, na Gozdu pod Vršičem in nekatere v nižjih legah, ob koncu tedna in praznikih pa še zavetišče na Jelencih (PD Gorenja vas) in Dom na Ermanovcu.
V KARAVANKAH bo oskrbovalo PD Radovljica Valvasorjev dom pod Stolom od 25. 4. do 3. 5., Roblekov dom pod Begunj-ščico pa od 28. 4. do 3. 5. PD Tržič je imel že doslej odprte koče na Zelenici in na Kofcah ter v Kamniških alpah Kočo na Dobrči ob koncu tedna, sedaj pa bodo oskrbovane od 27. 4. do 2. 5.; Dom pod Storžičem je odprt od 21. 4. naprej ob koncu tedna in praznikih, med prvomajskimi prazniki pa bo zaprt le 30. 4.! Razen teh koč je stalno odprt v Karavankah tudi Dom Pristava v Javorni-škem rovtu.
V KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALPAH bo v primeru lepega vremena odprlo PD Jezersko Češko kočo (informacije pri Karni-čarju, telefon 44-059), PD Križe bo oskrbovalo Kočo na Kriški gori od 27. 4. do 6. 5., Zavetišče v Gozdu pa je stalno odprto. PD Kranj bo imelo poleg stalno odprtega Doma na Krvavcu odprt tudi Dom Kokrškega odreda na Kališču od 27. 4. do 6. 5. 1990.
S. Saje
19. stran msms^smGLAB
Kam po pralni stroj?
Doma (skoraj) tako poceni kot čez mejo
Mnogi ste ob primerjavi cen bele tehnike v zadnjem času ugotavljali, da je pralne stroje, sušilnike, pa tudi druge stroje in
Mnogi ste ob primerjavi cen bele tehnike v zadnjem času ugotavljali, da je pralne stroje, sušilnike, pa tudi druge stroje in strojčke za gospodinjstvo moč čez mejo (s plačilom carine) kupiti precej ceneje kot doma. Seveda so to opazili tudi naši proizvajalci in trgovci, ki so v zadnjem času znižali cene za okrog 20 odstotkov, nekateri več, nekateri pa manj. Tako so (ob ugodnih kreditnih pogojih), naprimer naši pralni stroji po cenah spet konkurenčni pralnim strojem čez mejo (našim in tujim). Ne pa povsod.....
Pozanimali smo se v prodajalni Murka Eigo v Lescah, kjer najcenejši pralni stroj (Gorenje 306) stane 8.770,00 dinarjev, če ga kupite na kredit (30 odstotkov pologa in trije obroki), če pa ga plačate z gotovino stane 6.490,00 dinarjev.
V kranjskem Globusu enak stroj stane okrog 7.100,00 dinarjev, možno pa ga je plačati s šestimi obroki (30 odstotni polog). Tudi v škofjeloški Nami je cena podobna (7.016,20 dinarjev), odplačate pa ga lahko v petih obrokih (30 odstotni polog). Najcenejši je ta pralni stroj v Mercatorju Tržič in v Fužinarju na Jesenicah, kjer je zanj treba odšteti 6.139,00 dinarjev, povsod pa gaje moč plačati s kreditom. V obeh trgovinah so povedali, da so zaloge omejene in je precej povpraševanja.
Obresti pri kreditih so večinoma 4 do 8 odstotne, odvisno tudi od dolžine odplačevanja.
Cene dražjih pralnih strojev so med 8 in 10 tisoč dinarji, najdražji (Gorenje tip 1008) pa stane več kot 12 tisoč dinarjev (kjer je 20 odstotni popust, pa stane 9.916,00 dinarjev). Najnovejši Gorenjev pralni stroj pa je menda moč dobiti le čez mejo. Za ceno nismo izvedeli.
TV Nordmende Galaxy 51 a 8.990,- din VIDEOREKORDER JVC MCD 321 a 8.100, din
TV ITT NOKIA 51 5100 PS a 9.440,- din HI-FI STEREO SISTEM ITT NOKIA 741 a 6.392,- din
NORDMENDE a 4.990,-1TALIJANSKA GORSKA KOLESA PULLSER:
moška -18 prestav a 7.610,-otroška od 4.028,- do 6.067,- din - velika izbira ročnih ur
/Ai
m
h'
Import Export, d.o.o.,Tržič Koroška 26, 64 290 Tržič tel.: 06450348 fax.: 064 52-079
Mini Market
Trg svobode 18,64290 Tržič tel.:064 52-378
PRODAJA NA 6 MESEČNI KREDIT!        OBIŠČITE NAS!
Del. čas: 8.-11., 14. -19., sob. 8. -11. ure
Casio Time "Ali The Time"!
ITT NOKIA- SAMSUNG -TENSAI- MEM0REX - LOEVVE OPTA - NORDMENDE-JVC
AUDIO • VI DEO • H I Fl   T V
GALAXY 51 IMC
MIDI COMPACT SYSTEM MS 3001
Videoteka
Partizanska 34
64208 Šenčur pri Kranju
Tel: (064) 41-159
Raznovrstna rekreacija
Škofja Loka, 24. aprila - Iz
škofjeloškega podjetja Šport in rekreacija sporočajo ljubiteljem gibanja v naravi, da bodo od 27. aprila 1990 organizirali ob spodnji postaji sedežnice na Stari vrh pri Škofji Loki raznovrstno rekreacijo, ki bo primerna za družine in druge skupine. Obiskovalci si bodo ob sobotah in nedeljah ter prazrukih lahko izposodili kolesa za gorsko vožnjo, na voljo pa bodo še rekviziti za razne igre, od badmintona do namiznega tenisa. Ob rekreacijskem prostoru bodo odprli tudi manjši bife.
(S. S.)
9M/
POSEBNA PONUDBA Grad "Strmo." za skupine ZA OBLETNICE MATUR IN DRUGIH JUBILEJEV 20 - 30 oseb
Informacije in rezervacije: recepcija hotela Kokra Brdo tel. 22-451
Nagano - med golobi. Foto: GORAZD ŠINIK
Koliko je vreden dinar		
država	devize	velja za srednji tečaj
Avstrija	100 ATS	99,4567
Nemčija	100 DEM	700,0000
Italija	100 LIT	0,9538
švica	100 CHF	795,3938
ZDA	1 USD	11,8537
UJMI
BKE/ Al KOHOLA
Srečanje avtomobilistov JLA
Rally "Srečanja tovarištva" bo letos na Bledu
Kranj, 24. aprila - Osemnajsto srečanje avtomobilistov JLA bo letos na Bledu in v okolici. Tehnični organizator je AMD Kranj, rally pa se bo 1. maja začel v Begunjah.
Na staru zanimivega rallvja, ki je vsako leto v drugem kraju v Jugoslaviji, bo letos okrog 90 ekip - starešin JLA in članov njihovih družin, rezervnih starešin in civilnih oseb v službi JLA. Kot je povedal sekretar AMD Kranj, Pavel Šmitek, pa se tekmovanja lahko udeležijo tudi člani AMD Kranj, prijavijo pa se lahko eno uro pred startom v Begunjah. "Letošnji rally se bo pričel ob 8. uri z zborom udeležencev pred tovarno Elan v Begunjah. Po pozdravnem govoru bo slovesnost, ki je povezana s praznikom KS Begunje. Ob 9.30 se začne rally in sicer s spretnostno vožnjo po poligonu. Med vožnjo proti Tržiču, Križam in Golniku bo tudi časovna preizkušnja. Vsi udeleženci rallyja se bodo ravnali po prometnih predpisih, tako da prometni red ne bo moten. Cilj bo v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju, kjer bo tudi streljanje iz avtomobila z zračno puško in spretnostna vožnja na poligonu. Za gledalce bo zanimiva tudi reševalna akcija, prikaz vaje planinskega oddelka. Vsi obiskovalci pa si bodo lahko ogledali zgodovinsko sobo Prešernove brigade v vojašnici. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo zvečer v hotelu Svoboda na Bledu," je povedal Pavel Smi-tek.
V. Stanovnik
Kegljanje
Ljubelj zmagovalec
Kranj, 26. aprila - V gorenjski kegljaški ligi so odigrali zadnja dva kola. V 17. kolu so igrali takole: Elan : Jesenice 4752 : 4796, Sava : Bled 4913 : 4831, Kranjska Gora : Ljubelj 4913 : 4959 in Triglav : Simon Jenko 4147 : 4999. V 18. kolu pa so bili izidi naslednji: Simon Jenko : Kranjska Gora 5134 : 5113, Ljubelj : Sava 4999 : 4885, Bled : Elan 5043 : 4938 in Jesenice : Lubnik 5032 : 4910.
Zmagovalec je Ljubelj iz Tržiča, ki je zbral 28 točk, druga je Sava s 24 točkami, tretje pa Jesenice z 20 točkami. Sledijo Lubnik 18, Simon Jenko 16, Kranjska Gora 14, Triglav 14, Bled 6 in Elan 4.
Tržičani bodo maja sodelovali na kvalifikacijah za vstop v II. slovensko kegljaško ligo.
Odigrali so tudi polfinalni tekmi za pokal Gorenjske. Jesenice so premagale Lubnik s 5049 : 4805, Simon Jenko pa Ljubelj s 5146 : 5032. Finalna tekma med Jesenicami in Simonom Jenkom s Podreče bo v soboto, 28. aprila, na kegljišču Jelovice na Bledu.
T. Bolka
Novi uspehi mladincev Triglava
Kranj, 26. aprila - Mladinci Kegljaškega kluba Triglav nadaljujejo z uspehi. Na republiškem prvenstvu v Celju so Kranjčani s 6494 keglji prepričljivo zmagali (igrali so Damjan Hafnar, Jernej Potočnik, Marko Oman in Boštjan Mihelič). Boštjan je s 1693 keglji zmagal med posamezniki. V začetku aprila je bilo republiško prvenstvo dvojic v Litiji. Par Mihelič in Oman sta bila druga, Hafner in Potočnik pa tretja. Še večji uspeh je bil dosežen na državnem ekipnem prvenstvu v Sarajevu. Zmagala je Rakovica, drugi pa je bil Triglav. Zanj so igrali Hafnar 1653, Potočnik 1638, Oman 1653 in Mihelič 1694.
Kolesarstvo
Marku Polancu drugič magistrala
Kranj, 25. aprila - Kranjski kolesar Marko Polanec je že drugič zapored zmagal na dirki Jadranska magistrala, na kateri so vozili dve etapi: Šibenik - Knin in Knin - Zadar. Na startu ni bilo dirkačev, ki so vozili na Giro della Regione. Favoriti (Rnjakovič, Lizde in Šebenik) so popolnoma odpovedali. Že prva etapa je pokazala, da Sava starta na zmago, v drugi etapi pa je Polanc vozil taktično izredno, pomagala pa mu je vsa ekipa. Tudi ekipno je zmagala Sava, kar je dober obet pred bližnjo dirko Alpe - Adria. V prvi etapi je zmagal Šebenik (Krka), Pagon (Sava) je bil drugi, Kalan pa četrti, v drugi etapi pa je zmagal Eržen (Krka), Polanc (Sava) pa je bil drugi. Skupno je zmagal Marko Polanc, ekipno pa je slavila Sava v postavi Polanc, Pagon, Kalan in Bertoncelj.
Kranjčani so tekmovali tudi v Novi Gorici. Ječnik je zmagal med člani, Bajt med mlajšimi mladinci, Berce pa med pionirji B.
Zvezni kapetan za mladince je določil ekipo, ki bo tekmovala v Avstriji na dirki Dušika Jugend Tour. V reprezentanci je tudi Pilar Sava, razen njega pa še Kranjec in Fink (Krka) in Bajič (Cukarički).
M. Zevnik
V nedeljo, 6. maja
Pohod na Blegoš
Gorenja vas, 26. aprila - Planinsko društvo Gorenja vas vabi v nedeljo, 6. maja, na 14. spominskorekreativni pohod na 1563 metrov visoki Blegoš. Smeri pohoda bodo: Javorje - Črni kal - Blegoš, Hotavlje - Leskovica - Blegoš in Zali Log - Potok - Črni kal - Blegoš. N vrhu bo vsak prejel kontrolni karton, ki ga bo lahko potrdil na Črnem kalu in Leskovici. Ob 11. uri bo pri koči ne Blegošu proslava. Prevoz z vozili bo mogoč do Ja-vorij in Leskovice, do Zalega Loga oziroma Potoka. Pohod bo v vsakem vremenu.
J. K..
ureja JOŽE KOSNf EZ"
Dvakrat zlati Boris Urbane odhaja na novo svetovno kegljaško prvenstvo
Srečen bom že z eno kolajno
Res sem igralec odločilnih trenutkov, sposoben stresti z ramen breme odgovornosti, kar mi je doslej uspevalo, vendar ne pričakujte ponovitve Budimpešte. Srečen bi bil že z eno kolajno, pomirja prevelika pričakovanja Boris Urbane z Goric.
Na zadnjem svetovnem ke-gljaškem prvenstvu si osvojil tri kolajne: zlati med posamezniki in v dvojicah z Nikolo Draga-šem, pa bronasto v ekipnem tekmovanju. Med 20. in 25. majem odhajaš no novo svetovno prvenstvo. Budimpeštanska dota zate ni olajšanje, ampak breme, breme, ki ga nosi vsak prvak, favorit.
"Raje se pogovarjam, ko je tekmovanje že za menoj. Nisem pristaš obljub. Moje geslo je: najprej kaj naredi, potem pa govori. Kolajne iz Budimpešte so breme, čeprav se skušam tega bremena otresti, vendar brez njega enostavno ne gre, čeprav je vsaka tekma dogodek zase, nekaj posebnega. Seveda je moja želja narediti čim več, zato tudi maksimalno treniram, kar se pač da. Kolajne moram odmisliti in samo igrati. Pravijo, da sem človek takega kova, da mi to uspeva, da sem športnik, ki uspeva v velikih, odločilnih trenutkih. Srečen bi bil, če bi na tem svetovnem prvenstvu v Avstriji osvojil vsaj eno kolajno, katerokoli."
S tvojim, zelo cenjenim trenerjem Francijem Belcijanom sta spet skupaj. Sta dvojica za velike uspehe. Zakaj sta se po zadnjem svetovnem prvenstvu sploh razšla?
"S trenerjem so bili res za-petljaji. Franci je odšel iz Gradisa, za katerega tekmujem, v Kranj, letos pa trenira tudi ženske Slovenijaceste Tehnik. Nihče se ni zanimal, ali imam trenerja ali ne. Klubskega imam, vendar sem ga presegel. Ljudje ne razumejo, da je Franci Belcijan najboljši trener, ki ostale presega za razred, dva. Iz protesta nisem šel na proglasitev kegljača leta, za kar so me izbrali. Avgust Likovnik
se je razhudil, čeprav sem mu pred tem povedal, kaj me teži. Prosil sem ga, naj kaj ukrene. Sredi marca, na republiškem prvenstvu dvojic, so odločili: Franci Belcijan je spet moj trener. Rezultati se boljšajo, sem najboljši posameznik zvezne kegljaške lige na gostovanjih in skupaj z Galjaničem iz zagrebške Grmoščice in Harijem Ster-žajem iz mariborskega Konstruktorja smo si že zagotovili mesta v državni reprezentanci.
Konkurenca za ostala štiri mesta v reprezentanci pa je ostra. Kdo je v igri?
"Polič (Partizan Beograd), Mihajlovič iz Novega Sada, ki igra za Rotweiss iz Zvezne republike Nemčije, Lijovič iz Osijeka, pa Jurančič iz Gradisa, Kirbiš iz Konstruktorja in Fučkar ter Košutič iz Medveš-čaka. Državno prvenstvo za posameznike v Celju v začetku maja bo o marsičem odločilo."
Na republiškem prvenstvu na Ravnah si dosegel fantastične 1004 keglje. Te ta rezultat pred svetovnim prvenstvom pomirja?
"Ponovno sodelovanje z Belcijanom se pozna. Na ravnah sem postavil nov rekord kegljišča in starega zboljšal za dobrih 50 kegljev. Ta rezultat mi daje psihični mir. Vem, da delam prav in da je vprašanje trenutka, ko se bo to poznalo tudi rezultatsko. To je važno v obdobju, ko je poudarek na kon-dicijskem treningu. Od 20. marca dalje sem opravil 26 treningov in tekem, da sem od tega 4 krat tedensko vadil na stezi, v ponedeljkih in sredah sem dvakrat kondicijsko treniral, kar znese skupno 9 treningov tedensko. Po pričakovanju je
Rekreacija v Škof ji Loki
Škofja Loka, 26. aprila - Še danes, 26. aprila, sprejema ZTKO Škofja Loka, Podlubnik 1 c, telefon 622-463, prijave za poletna rekreacijska tekmovanja. ZTKO razpisuje občinsko ekipno prvenstvo v tenisu za člane in članice (tekmovanje bo na igriščih v Škofji Loki, Železnikih in Gorenji vasi), občinsko posamično prvenstvo v tenisu (prvi turnir bo 7. maja v Škofji Loki, drugi junija v Gorenji vasi in tretji avgusta v Železnikih), prvenstvo Škofje Loke v košarki, občinsko prvenstvo v rokometu, razmišljajo pa tudo o organizaciji turnirja v malem nogometu. Vsaka prijava mora vsebovati ime športne panoge, ime, priimek in telefonsko številko vodje ekipe. M Kalamar
0 8&r*ea
Zaradi opustitve prodaje bele tehnike, drobnih gospodinjskih aparatov in svetil
RAZPRODAJAMI)
omenjene izdelke po ugodne)tih cenah I
Izkoristite priložnost za ugoden nakup!
gorenjski tisk
p.o.
objavlja prodajo osnovnega sredstva z zbiranjem pisnih ponudb, in sicer:
TOVORNI AVTOMOBIL ZASTAVA 101 T letnik 1985, z izklicno ceno 8.400,00 din
Prometni davek plača kupec.
Ogled je možen v obratu II Gorenjskega tiska v Kranju, Mirka Vadnova 6.
Pisne ponudbe pošjite na naslov: Gorenjski tisk, p.o., 64000 Kranj, Moše Pijade 1, p.p. 142, z oznako "za licitacijo", najkasneje 8 dni po objavi.
prišlo do manjše krize, zato sem obremenitev zmanjšal, sedaj pa je vadba spet intenzivnejša."
Kakšen plan imata s trenerjem do odhoda na svetovno prvenstvo?
"Ta teden, do 1. maja, imam v ponedeljkih lažji kondicijski trening (uteži, plavanje), v torkih 250 lučajev na stezi, v sredo me čakata trim steza in gimnastika, v četrtek pa 220 lučajev na stezi. Za vikend pa načrtujem priprave ob morju, kjer imajo seveda kegljišče. 5. in 6. maja bo v Celju državno posamično prvenstvo, potem pa načrtujemo krajše priprave v Avstriji s pomočjo firme TKI Globoko, na kegljišču, kjer je ana-ka masa, kot bo na svetovnem prvenstvu. Glede telesne priprave sodim, da je narejeno, kar je pač narejeno in se mora stopnja pripravljenosti ohraniti. Rezerva je še piljenje forme na stezi. Tu morava biti z Belcijanom čim večkrat skupaj."
Svetovno prvenstvo je naporno. Tekma ni ena, ampak tri.
"Sistem tekmovanja ostaja v bistvu enak. Najprej bo ekipna tekma, nato tekma dvojic, potem pa je še finale posameznikov, kamor gre 20 najboljših iz igre moštev in parov. Razlika je v tem, da se rezultati obeh tekem v finalu ne upoštevajo, ampak začne vsak z ničle. Podeljeni bodo trije kompleti kolajn, po novem pa še Četrti, ki bo podeljen najboljšim v seštevku vseh treh kategorij, torej gre za nekakšno kombinacijo."
Vrhunski športnih si, svetovni prvak, verjetno eden redkih športnikov take ravni, ki redno hodiš v službo. Verjetno si izjema tudi med kegljaškimi svetovnimi prvaki.
"V tem pogledu sem gotovo izjema. Prav tako sem imel probleme s trenerjem, kar je zame minus. In še en paradoks, ob katerem ne vem, ali bi se smejal ali zjokal. V začetku aprila sem v svojem imenu in imenu Kegljaške zveze Jugoslavije prosil kranjski sekretariat za ljudsko obrambo, da me oprostijo orožnih vaj. Kot odgovor sem dobil poziv, da moram 12. maja na orožne vaje, na katere že sicer redno hodim vsake tri mesece. To utegne vplivati na moj rezultat, zato sem v napovedih realen, seveda pa ne sme biti izgovor ali opravičilo. Odnos do mene bodo morali spremeniti tudi v klubu, tudi v tem, da bom prejemal toliko, kot športniki mojega ranga v drugih panogah. ZTKO Ljubljana mi daje 60, 70 odstotkov vsote, ki mu pritiče, razliko pa bi moral plačati klub."
J. Košnjek
Vabila, obvestila
Balinarsko tekmovanje v Poljanah - Konec prihodnjega tedna, od 4. do 6. maja, bo pod pokroviteljstvom zavarovalnice Triglav v Poljanah nad Škofjo Loko spominsko tekmovanje v balinanju za memorial Janeza Žana. Na tekmovanje vabljeni balinarji in prijatelji pokojnega inženirja Janeza Žana. Prijave sprejemajo v gostilni Na Vidmu v Poljanski dolini še do nedelje. Prijavnina bo simbolična, pojasnila pa dajejo po telefonu 65—350.
Nogometni spored - Tokrat bodo ligaška tekmovanja že jutri, 27. aprila. V območni članski nogometni ligi zahod igra Naklo ob 10.30 doma s Taborjem, Triglav pa ob 16.30 z Biljami. Jesenice gostujejo pri Svobodi, Britof pa pri Slaviji. V slovenski mladinski ligi igra Sava ob 10.30 z Olimpijo, Britof pa ob isti uri z Izolo. V področni mladinski ligi pa igra Triglav ob 14.30 z Vozili.
Kranjski planinci na Blegoš - PD Kranj organizira v nedeljo, 6. maja, organiziran avtobusni prevoz do Javorij, na tradicionalni pohod na Blegoš. Avtobus bo odpeljal ob 6. uri izpred hotela Creina. Na vrh bo za okrog 3 ure hoje. Po proslavi se bodo izletniki vračali v Leskovico. Pohod bodo vodili Grobin, Burgar in Šafran. Prijave sprejemajo v pisarni PD do vključno 3. maja.
Rokometni spored - Tudi redno kolo v slovenskih rokometnih ligah bo odigrano jutri, 27. aprila. V moški republiški ligi igra Šešir iz Škofje Loke v Ormožu, Alples iz Železnikov pa gosti doma Olimpijo. V II. moški ligi gostuje Peko v Grosupljah, Preddvor pa igra doma ob 17. uri s Kolinsko Slovanom. V II. ženski ligi zahod igrajo Preddvorčanke v Radečah, v skupini mladincev center igra Šešir I doma s Kolinsko Slovanom, Preddvor igra ob 11. uri z Itas Kočevjem, Peko gostuje v Grosupljah, Šešir II igra doma z Mokercem, mladinke Alplesa igrajo s Poljem, Sava Kranj z Olimpijo, Duplje gostujejo pri Krimu, Preddvor pa igra doma z Itas Kočevjem.
Vaterpolisti Triglava gostujejo - Vaterpolisti kranjskega Triglava gostujejo v Bečeju. V zadnjem kolu so bili v Ljubljani poraženi s Solarisom, vendar imajo še možnosti za nastop v končnici za obstanek v prvi ligi.
Tekaški planinski pohod - Ce bo vreme ugodno, bo jutri, 27. aprila, tekaški planinski pohod iz Komne do Krnskih jezer in nazaj. Vsi, ki bi se pohoda radi udeležili, naj se zberejo ob 8. uri pri domu Savica v Bohinju, od koder bodo odšli do doma na Komni, ob 11. uri pa bo odhod proti Krnskim jezerom. Pohod bo enodneven. Če bo kdo želel ostati na Komni, mora sam rezervirati prenočišče.
J. K.
Ste tudi vi kot "oporečna" oseba vodeni v kartoteki politične tajne policije?
Sumljivi tajni dosjeji
Gotovo bo na tem področju prišlo do velikih sprememb, celo do ukinitve SDV
Slovenska javnost se je ob primeru četverice močneje zavedela silnic domačih tajnih služb. Znani neznanki sta postali tako Služba državne varnosti (nekdaj l DBA) kot Varnostna služba JLA (nekdaj KOS). S primesjo njunega slovesa, dosedanjih akcij in predvsem praktično neulovljivega načina in zakonskega okvira delovanja še vedno močno burita duhove.
Ob sprenevedanju vodilnih mož slovenske policije, češ da imajo organi za notranje zadeve samo ene vrste kartotek, se sprašujemo, kje na svetu lahko tajna policija uspešno deluje brez za svoje potrebe prirejenih dosjejev?
V zadnjem času sta na tem področju prevladovali dve iniciativi - zahteve po ukinitvi (temeljiti prevetritvi) SDV, ki sojo lansirali predstavniki DEMOS-a in pobuda državljanov po odkrivanju tajnih dosjejev, kar pa je akcija ZSMS - liberalne stranke.
O prvi potezi zaenkrat ne velja izgubljati besed, kajti zahteva se bo, glede na volilni uspeh DEMOS-a, zanesljivo ponovno legitimno pojavila na različnih ravneh odločanja, ko se bo nanovo postavljal državni aparat, ki ga bo sestavljalo tudi ministrstvo za notranje zadeve in znotraj njega tudi bolj ali manj tajne službe. Dotedaj pa je, vsaj na prvi pogled izgledalo, da je prazni prostor premoščala pobuda liberalcev, a se je kmalu izkazalo, da temu ni tako. Več o tem Tone Anderlič, član republiške skupščinske komisije za nadzor SDV.
Dobro je znano vodilo, ki pravi, če hočeš neki problem uspešno zamegliti, ustanovi parlamentarno komisijo. Je bilo tako po vašem
mnenju tudi v primeru komisije za do posameznega primera in to
Mimogrede je po vašem mnenju možno jasno potegniti mejo med delovanjem KOS-a in SDV?
"Tega ni možno narediti, marsikaj tega ostaja močno zavito v tančico."
Na kakšen način ste sami delovali v tej skupščinski komisiji?
"Postavljanje vprašanj, vrtanje in nobeno zadovoljevanje z ustnimi poročili. Večkrat je bil namreč položaj tak, da bi morali sprejeti konkretna stališča
nadzor SDV, ki se ji te dni izteka mandat?
"Komisija bi morala že vseskozi obstajati, zgolj splet okoliščin je pogojeval, da se je ustanovila pred slabima dvema letoma. Vedeti moramo, da je policija -državna varnost v našem sistemu lahko počela, kar se ji je zljubilo. Očitno je, da je samo zaupanje, na katerem je ta boljševistični sistem vseskozi gradil, občutno premalo, da bi lahko trdil, da SDV v tem primeru res dela v dobro "ljudstva". Očitno gre tako za nekatere sistemske in ilegalne stvari, ki jih je ta služba počela, posebej kar se tiče metod, in da je vse to potrebno nadzirati s parlamentarno komisijo. Jasno velja reči, da v času našega mandata nismo uspeli resnično spoznati vseh metod, načinov dela, kanalov, kajti obstaja tudi kup tajnih predpisov in predvsem dnevno prilagodljiva navodila, ki jih po svoji presoji daje šef SDV."
SDV z roko v roki s KOS
Iz povedanega lahko dobimo tudi občutek, da je SDV seveda močno prebirala informacije, ki vam jih je dostavljala, kar samo potrjuje predhodno vprašanje?
"Prepričan sem, da mi nismo bili v stanju kvalitetno nadzirati SDV. predvsem zara-
po poročilu sekretarja ali namestnika - nikomur se ne more verjeti na besedo, da je vse v redu, saj je lahko nekdo v najboljši veri, da je vse v redu delal najhujše napake. Tudi naše poročilo je sestavljeno na način "po zagotovilih sekretarja je to tako in tako", ne pa "komisija je ugotovila, da je to tako in tako"."
Ni naključje, da je bil ravno Marine predsednik Sveta za varstvo ustavne ureditve, saj je imel prej, kot predsednik CK ZKS neposreden nadzor nad tajno policijo. Vedeti morate, da je bilo vse pripravljeno, da postane predsednik Slovenije.
di tega, ker smo bili odvisni od dobre volje sekretarja RSNZ in načelnika SDV. Resda smo dobivali informacije o posameznih primerih in službi kot celoti, vendar izhajajoč iz splošnih določil. Pri tem je pomembno, da je metodologija za poročanju o delu te službe neverjetno zastarela, da je terminologija tam nekje od Informbiroja naprej, kar je seveda daleč od sedanjega načina življenja. Ogromno časa smo izgubili Preprosto za to, da smo si ustvarili mnenje, kaj ta služba sPloh je. Sinonim UDBE v povezavi s KOS-om pomenita strah in trepet, kajti znane so v'oge političnih policij v vseh socializmih."
Ivan Hočevar, načelnik UNZ Kranj: "Stališče uprave za notranje zadeve je v zvezi s pobudo ZSMS - liberalne stranke po dostopnosti dosjejev jasno - vsak občan, ki bi želel dobiti vpogled v svojo kartoteko mora to zahtevo v pisni obliki nasloviti na Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani in bo v zakonsko določenem roku tudi dobil ustrezen odgovor. Za Gorenjsko lahko povem, da sta doslej takšno željo izrazila dva občana, ki smo ju napotili naprej na RSNZ."
veda ne bo moglo biti več, konec koncev bo kmalu prišlo do vprašanja celotnega zavarovanja republike Slovenije." Kaj bi veljalo storiti takoj?
"Razkriti vse tajne, zakonsko neobstoječe stvari, na tem področju."
Pred časom je praktično preko noči, mimo javnosti Gasparijeva prevzela Marincu predsedni-kovanje drugemu na neki način sorodnemu organu, Svetu za varstvo ustavne ureditve. Je v tem kaj globjega?
"Hotelo se je zamegliti položaj, da se tudi skozi personalno linijo stvari napravi kolikor toliko nedolžne, češ to je rutinska zadeva, ki z aktualnimi primeri nima zveze. Ni naključje, da je bil ravno Marine predsednik sveta, saj je imel kot predsednik CK-ja neposredni nadzor nad tajno policijo. Vedeti morate, da je bilo vse pripravljeno, da nekoč postane predsednik Slovenije."
Kako je sploh možno vplivati na delo teh služb, zgolj za asociacijo, mnogi so namreč prepričani, da so razni seznami aretacij še vedno pripravljeni?
Seznami za aretacije
Kako vidite bližnji potek dogodkov na tem področju?
"Gotovo bo v prihodnje prišlo na tem področju do velikih sprememb, če ne celo do ukinitve SDV. Ta služba ima strahovito nesodoben odnos do emigracije, nadalje gre za vprašanje medrepubliškega sodelovanja, povezav z vojaško varnostno službo... Stvari, s katerimi naj bi se ukvarjali, so v veliki meri že stvar preteklosti. Zveznega oveljevanja, kot je to primer pri SDV, v prihodnosti se-
S t vari, s katerimi naj bi se ukvarjala SDV, so v veliki meri že stvar preteklosti, ta služba ima naprimer izrazito nesodoben odnos do emigracije.
"To je pravzaprav ključno vprašanje. Mi smo nekajkrat poskušali priti v bistvu pod kožo tega sistema, vendar, kot že rečeno, je bilo vse skupaj odvisno od dobre volje prej omenjenih posameznikov. Marsikdo, ki je imel opravka s SDV, se verjetno ni hotel spuščati v razkrivanje tega, kajti predvidevam, da so metode zastraševanja tako močne, da ljudje raje javno ne govorijo o tem. Ni nobenih dokazov, da še vedno ne bilo mogoče kaj takšnega, kot ste označili s seznami za aretacijami."
Kdo je lahko član SDV
Ste imeli sami, kot posameznik, glede na to, da ste že nekaj časa v vrhu slovenske politike, kdaj opravka s SDV?
"Vprašanje je, v kolikšni meri je ta služba presegla pravilnik, po katerem ne bi smeli spremljati vodstev D PO, vendar je bilo v tem času praktično veliko stvari, s katerimi se je ukvarjala ZSMS in so bili označeni z napadi na JLA, meščansko desnico... Imam srečo, da nisem paranoik, vendar sem prepričan, da spremljanje ni šlo tudi mimo mene."
Neposredne izkušnje?
"Sele pred koncem mandata v ZSMS so me na neki seji ob-stopili možakarji, rekoč: Mi bi morali biti stalno v kontaktu s teboj, zaradi varnostnega vidika. Vse skupaj je ostalo samo na tem, ker sem jim jasno dal vedeti, da iz te moke ne bo kruha. Ampak kot sem kasneje razmišljal, zakaj so me potem res pustili na miruje šlo očitno za to, ker mi niso zaupali in ker so praktično vseskozi, skozi zaupnike v ZSMS, vedeli, kaj dnevno počnem."
Vprašanje "zaupnikov v ZSMS" verjetno lahko mirno povežemo skozi SDV do včerajšnje vloge ZKS?
"Res so mi velikokrat, po sicer zaupnem sestanku ZSMS o strategiji ZSMS ob določenem problemu, na različnih drugih DPO potem servirali z mojimi mislimi, celo dobesednimi stavki. Enkrat se je tako zgodilo tudi s Popitom, kjer sem se potem razjezil, rekoč, da pač ne morem delati, če imate (ZKS,
op. p.) tako organizirano svojo službo."
Je po vašem mišljenju Partija uspela obvladovati tajno policijo?
"Mislim da, predvsem zaradi tega, ker je bil proces kadrovanja izrazito po kriteriju negativne kadrovske selekcije in brezprislovne poslušnosti. V teh službah so bili ljudje, ki so prišli tja tudi iz ZSMS, ker pač niso imeli nobenih drugih možnosti promocije."
Torej neposredna povezava SDV in ZKS, kjer pridemo tudi do nedostopnih arhivov?
"Moj občutek je, da Partija, pa ne samo jugoslovanska, ne zna drugače vladati kot z močno policijsko informacijsko mrežo, znotraj katerih smo pri nas imeli tudi Komiteje za SLO in DS. Da pa se je vse skupaj res lahko obvladovalo, obstajajo tudi posebni partijski arhivi. Dovolj zgovoren je podatek, da je zakon o arhivskem gradivu diskriminiral politične subjekte na bolj in manj pomembne, tako je bila Partija poleg organov za notranje zadeve tako pomembna, da ji edini, po zakonu, ni bilo potrebno, oddajati vseh podatkov v arhiv Slovenije."
Sinonim UDBE v povezavi s KOS-om pomenita strah in trepet, kajti znane so vloge političnih policij v vseh socializmih. Metodologija za poročanje o delu Službe državne varnosti je neverjetno zastarela, to je tehnologija tam nekje od Informbiroja dalje, kar je seveda daleč od sedanjega načina življenja.
SAMO V JELOVICI SAMO V JELOVICI SAMO V JELOVI^
SAMO V JELOV!,
SAMO V JEl
SAMO
SAMO V JELOVICI SAMO V JELOVICI ŠAMO V JELOVICI
AMO V JELOVICI }0 V JELOVICI
Tajna policija in volitve
Ker se pogovarjava dan po končanih volitvah, mogoče naivno vprašanje - bi glede ne njeno vlogo lahko govorili o vidnejši vlogi politične policije v volilnem golažu?
"Seveda gre za ugibanje, mislim pa, da bi lahko izpeljali bolj drugo varianto - storiti vse, da se ne bi zvedelo, ali je prihajalo do odkritih pomoči teh služb določeni stranki, kajti če bi se kaj takšnega razkrilo, bi se med drugim takoj sesule tudi kakršnekoli iluzije o participiranju na oblasti. Ne izključujem možnosti, da so posamezni kadri, ki so bili simpatizerji bivše vladajoče stranke, češ kaj bo, če pride nova oblast, zelo subtilno počeli tudi to. Zagotovo pa je bilo uradno strukturi teh služb sugerirano, da naj tega ne delajo očitno, da se kaj takšnega ne bi pokazalo, ker bi bilo potem res vsega konec."
Pred kratkim ste bili eden od podpisnikov pobude liberalcev, naj državljani na osnovi Zakona o varovanju osebnih podatkov zahtevajo svoje dosjeje, kajti, po vaših besedah, politične policije brez dosjejev preprosto ni več. Kot se je izkazalo, ni problem dobiti svoje podatke iz "dosjeja" javne varnosti (kjer lahko prebereš, kdaj si se rodil, številko registracije svojega avtomobila...), drugi in hkrati res pomembni, namreč dosjeji politične policije, pa ostajajo še naprej skrivnost. O njih namreč uradno nihče noče nič vedeti?
"Pravilno ste ugotovili, gre za dvoje vrst dosjejev in vztrajati moramo, da teh drugih ne bo več. Pobuda ZSMS je šele začetek, spomnimo, da se je pri nas v zadnjem času večina reči spremenila ravno zaradi pritiska javnosti."
Vine Bešter
MONTAŽNE HIŠE
DO 15 % IZREDNI POPUST V MAJU
KREDBT
NAD 15 LET DO 50 % POGODBENE VREDNOSTI PLAČILO V TREH OBROKIH BREZ OBRESTI
Škofja Loka, Kidričeva 58 ®064/631-241 - 064/632-209
JELOVICA
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
KLUB - NOČNI BAR
DOBRA MRHA Koroška 29, Kranj
Obveščamo cenjene stranke, da pripravljamo idiscot maraton, ki bo
trajal od 24.4. od 21.00 do 3. 5. do 4.00 non stop.
Pripravili smo vam pester program in najnižje možne cene. Pridite in
prepričajte se.
Ne bo vam žal!
Klub Dobra mrha
Čevljarna
Ratitovec
Železniki — Slovenija
Delovnim ljudem in občanom čestitamo za dan OF in praznik dela — /. maj
Penzion TRIGLAV
Kolodvorska 33, Bled (pri železniški postaji)
družinska kosilal 50 ftill Za 4 OSCbC
vsak dan od 11. drjllure
turistični menu 00 75 din dalje
več vrst steackov jagnje na ražnju jedi po naročilu kraški in dalmatinski pršut izbrana vina sobe za dnevni počitek
posebna soba za zaključene družbe do 25 oseb
skupinam nad 10 oseb
odobrimo 10 % popust
Odprto vsak dan od 7. do 23. ure! Informacije in rezervacije tel.: 77-365
@®E@SSJJ©IESGLAS 22. STRAN
/ PRAZNIČNE ČESTITKE, OGLASI
Četrtek, 26. aprila 1990
& Agromehanika
Kranj, Hrastje 52 a
tel.: 34-034, 34-033, 36-033
Kupce vabimo v naš Poslovni center v Hrastju pri Kranju, kjer nudimo traktorje IMT, Beograd in traktorje TOMO VINKOVIĆ, Bjelovar po najugodnejših cenah, ter škropilnice in atomizerje iz lastnega proizvodnega programa.
Vsem kupcem in poslovnim partnerjem čestita AGROMEHANIKA ob praznovanju 27. aprila in 1. maja.
5
„)*&46tt40ft0
K KOPER
Filiala Kranj Filiala Jesenice Poslovalnica Ljubelj
delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela -1. maj
STANOVANJSKA ZADRUGA KRANJ
Mladinska 2
Čestita svojim članom in sodelavcem ter vsem prebivalcem Gorenjske za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj
SOtfCL
Urara
Kdor zna m tvorno ima prijatelje povsod!
tržit
OB 1. MAJU-PRAZNIKU DELA ČESTITAMO
vsem poslovnim partnerjem
in bralcem Gorenjskega glasa
ter se priporočamo za nakup naših izdelkov
bombažna predilnica in tkalnica i tržič
KLHDIUAR
FLUIDNO TEHNIKO
KLADIVAR tovarna za fluidno tehniko 64226 ŽIRI. Industn/ska C 2 pp 7 JUGOSLAVIJA
Telefon (064) 69300 Teleks 34505 YUKLADI Telefaks (064) 69664 KLADIVAR ŽIRI
— Komponente in sistemi fluidne tehnike
— Hidravlične komponente industrijske hidravlike
— Hidravlične komponente mobilne hidravlike
— Hidravlični sistemi
— Elektromagneti
— Pnevmatske komponente
— Pnevmatski sistemi
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA /.
MAJ
etiketa
proizvodnja etiket : in tiskarske storitve p. o.; : 64226 žiri, industrijska c. 6 tel. 064 69260, 69270 : •
proizvodni program: etipres, tiskane tekstilne etikete, etitape, samolepilne etikete, kartonske etikete, emblemi, papirne etikete
Na, zdaj pa imamo, kar smo tako strastno želeli! Prišla sta namreč 27. april in za njim l.maj, pod nekdaj tako slavnima praznikoma pa danes ob vsej božji volji in pomoči nimaš kaj zapisati. Šele zdaj vem, kako neizmerno lepo je bilo nam, pisunčkom, minula leta, ko smo v tem času »šibali« retorične puhlice o napredku socialističnega samoupravljanja in predstavljali delovnega človeka, kako da je čustveno vezan na delo in podjetje; da niti ne govorim o prekrasnih ideoloških predstavah o tradicionalni harmoniji med interesi delovnih ljudi, harmoniji, ki naj bi pod marelo SZDL trajala na veke vekov. Kako fino je bilo, ko smo vsi fletno spali in gojili nesmrtne iluzije o neuničljivosti edinstvenega samoupravljanja in delegatskega sistema kot najvišje možne oblike demokracije. Ah, kje je ta mili, otročji občutek, da so rešeni vsi problemi in da lahko mirno dremuckamo v objemu velikega očka in pametnih strič-kov?
Pa je neusmiljeno udarila demokracija. Ta teta se po romantičnih časih, ko nam ni bilo treba nič misliti, že zdi - če se vam še ne, se vam pa še bo - kot kakšna strašna pokora za vse minule posvetne grehe. Konec je z vsemi samoupravnimi ho-kuspokusi, konec prežvekovanja, brbotanja in frfotanja v prazno ali kakor je dejal že Juan Pablo: slikanje etra z etrom v etru. Misliti bo treba z lastno glavo in se hočeš nočeš konkretno in kvalificirano ukvarjati z nezadržno poplavo vseh družbenih zadev. Outsiderjem in rokomavhom je odzvonilo: na oblasti se bodo obdržali samo sposobni, šolani in inteligentni. Fakultetno izobraženi, ne pa z diplomami povojnih let, ko se je spričevalo o kvalifikaciji dobilo na »brzaka« ali v tečajčku brezštevilnih delavskih univerz. Teh je bilo po vojni v izobilju, kvaliteta pouka pa socialistična. Še danes se nekateri muzajo,
TEMA TEDNA
ENA MAJ
ko se spomnijo zbadljivega grafita na pročelju ene izmed takih socialističnih kovačnic znanja: »Postoj, popotnik - in končaj univerzo!«
Vsem dosedanjim prvim majem ali ena majem, kakor hočete, bi človek primazal eno krepko klofuto, če ga ne bi zadržala spoštljivost do zgodovine in tistih naših delavcev, ki so si ta praznik več kot zaslužili. Klofuto zato, ker je dopustil, da si ga je nesramno lastila tudi tista priviligirana socialistična jara gospoda, ki je požrešno grabila za delavskimi žulji in njihovim znojem. Lopovske klike so si pod samoupravnimi rituali nagrabile dovolj, da lahko v sedanjem kaosu združeno stegujejo kremplje še po družbeni lastnini in ustanavljajo svoje firme. Sindikat pa o tem ne bev ne mev; neodvisni sindikati so v povojih, državni sindikati pa v obupu dvigujejo roke in se kot mile jere cmerijo nad lastno kruto usodo. Vrh Svobodnih sindikatov Slovenije ali Svetih sindikatov Slovenije, kot jih imenuje litostrojski upornik Tomšič, baje noče iz foteljev - sindikalna baza je zato razkačena. Že od predvolilnih bitk sem bi nam moralo biti jasno, kje bodo naši vrli sindikati pristali. Njihova predvolilna agitacija je bila namreč spisana pod veliko parolo »Voli po pameti«. Ker smo dobročutni, ne bomo hudobno raz-
mišljali, če ni bil morebiti poudarek na »voli«, ampak so najbrž hoteli poudariti »pamet«. Ob takem ali drugačnem apostrofiranju pa je bilo jasno, da sindikalni vrh stoji za katedrom in žuga svojim učenčkom: »Ne bodite no skoz in skoz tako poredni, vsaj volite po pameti!«
Pa imaš »s finfarja drobiž«: socialistično fronto, ki nam je tako zgledno organizirala 27.april, je potunkalo strankarstvo, državni sindikati, ki so nam tako velikodušno prirejali prisrčne prvomajske budnice in zabave s klobaso in litrom »tabelega«, se kujajo po kotih. Mati partija, ki je v takih zadregah vedno znala rešiti, kar se je rešiti dalo, zanalašč ne bo mignila s prstom, saj je v opoziciji. Če se je že narod na volitvah odločil, da se s partijo ne bo poročil, naj si pa še prvi maj pripravi sam! Nova oblastna garnitura se še ni formirala, zato ne vemo, kako se bo poslej treba obnašati do teh slavnih praznikov. Če kdo, potem bi vsaj socialdemokrati lahko rekli kakšno modro, a kaj, ko so prav v teh dneh prosili simpatizerje, naj jim nakažejo kakšen ficek za stroške, ki so jih imeli v predvolilni kampanji!
Ali ste zdaj sprevideli, kako zares fletno smo se nekdaj imeli? Čeprav smo v resnici z davki krepko preplačali vse prvomajske parade, nas je preveval topel občutek, da nam nekdo nekaj daje, bdi nad nami in nas na vse pretege »crklja«. Bili smo kot dojenčki v vati. Zdaj je »crkljanja« na veke vekov konec, komedija je končana. Na odru že postavljajo kulise za novo igro, ki pa zanesljivo ne bo več ne veseloigra in ne komedija. Upajmo tudi, da ne bo tragedija ali drama. Naj bo nekaj sodobnega in civiliziranega, naj ima komad, ki ga bomo sami igrali, obvezno tudi happy end....
D. Sedej
3
Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ZA ODRASLE
Čestita slušateljem, sodelavcem in delovnim ljudem za dan OF in praznik dela — 1. maj
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
ZA KREDITE V ODPLAČILIH SE S1.5. SPREMENIJO OBRESTNE MERE
STANOVANJSKI KREDITI
- krediti na osnovi vezave sredstev..............................................20 %
- krediti na osnovi namenskega varčevanja..............................22 %
POTROŠNIŠKI KREDITI
- po pravilniku o kreditih občanov na podlagi prodaje deviz:
t dolgoročni..................................................................................36 %
- za nakup osebnih avtomobilov, ki služijo kot
invalidski pripomoček...............................................................5 %
t na podlagi vezave sredstev....................................................20 %
t na podlagi namenskega varčevanja.....................................22 %
t ostali nameni.............................................................................36%
Janez Slapar, vaški kronist, pesnik in pisatelj:
Lomljani so delavni, preprosti in trmasti
53-letnega Janeza Slaparja iz Loma nad Tržičem poznajo daleč naokoli, kajti Janez je eden izmed najbolj znanih gorenjskih kronistov. Malo je danes takih ljudi, ki bi leta in leta vztrajno in potrpežljivo beležili ter zbirali podatke o navadah in običajih svojega rojstnega kraja. Janez Slapar vse zapiske skrbno hrani, jih nenehno dopolnjuje z novimi in novimi podatki ter tako kot amater ohranja zgodovino ne le Loma in Grahovš, kjer je doma, temveč vsega Tržiča z okolico.
Po vojni so vztrajno uničevali
»Že kot otrok sem silno rad bral vse, kar mi je prišlo pod roke,« pravi Janez Slapar, ki piše tudi pesmi in prozo, »vztrajno sem lezel na podstrešje in stikal za starimi knjigami, ki so me neizmerno privlačile. Že v petem razredu osnovne šole pa sem napisal pesmico in spominjam se, da je bila učiteljici zelo všeč.
V šolskih letih sem precej nastopal, kasneje so me vabili na razne vaške prireditve. Vseskozi, od leta 1950, pa sem pisal tudi zgodovino kraja. Vedno sem prisluhnil ljudskemu ustnemu izročilu, ki se mi zdi neprecenljive vrednosti in takoj vse, kar so mi stari vaščani povedali, tudi zapisal. Gospod župnik, profesor Gregorič me je pri tem spodbujal in mi vedno pravil: »Zapišite tako, kot so vam ljudje povedali, v pristni ljudski govorici.« Objavljal sem v Mohorjevem koledarju, svoje pesmi in spet po nasvetu profesorja Gregori-
Janez Slapar
ča tudi prozo, črtice. V oceno sem jih nosil gospodu župniku, ki jih je »popeglal«, nato pa so bile vedno objavljene.
Na minula leta gledam tudi z grenkobo, saj so v letih po vojni vse tisto, kar je bilo ljudsko, namenoma hoteli uničiti. Oblast je vztrajno zatirala vse slovenske običaje, ki so - razumljivo - povezani z vero. V Lomu smo te običaje, trmasti, kot smo, ohranili do današnjih dni. Nismo se pustili zastrašiti, tudi za ceno zapora ali kazni. Vsa leta smo imeli na
primer Miklavža in nekateri vaščani še pomnijo, kako jih je oblast kaznovala. A ne le to: razumeti je treba, da je največ zakladov slovenske zgodovine po cerkvah, po gradovih in prav tam se je neusmiljeno uničevalo vse, kar je bilo lepega, slovenskega. A ta narod ni pokleknil in se vsa leta ravnal po Finžgarjevem načelu: ko te tlačijo, vzdigni glavo!
Kroniko sem začel zbirati in zapisovati tako, da mi je bila osnova in v veliko pomoč Kraglje-va Kronika župnije Tržič. Nato sem vztrajno zbiral vse, kar sem slišal pri starejših domačinih in dopolnjeval - dopolnjujem še danes, kajti vsake stvari se mi zdi škoda, da bi se pozabila. Pomembne se mi zdijo tudi fotografije, ki mi jih ljubeznivo odstopajo sovaščani..
Marsikaj sem odkril, marsikaj se spoznal, marsikaj je oblast po vojni načrtno uničila. Poglejte: tu, v Lomu, bi ljudje lahko živeli od dela doma, a so morali v dolino, v tovarne. Leta 1962 so propadle vse žage, kmečki fantje so morali v tovarne. In zdaj? Tovarne so v stečajih, naj bi šli možje zdaj domov praznih rok? Vsi, ki so morali z vasi v tovarne, so bili neprijazno sprejeti, češ kaj boš ti kmetavz, ki si prišel za stroj počivat! Žaljivka, ki sojo bili neupravičeno deležni vsi kmečki fantje, ki so bili neprimerno bolj delavni in pridni tako doma na kmetiji kot tudi v tovarni. Prav kmetje so dali tovarnam elan...
Anketa med vaščani
Kakšni so Lomljani? Lomljane iskreno cenim, delavni so, preprosti, trmasti in nikoli se niso znali pretvarjati. V petinštiridesetih letih si niso niti tega zaslužili, da bi imeli asfaltirano cesto. V vasi pač ni bilo komunistov, ki bi »/rintali« asfalt in tako se še danes vozimo po makadamu..
Skozi stoletja so v tej vasi kuhali izborno oglje in ga vozili tja do Krope in Železnikov. In apno so kuhali, v tem so bili pravi »fohma-ni«. Samo tu je stalo devet žag, danes pač ni nobene več. Polovico zaslužka so imeli domačini prav z žaganjem in prodajo desk. Ukvarjali so se z živinorejo, zato je bilo vse lepo pokošeno, redili pa so tudi veliko koz. Živeli so izjemno skromno. Do danes pa so se ohranile tudi tipične jedi, kot so špe-hovnik, masonek.
Kroniko sem razdelil v štiri dele; v prvem gre za opis kraja in prebivalcev. Napravil sem anketo in vsem vaščanom oddal anketni list s prošnjo, da opišejo svojo domačijo. Bil sem prav presenečen, kako izborno so nekateri predstavili svojo domačijo...«
Janez Slapar mi razkaže bogato knjižnico, pokaže kroniko, tudi iz časov NOB, stare predmete, ki jih zbira. V vseh njegovih zapiskih je čutiti skrbnost, sistematičnost in red. Janez Slapar torej ohranja dragocene spomine lomljanske zgodovine...
D. Sedej
Drugi so na debelo kradli, Islama pa so vrgli na cesto
Da sem spal na železniški postaji, mi bo šola za vse življenje
Pred časom je nemalo prahu dvignila afera v jeseniškem Kovinarju, ko so odkrili, da so nekateri zaposleni leta in leta kradli in po vsej Jugoslaviji preprodajali armaturne mreže. Krivci so bili kaznovani, tudi z zaporno kaznijo ter seveda s prenehanjem delovnega razmerja. 2
Gorenjska banka d.d., Kranj
Vzemi železo prve vrste!
Ob takih aferah pa se nemalokrat dogaja, da so kaznovani tudi tisti, ki niso nič krivi ali nosijo najmanj krivde. V primeru grabeža v Kovinarju se je to zgodilo 25-letnemu strojnemu tehniku iz Bosanskega broda, Islamu Bajra-moviću, ki ga je disciplinska komisija vrgla na cesto. Islamu je pomagal odvetnik pri jeseniškem občinskem sindikalnem svetu s pritožbo na sodišče združenega dela v Kranju. Prvostopenjsko sodišče je proučilo okoliščine in med drugim sprejelo sklep, da je Kovinar dolžan Islama Bajramovi-ća sprejeti takoj nazaj na delo in mu za čas prenehanja delovnega razmerja priznati vse pravice iz delovnega razmerja.
Kaj je pravzaprav Islam napravil, da ga je doletela tako stroga kazen Kovinarjeve disciplinske
Islam Bajramovic
komisije, sodišče pa njen sklep razveljavilo?
Islam je pri gradnji hiše potreboval armaturne mreže. Prosil je delovodjo, ali lahko zbira palice tretje kvalitete, da si bo sam naredil mreže. Delovodja mu je dovolil, kot je dovolil vsem delavcem. Petnajst dni je Islam zbiral palice in začel sestavljati mreže. A delovodja mu je svetoval, naj se vendarle ne muči z odpadnimi
palicami in naj raje vzame železo prve vrste. Delovodja mu je izstavil potrdilo, a le za železo tretje vrste. Islam mu je tako, »na roko« izplačal denar in mislil, da je pač vse v redu...
Islamova krivda je na kratko v tem, da je naivno poslušal nasvet delovodja in ravnal tako, kot so sedem let delali vsi. Sodišče združenega dela pa je ugotovilo, da disciplinska komisija ni upoštevala vseh olajševalnih okoliščin, da Islam ni bil nikoli kaznovan in da kršitve ne bi storil, če mu tega ne bi omogočil nadrejeni delavec, da z železom ni prekupče-val in da je med vsemi obtoženimi pod obtožbo Temeljnega sodišča v Radovljici storil kaznivo dejanje v najmilejši obliki...
V hudi eksistenčni stiski
»Takoj sem pripravljen poravnati razliko v ceni za armaturne
mreže,« pravi Islam Bajranovič, do kraja prizadet nad tem, kar se mu je zgodilo. »Niti v sanjah si nisem mislil, da me bodo tako strogo kaznovali, saj se nekaterim delavcem, ki so jim dokazali večji grabež, ni nič zgodilo. Pretresen sem, kajti nikoli nisem napravil.
najmanjšega prekrška, v petih letih nisem imel nikoli »plavega«, nikoli imel opravka s policijo, nikoli nisem nič ukradel, kaj Šele, da bi »švercal«. Ko sem pred petimi leti prišel na Jesenice, sem bil trdno odločen, da s svojo tehniško šolo sčasoma dobim boljše delovno mesto in sem zato tudi napravil tečaj nemškega jezika na delavski univerzi... Ko so me vrgli na cesto, sem bil naenkrat brez vsega: da sem nekaj dni prenočeval na železniški postaji, mi bo šola za vse življenje. Domov se ne morem vrniti, kajti dela ni, starši komaj vzdržujejo brate in sestre. Kam?«
Ko je Islam dobil odločbo sodišča, se je neizmerno vesel oglasil v Kovinarju, prepričan, da ga bodo vzeli nazaj. Ne! Pri Kovinarju se bodo najbrž pritožili, kajti pri nas je že tako, da se spori vlečejo po dve leti, medtem ko so tudi pridni delavci v izjemni eksistenčni stiski.
Sodišče je dalo Islamu prav, pri Kovinarju ga nočejo. Tudi zato, ker mislimo, da se mlademu Islamu zares godi krivica, bomo njegovo usodo skupaj z občinskim sindikalnim svetom še naprej spremljali...
D. Sedej
ureja DARINKA SEDEJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE
Kranj, Koroška c. 53
Projektira in inštalira vaa elektromontažna dela jakega in šibkega toka. Izdeluje el. razdeljevalce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave. Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno.
PRIPOROČAMO NAŠE USLUGE
SERVISIRAMO
V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, vldeo rekorderje, TV In TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDING in skupinske antenske nepravo IMP LJubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne Sever Iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA — Kranj In varilne translormatorje RADE KONČAR Skopje
ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRAMO:
— vse vrste radijskih sprejemnikov
— kasetofone
— el. gramofone
— HI — Fl naprave
— avtoradljske sprejemnike in kasetofone — TV črno — bele aparate
— TV barvne aparate
— vldeo rekorderje
— posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno — bele In barvne ekrane
— Izvajamo meritve In popravljamo skupinske antenske naprave
— vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje In električna orodja
Za servisiranje Imamo na razpolago najmodernejše pripomočke In merilne naprave
Čestitamo za praznik OF — 27. april in 1. maj — praznik dela
Izth
loške tovarna hladilnikov škofja loka
SPOŠTOVANI KUPCI!
Obiščite našo maloprodajno trgovino v
Škofji Loki, Kidričeva 66, tel.: 064-632-451. MOŽNOST NAKUPA POD
UGODNIMI POGOJI:
zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in zamrzovalnih omar, hladilnih pultov, manjših gostinskih aparatov, el. brusilnih strojev, materialnih tehnoloških presežkov itd.
Trgovina je odprta: vsak delovnik od 8. -16. ure ob sobotah od 8.-12. ure Vabljeni!
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ
POSEBNA PONUDBA TRGOVINE »ZAJČEK«
V ŠKOFJELOŠKI NAMI
na oddelku posebnih prodai v I, nadstropju
VES PROIZVODNI PROGRAM KOPITARNE SEVNICA • cokle • masaža in ortopedska obutev... ZA VSE STAROSTI!
PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
-PREPRIČAJTE SE!
INDUSTRIJA MESA NOVI SAD, "FARMACOOP" NOVI SAD
Čestita za praznik OF 27. april in praznik delal. maj.
Priporočamo Iz našega programa. V skladišču v Kranju, Cesta Staneta Žagarja 51, (tel. 25-268, 25-267) dobite sveže meso, mesne izdelke, mesne konzerve, sveža jajca.
Skupščina občine Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice
Delovnim ljudem čestitamo za dan O F in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov
Skupščina občine Tržič
ČESTITA
vsem delovnim ljudem in občanom
za dan OF in praznik dela
Kemična čistilnica in pralnica
<Bi6tca
Škofja Loka, p. o., Spodnji trg 27 telefon: 064/620-317
Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela, 1. maj
Obiščite naše poslovalnice v Kranju — Stražišču, Škofji Loki, Medvodah in Ljubljani.
EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV, BRUŠENJE IN GRAVIRANJE RADIK0VIČ KRANJ
(za trgovino Globus)
Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznice, nože za mizarske skobelne stroje, vvldeo rezkarje, križne žage in vsa ostala krožna rezila.
Izdelujemo tudi ključe za novi OPEL in MERCEDES
Občanom Gorenjske čestitamo za praznik OF - 27. april in praznik dela 1. maj.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ
Mirka Vadnova 5
Izvajamo:
vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne proti-erozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj
Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice, Tržiča in Škofje Loke za praznik OF — 27. april in praznik dela — 1. maj
PODJETJE LAHKE OBUTVE p o TStrojarska 12. Žln
Tel 064-69-332
VSEM DELOVNIM UUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO
ZA PRAZNIK DELA 1.MAJ
PODJETJE ZA PIT PROMET KRANJ
čestita občanom Gorenjske za praznik OF-27. april in praznik dela L maj.
Skupščina občine Kranj in izvršni svet SO Kranj
Dbčine ršni svet
Čestita delovnim ljudem in občanom ob praznovanju praznika OF - 27. april in ob prazniku dela - 1. maj
rr-n-r
r
M ALI OGLASI
@ 27-960 Cesta JLA16
APARATI STROJI
Prodam samohodni OBRAČALNIK, flfr 66-702_6180
Prodam nov ELEKTROMOTOR 3 kW, 2880 obratov. Zg. Duplje 80 Za motokultivator Gorenje Kosur poceni prodam novo škropilnico 100 litrsko in kosilnico širine 130 cm. Božnar, Zg. Gorje 98 6207
Prodam nov brusilni stroj 38U, taw obratov/min. z dvema brusilnima ploščama, cena 3500,00 din in APN 4 v dobrem stanju za 3000,00 din. Mezek Igor, 631-311 6478 Ugodno prodam mizarske stroje: kombinirko, tračno brusilko, tračno žago, cilindrično brusiolko, frezer cirkular skupaj in odsisivač "prahu. «061/611-322 6369
Prodam VIDEOREKORDER GRUNDING in SURF primeren za začetnika.« 70-303 6195
Prodam PISALNI STROJ "OLYM-PlA", mehanski, star 5 let. Cena po dogovorul Pire Jože, Cesta II. grupe odredov 8, Cerklje, «(064) 42-363 6366
HIR - TV - VIDEO - STEREO
ZECHNER
CELOVEC, 8. MAI STRASSE 36. Tel.: 9943-463-512516
e TELEFUNKEN AU ORUNDIO TV 81 cm SAMO 830 OM
e ORUNDIO TV 58 cm STEREO MONITOR LOOKI1170 DM
e SAMSUNG TV 81 cm S STEKLOM «90,- OM
e SHARP VCA 108 866,- DM
e AUDIOTON-STEREO CENTER     238 DM
e AVTORADUI Z ZVOČNIKI OD        82 DM
e PANASONIC TV 88 cm TXT 950 DM
e TELEFUNKEN TV 40 cm BLACK MATRIX
PRAVOKOTNI EKRAN 595 DM
e iBLAUPUNKT CAMOCRCER CR8080 urno 1900 DM nato
• PIONIER COMPACT VIDEO LASSER DISC po POSEBNI CENI
• PRIDE KMALU: TELEFUNKEN ASTRA satelitski sot 80 cm noto DM 1180.
NETO CENE • OMEJENA KOLIČINA GOVORIMO SLOVENSKO
Japonski VIDEOREKORDER prodam PEČ za centralno TAM
(5200,00 din) in KAMEROREKOR- stadler, 25000 kalorij, za 13.000,00 DER poceni prodam. «22-586     din. «45-619 6377
PEUGEOT
peuoeot O novi in rabljeni avtomobili. nadomeSTNI deli. dodatna oprema. CENTRALNO zaklepanje vrat. ELEKTRIČNI POMIK STEKEL itd e servis in vsakovrstna popravila e zelo uoodne cene
ANTON ZOFF bistrica v rozu
(feistritz/ros i
ŠT 131. Tal 9943-4228-2127
pred mostom ČEZ oravo na cesti proti celovcu. peljete levo - smer beljak (villach). PO 7 km ste v bistrici
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
Našim cenjenim kupcem omogočamo nakup pred prazniki
in v prazničnih dneh: SP ST0RŽ1Č K0KRICA:
v četrtek, 26. 4., odprto do 19. ure
v petek, 27. 4., (praznik) od 9. do 17; ure
in v sredo, 2. 5., od 9. do 14. ure
NAKUPOVALNI CENTER ČIRČE
v petek (praznik), 27. 4., od 9. do 17. ure vsako soboto odprto od 8. do 19. ure
SP ZAKA - BLED
torek, 1. 5., in sredo, 2. 5., od 8. do 12. ure
/
M    š BELJ,
BELJAK CENTER
VVIDMANNGASSE 41, tel 9943-4242-26039
PFAFF
HOBBY LOCK 784 (GLEJ SLIKO) NETO 7.067,-
hobby lock 783 PRINESITE TA OGLAS neto 5.817,-    S SEBOJ IN DOBITE DARILO
PRIMERNI SPECIALNI ŠIVALNI STROJI ZA ELASTIČNE BLAGOVE, PLETENINE IN VOLNO.
Na Tomšičevi 30 v starem mestnem predelu je odprta Semenarna Pehta Ponudba obsega: vse vrste semen vrtnin, cvetlic, poljščic in trav sadike za balkonska korita, domače in uvoženo orodje in kmetijska oprema, ter različne vrste prsti, organska in mineralna gnojila. Ponujamo širok izbor domačih in uvoženih cvetličnih lončkov.košaric.korit. Kupite lahko strokov no literaturo in hrano za domače živali. Po izredno ugodnih cenah dobite nasadila za vse vrste orodja. ODPRTO OD 9.-12. IN 14.-19. URE SOBOTA 00 8 -12. URE
VOZILA
RUTTER
PRODAJA/SERVIS
UNO 45IE FIRE od export 94.000,-TIPO 1372 cem od export 118.000,-PANDA 4x4 FIRE SAMO EXPORT 93.000.-
Velika izbira mopedov in koles PUCH, KTM, TOMOS, DERBI, VESPA, APRILIA. VILLACH/BEUAK, Peraustr. 18, 9943/4242-24882
Gorska kolesa MTB in kolesa za normalno vožnjo, z blatniki, lučjo in prtljažnikom Ganna, uvožena, sestavljena v domači delavnici. Servis in rezervni deli zagotovljeni.
Idealno kot darilo za birmo, rojstni dan, učne uspehe in rekreacijo hotelskih gostov -HOTELI ne plačajo prometnega davka Cene ugodne Trgovina in servis Valv Žagar, Betonova 16/a, Kranj -Kokrica Tel: 25-750 Odprto od 10. -12. ure in od 15. -18. ure sobota: od 0.-12. ure
s
VIDEOTEKA
1 A L M J
Pajerjeva 3, 64208 Šenčur
YAMAHA LUXMAN KENVVOOD SHARP NAKAMICHI JVC ITT   HI - Fl stereo center JAGER •orovlje, Loiblstr. 12/Hauptplatz 17
MIKROVALOVNA PEČICA HITACHI MR-5900
- KOMPAKTNA ---- -IDEALNA MIKROVALOVNA i
NAPRAVA Z     ■■■■■■      PEČICA ZA MANJŠE ENOSTAVNIM M GOSPODINJSTVO
V0PEWJE" SAMO 299 DEM neto
POSEBNE LASTNOSTI:
- brezstopenjska možnost pečenja 75-500 W
- pečica iz lakirane jeklene pločevine vsebina 16,4 litra
- vrteči krožnik
- časovno stikalo (0.30 min)
- dodatna oprema: pekač s pokrovom
- v beli ali riavi barvi
SONY PIONEER TOSHIBA FISHER BLAUPUNKT PHILIPS HICHI DENON PANASONIC TEHNICS
i i
OPTIKA
VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610
(nasproti delikatese)
Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. Računalniški pregled vida. Okulist dela vsako sredo popoldne od 14.30 do 15.30
Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za praznik OF — 27. april in za praznik dela — 1. maj
Prodam VILIČARJA Litostroj nosilnost 3,51. Mihelič. Noše 2, Brezje
SEJEM RABLJENIH VOZIL NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU vsako nedeljo od 7. 13. ure
ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo
SP ST0RZIC KOKRICA v četrtek, 26. aprila, od 10. do 18. ure
DAN UGODNEGA NAKUPA
Vse pa vabimo na KONCERT KRANJSKE GODBE NA PIHALA ob 17. uri!
Degustacija piva UNION, UNI in Grand in Fructal BIBITA orang Posebna ponudba rib na žaru
ŽELEZNA KAPLA POCENI IN BREZ GNEČE
(ČEZ JEZERSKO - 20 KM)
ZADRUGA MARKET
VSE POD ENO STREHO PO UGODNIH CENAH. PONUDBA MESECA: MILKA ČOKOLADA 5
x,0°9 34,90
LUSCHING
SPECIALIST ZA VSE ELEKTRO PROIZVODE. MAJSKA PONUDBA: SATELITSKE ANTENE, KOMPLET - EXPORT SAMO
8.000.-
LAMPRECHT
NADOMESTNI DELI ZA POLJE-DELJ. STROJE, BOSCH -ELEKTRIČNA ORODJA (MAKI-TA), V RAZPRODAJI: KOTNI BRUSILO
SCHMIDMAIER
TRGOVINA Z ŽIVILI IN NAJRAZLIČNEJŠIMI POTREBŠČINAMI. V PONUDBI PRALNI PRAŠEK 4 kg, SAMO
69,90
URBAS
V CENTRU
MODA S PRODUKTI ZVENEČIH ZNAMK. - MASER - TRIUMPH - - ADIDAS - HUMANIC -
Johann Dreier
POHIŠTVO - TALNE OBLOGE -ZAVESE - TAPETE - ŽALUZIJE - ELEKTRIČNE NAPRAVE - KUHINJE
SPAR MARKET
ŽIVILA • ČISTILA • OBLAČILA •   ŽELEZNI PRODUKTI • VSE ZA ŠIVILJE NOGAVICE • STEKLENI IZDELKI.  PONUDBA MESECA: ANANAS V DOZI 1 kg SAMO
7,90
FRANZ ORASCH
• NADOMESTNI DELI § DODATNA OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA
• VELIKA IZBIRA VOZ IU
IZ PONUDBE: R 19 export samo
od 107.900.-
Ugodno prodam motorno HUS-QUAP.NO 65, ohranjeno, malo rabljeno.« 89-104 6477
Prodam orodje za izdelavo zanimivega kov. artikla. Delo je enosta-vno.    27-112_6484
TROSILEC HLEVSKEGA GNOJA TG 25, prodam. Hribar, cesta 26. julija 9, Naklo 6516
VIDEOREKORDER TEHNICS nov, ugodno naprodaj. Cankarjeva 31 a, stan. 1, Radovljica_6523
Prodam VIDEOREKORDER RT TACHI VT 130 E. « 36-865 6528
STROJ. 6557
Prodam pomivalni «28-516
HOBI 89, nova kombinirka za obdelavo lesa, 5 operacij, ugodno prodam. «721-137_6581
Prodam barvni TV iskra, star 2 leti, brez daljinskega upravljanja, ekran 56, za 4.200,00 din. Vakaričič, Kidri-čeva 43, Kranj_6583
GRADBENI MATERIAL
Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak, 1200 kosov in MOPED To-mos, starejši letnik. Kajdiž, Poljši-
Ska 5, Bled_6268
Prodam strešno OPEKO-novi Be-čej 222,1200 komadov, g 26-943 Ugodno prodam strešno OKNO 105x112, francosko posteljo in hra-stove plohe. «57-720_6370
Prodam 2000 kom rabljene strešne opeke (folc). PSata 12, «42-809 Prodam  gradbene  elemente in PUNTE,    ter   črno    belo TV. « 78-424_6436
Bakrene plošče, 5 kom. o,55, zelo ugodno prodam. « 26-973 6441
Prodam modularno OPEKO in ra-bljeno strešno OPEKO. « 80-380
Prodam lesen SILOS, višine 8 metrov, premer 3,5 metra in 3 rablje-na OKNA 100x140« 77-170 6580
IZGUBLJENO
Narodno zabavni ansambel je ponoči iz 20./21. aprila na relaciji Kranj Stražišče nasproti Tekstilin duša so izpadle iz prikolice tri zvočne skrinje. Poštenega najditelja prosimo, da proti nagaradi sporoči na naslov: Potočnik, Partizanska 47, Škofja Loka,« 620-208 6485
KUPIM
Razne kose starinskega pohištva kakorkoli   ohranjenega KUPIM.
«622-135_6388
Ugodno kupim staro kravo in kobilo ter navadno harmoniko in pro-dam jabolka in krompir. « 77-472 OPEL KADET 1,6 diesel, ohranjen kupim, star do 3 leta. «45-548
Kupim rabljene salonitne plošče.
«45-459_6548
6567
Knaker kupim.« 26-097
Orlner
AUTO
l rtrirt
• VELIKA IZBIRA VOZIL
• DELI IN 000. OPREMA
• SERVIS IN POPRAVILA BEDAK, PICC0STR.42 Tel.: 9943-4242-28494
POPRAVLJAM in PREVIJAM vse vrste elektromotorjev. Svetozar Matijaševič, Tenetiše 4 A, Golnik, «46-178_5949
Izvajamo vsa tesarska in zidarska dela. Šifra: UGODNO_6151
KMETOVALCI! Izdelujem lemeške za kultivator - ozka peresa (cena konkurenčna), šavs Peter, Pred-dvor 83, «45-088_6196
Izdelujem in prodajam kontejnerje (smetnjake). «34-457_6412
Satelitska TV! Hitra dobava in montaža po najugodnejši ceni. «78-212_6461
Parketarska dela, montaža vseh vrst stropnih, stenskih, talnih oblog, montaža ter popravilo kuhinj in pohištva. «84-238, popol-dan in 84-441 int. 28-39. dopoldan Izdelujem INSTALACIJE CENTRALNE KURJAVE in CISTERNE za kurilno olje. « 79-820, zvečer
Obveščam, da je JERIČ JOŽE, Ve-lesovo 41 kradel zadružno koruzo ZA SEBE, nikakor pa ne za mene. Sajevic Ciril, Velesovo 24 6541
USTANAVLJAMO nova podjetja in OBLIKUJEMO statute podjetij. «27-388 6553
OSTALO
Prodam orodja in priprave za izdelavo potrošnoga artikla, cena 25000,00 din. «33-308, od 20 do 22. ure__6410
Prodam gorenjske NAGELJNE. Golniška 1, Kokrica, Kranj 6056
Ljubitelji veteranov pozor! Ugodno prodam FIAT 500 NUOVA, letnik 1058, registriran celo leto, s pomično streho, tehnično brezhiben. Sveti Duh 40, Škofja Loka Krodam ali zamenjam TORI EN-DURO, nov, nevozen, za TOMOS AVTOMATIK, prav tako nov, ali za R  4 ali Z 750 z doplačilom.
«621-025_
Prodam poc. pločevinasto GARAŽO: "kraški zidar" mere:50x2,5x2,2 m. Cena po dogovoru. Janežič, Ul. 4 okt. 6, Cerklje_6443
Opravičujem se Kogoj Ljubotu za izrečene besede, ki sem jih govorila 3.4.I990. Romana Kaštrun 6466
Prodam semenski KROMPIR desi-re, 300 kg. Naslov v oglasnem oddelku._6468
Vokalno instrumentalni trio s pevko ima proste kapacitete. « 35-337_6479
Iščem inštruktorico za matematiko in angleščino za osnovno šolo. ši-
fra: PETI RAZRED_6509
Prevzamem posek in prevoz lesa v gozdu. « 79-952 6511
Prodam SENO « 46-055
OTAVO. 6571
LOKALI_
Poslovni prostor ali hišo najamem za daljši Čas za trgovino z računalniško opremo, šifra: RAČUNALNIŠTVO_6210
V centru Kranja iščem lokal za mirno obrt. « 37-332_6283
Najamem trgovski LOKAL v centru Kranja. Šifra: TEKSTIL 6570
OBVESTILA
Obveščamo vas, da je začela obratovati prva SAMOPOSTREŽNA VIDEOTEKA - TORO na Mlaki, Mlaška 28, «27-717. Delovni čas od ponedeljka do petka od 18.-20.30 ure! 5942
Nov ŠTEVEC trofazni, dvotarifni, ugodno prodam. «632-185 6578
POSESTI_
BODOČO ZAZIDLJIVO PARCELO 2800 kvad. m, na lepem kraju Gorenjske, prodam. Šifra: GORENJSKA_6352
V Poljanski dolini prodam staro HIŠO z pripadajočim zemljiščem 7500 kvad. m, lega odlična. « 75-950, v večernih urah     6419
Prodam zazidljivo parcelo 700 kvad. m- predmestje Kranj. Naslov v oglasnem oddelku. 6462
PRIREDITVE
Penzion Jelka, Pokljuka, prireja PLES 27., 28., 30.4. in 1.5. ob 21. uri. Igra ansambel JEVŠEK! 6381
RAZNO PRODAM
Prodam Z 101, letnik 1988, eno leto staro ŽREBICO, kombiniran otroški voziček Tribuna in hrastove PLOHE. «68-742_6189
Prodam JARKICE, hlevski GNOJ in PRIKOLICO za prevoz motornega kolesa. Grašič, Gorice 44, Golnik 6229
Prodam večjo «65-274
količino
SENA. 6240
Prodam aluminijasta PLATIŠČA in GUME Fulga 185 - 14. «27-730
TOVARNA ČRPALK
ČRPALKE
ZA VSAK NAMEN:
• INDUSTRIJSKE ČRPALKE
• HIŠNE VODNE ČRPALKE
• ODTOČNE ČRPALKE
• TOPLOTNE ČRPALKE
• BAZENSKA TEHNIKA
• VODOMETNE NAPRAVE
ERNST VOGEL
Gesellschaft m. b. H.
prodajaCELOVEC
PISCHELDORFERSTR. 181 TELEFON: 9943-463-45697 TELEFAX: 9943-463-46189
Prodam 34 kvad. m macesnovega opaža, širine 5 cm in Gorenje barvni TV akvamarin, ekran 65 cm. Ogled popoldan. Preželj Jože, Sp. Gorje 91 B, Zg. Gorje 6272
Prodam jedilni kot, mizo, 2 stola ter obhajilno fantovsko obleko. « 66-574_6300
Prodam obhajilno obleko dekliško. « 45-327_6302
Prodam domačo KORUZO v zrnju ali šrotano. Krivic, Zgoša 22, Begu-nje, « 73-232_6331
Prodam belo, dolgo poročno obleko (primerno tudi za nosečnice), St.38. Lahovče 19, Cerklje 6360
Prodam SENO. Bergant, Sp. Luša 24, Selca, «64-112_6362
Prodam jedilni KROMPIR igor in dizere. «40-308_6363
Prodam SENO. Benedik, Rovte 1, Podnart, «70-115_6402
Prodam semenski krompir diesire.
Voglje, Krakovska 6_6407
Prodam APN 6 star 1 leto in ter-moakumulacijsko PEČ AEG, 6 kilovatov« 621 -041, Bokal, Zminec 23, Škofja Loka_6423
Prodam večjo količino bukovih DRV v hlodih in čiščenje gozda, ugodno. Drolec, Sidraž 1, Cerklje
_6429
Prodam ZLATO za zobe. « 48-025
Prodam bariton B bento t.« 44-078
4 ventile, tro-6449
Prodam jedilni krompir Igor in nov lesen sortirnik krompirja. « 45-368_6460
Prodam nova garažna vrata, 240x208 in 25 kom. gajbic. Poženk
36, Cerklje_6465
Jedilni in semenski KROMPIR de-'zire. prodam. Kuralt, Žabnica 45 Izredno ugodno prodam pristno domače ŽGANJE, cena 75,00 din, laški RIZLING in in bučno OUE, cena 90,00 din. Benedikova 11, Stražišče pri Kranju_6469
Prodam zamrzovalno skrinjo Gorenje 310 litrov, dva fotelja, starejši šivalni stroj Bagat ter moško in žensko športno KOLO, vse dobro ohranjeno. Zaje, « 28-477 6486
Nov oljni GORILEC Libela in novo diatonično HARMONIKO Hohner, '5 registrov, prodam.« 73-049
Prodam jedilni krompir deziree.
Luže 6, Šenčur 6491
STAN.OPREMA
Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Košir Franc, Hotemaže 64, Pred-dvor, « 45-564_6341
Prodam sedežno garnituro, trosed z ležiščem, dva fotelja in tabore. « 33-892, popoldan_6358
ŠTEDILNIK GORENJE Internacio-nal, 4 plin 2 elektrika, ugodno pro-dam. «36-209_6376
Prodam novo doma izdelano SEDEŽNO GARNITURO Verona 9, 50 % ceneje. Kombinacija sed.garnitura in zakonska postelja z jogi ležiščem. V ceno vključujem montažo in klubsko mizico oz. nočne omarice. Mere 2,5 x 2,5 m. «36-115, popoldan_6420
Ugodno prodam kotno klop, mizo, 2 stola in moško in žensko kolo se-nior. « 27-236, po 15. uri 6440
Prodam centralno PEČ TAM STADLER 35 KW. Faganel, Pod-
nart 68, « 70-422_6536
Ugodno prodam ohranjeno spalnico in opremo kuhinje s hlasilni-kom.« 73-641_6540
Ugodno prodam dve leti staro JEDILNICO,  črn  miza,  6 stolov.
« 42-050_6546
Prodam nov kavč. Ovsiše 4, Pod-
nart, « 70-268_6556
SPALNICO in jedlini kot poceni prodam. « 22-159, zvečer 6576
STANOVANJA
Družina nujno potrebuje stanovanje na relaciji Jesenice-kr. gora, zaželjeno neopremljeno. «81-849
Upokojena sulužbenka išče v Kranju enosobno stanovanje ali gar sonjero. Šifra: KRANJČANKA
BLEDI v centru prodam takoj vse-Ijivo stanovanje 40 kvad. m (centralna, telefon, balkon). «064 78-911_6424
Mlad par vzame v najem za določen čas 1-sobno stanovanje ali garsonjero v Radovljici ali bližnji okolici. «74-711_6499
Prodam 3-sobno stanovanje sredi Kranja. Šifra: SONČNO IN SUHO
Oddam SOBO v vili z 1 do 2 ležiščema in sanitarijami in oddam opremljeno PISARNO. «21-882, Valjavčeva 29, Kranj 6572
Prodam Z 101, letnik oktober 1986. « 27-521_6372
Prodam ALFA SUD, letnik 1982. « 73-435_6373
Prodam Z 101, letnik 1980/81, registriran celo leto. Špenko, Hotema-že 15_6374
Prodam Z 750, letnik 1979, registriran do aprila 1991, cena po dogo-
voru.« 85-325_6375
Nujno prodam VW PASSAT, letnik 1975, registriran celo leto, cena ugodna. «620-194_6378
Prodam GOLF, letnik 1985, cena 10.000 DEM. «83-663_6380
JAVVO 350 cem, lepo ohranjeno, malo voženo, staro 3 leta, ugodno prodam ali zamenjam za SYNTHE-SIZER Yamaha ( po dogovoru). «24-906 6382
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS BELJAK -
LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.:9943-4242-41180
Prodam JUGO 45, letnik 1983. «33-227_6383
Ugodno prodam FIAT 750, neregistriran, vozen in termoakumulacij-sko peč 3 KW. Rupar, Ravne 6, Tržič^_6385
Z 101, letnik 1977, školjka 1983, prodam za 1900 DEM. «58-246 Prodam JETTO C, letnik 1986, pre-voženih 33.000 km. « 74-478 6390
Poceni prodam 126 P, letnik 1977. Pestotnikova 12, Kranj-Mlaka 6392
Prodam 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen. Rozman, Sr. vas 8, Golnik_6395
Prodam AVTOMATIK 3 MS. « 38-766_6397
Prodam JUGO 45, prav reg. marec 83, prevoženih 50.000 km, registriran do marca 1991, za 25000,00 din. Leber Leopolda, Prisojna 7, Bled, «77-483 6398
VSEZA HOBI GRADBENIKE IN GRADITELJE HIŠ
govorimo slovenski nudimo enkratno nizke cene
ensko^ tno f
O*
orodje!
električno orodje! sanitarije! m bane!
• stropne obloge!
• ploščice!
• gradbeni material!
• vse za vrt!
j9
*M kMi(MiiiMi), mr |U««pHIo<m|
CELOVEC Kirchengasse 50 Tel. 9943/463-31500-0
TintTE*rl
• NOVE IN RABLJENE MOTORNE ŽAGE
• VELIKA IZBIRA KOSILNIC
• VSI NADOMESTNI DELI - NOVI IN RABLJENI
CELOVEC - PISCHELDORFERSTR. 132. Tel.: 9943-463-43342 (ODPRTO PON. - PET. 7.30 -12,13 -18, SOB. 8 -12)_
Prodam semenski KROMPIR sorte wff\*»ww m Igor dessire ter krmni krompir za VOZILA prašiče. Zadraga 13, Duplje 6507 Ugodno prodam zložljiv otrošk VOZIČEK z dežnikom, cena 800,0C din. Rezek, Blejska dobrava 84
Prodam novo žensko KOLO 5 prestav in barvni TELEVIZOR Korting.
« 25-827_6515
Prodam kombiniran otroški VOZIČEK« 35-225_6537
Prodam DRVA od 140-250 din, butare in lipov les. « 68-760 6543
Prodam nov kombiniran otroški VOZIČEK po izredno ugodni ceni. «22-681_6544
Ugodno prodam dobro ohranjeno žensko športno KOLO znamke PUCH, kovinsko modre barve, 10 prestav in novo MIZO za namizni tenis. Informacije na « 28-670 Prodam uvožen kombiniran otro-ški voziček. « 38-286 6558
Prodam barvni TV, pralni stroj, usnjena naslonjača in hladilno orna-ro. « 38-202 _6569
ZAPRAVUIVČKE po izbiri, SILA-ŽO, in mlade JAZBEČARJE kratkodlake, prodam. Gorenjska cesta 1, Naklo 6584
Ugodno prodam TOMOS AVTOMATIK, nov, še nevozen. «27-015_
Prodam dobro ohranjeno Z 101, le-tnik 1976. «46-635_6190
Prodam ohranjenega GOLFA, registriran celo leto. Tenetiše 49, Golnik_6197
Prodam malo rabljen motor JA-WA 350. « 77-054_6211
Prodam vrstni red za lani septembra plačan JUGO FLORIDA, dobava v nekaj tednih. Zupan, «39-721 _6269
FORD SIERO karavan, letnik 1983,
prodam. «21-713_6307
FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, v voznem stanju, za dele, prodam. « 28-427_6352
Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do aprila 1991.« 26-332, Kranj 6355
Prodam OPEL KADET, letnik 1983, cena 14000 DEM. « 34-245, popoldan 6359
Prodam Z 750, letnik 1977, registrirano do novembra 1990, 6000,00 din. « 70-310 6361
Z 101, letnik 1981, registriran do januarja 1991, garažiran, prodam za 21000,00 din. «80-314, popoldan _6399
Ugodno prodam 126 P, letnik 1982. « 84-309_6400
Prodam terensko vozilo JEEP ' CAMPAGNOLA z diezel motor-jem. Ljubno 65, « 70-301 640J Prodam DYANO, letnik 1980, tehnični   pregled   opravljen, cena
10000,00 din. «28-802_6403
Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do septembra 1990, zelo ugodno. Ferlan Slavko, Hotemaže 62,
Preddvor_6405
SCHIROCO, letnik 1981, prodam četrtek, « 41 -012, petek 24-868_^
JUGO KORAL 45, ugodno prodam. Velesovska 63, Šenčur 64lJ_
Prodam osebni avto Z 101 GTL 55, letnik 1986. « 80-182, Mihelič 6414
GOLF diesel, letnik 1979, prodam. «35-167 6416
Z GOZDARSKIM VOZILOM OPRAVUAM PREVOZE LESA (do 6 m dolžine), DRV, BETONSKIH CEVI IN ST0ŽNIK0V, RAZNIH STROJEV (do 2 t) IN VOZIM CELULOZO V AERO MEDVODE PO KONKURENČNIH CENAH. AVT0PREV0ZNIK DANIJEL MEGLIC, Sirah i nj 120, Naklo Tel.: 064-48-609
Prodam LADO 1300, letnik 1986, december. Cmrečnjak Slavko, Be nedikova 28, Kranj_6418
Prodam osebni avto R 4 GTU, letnik 1985. «82-033, od 13. do 15. ure_6425
GOLF JX diesel, letnik 1986, rdeč,, prodam. Bilban Janez, Ob hribu 13, Vodice_6427
Prodam JUGO 45, letnik 1988 december, vožen samo 8 mesecev. «631-698 6428
Prodam Z 101, « 35-855
letnik
1980. 6430
TOMOS 14 M, letnik 1987, prodam. Zg. Duplje 97, Duplje 6432 Prodam Z 750, starejši letnik(tudi po delih), cena 2500 din. Celar, Strahinj 82 a_6438
Prodam MOPED AVTOMATIK S 3, letnik 1989, cena 1000 DEM« 80-589_6446
GOLF JGL S paket, letnik 1985, prodam za 13000 DEM. «80-589 ___6447
Prodam nov TOMOS COLIBRI. « 23-885_6451
APN 6, ohranjen, letnik 1985 in čelado NAVA, prodam, šranc, Sp.
Gorje 137_6453
Nujno prodam LADO SAMARO, letnik 1989. Mrak Rajko, Mlakarje
va 17, Šenčur_6455
R 4, letnik 1981, registriran do 12.4.1991, garažiran, prodam. Ra-rnič Fehim, Delavska 4, Jesenice 1 Prodam Z 101 GT, letnik 1984. «64-184_6458
Prodam po delih 126 P. «66-119 Prodam DIANO, letnik 1979, registrirano. P. Medetove 51, Naklo
GI LE R O DAKOTO 350 ER enduro, 3000 km, stara 20 mesecev, edina v Jugoslaviji, menjam za osebni avto. « 66-984_6464
Prodam Z 101, letnik 1986, karam-boliran, registriran do januarja 1991. Jesenko, Stara loka 59, Škof ja Loka, «621 -094_6470
Prodam Z 101, letnik 1988. Košnik, Jezerska 60 d, Kranj_6472
Prodam tovorni avto Mercedes 16-32 kiper, pogon na obe osi, letnik 1975 ali zamenjam za Unimag. « 51 -751, od ponedeljka do petka
Prodam R 4, letnik 1979 in Z 101, letnik 1978. Golnik 46/102 6475 Prodam ohranjeno Z 750 LE, letnik 1983. «622-581_6476
Ugodno prodam GOLF diesel 85/12, novi tip, garažiran, redno vzdrževan, 55000 km in ŠKODO 105, letnik 1981, motor obnovljen. jeraj Ciril, Žiganja vas 53, Duplje Nujno prodam MOTORNO KOLO CTX 80, star eno leto, registriran do aprila 1991. « 80-352 6481
Prodam Z 750, letnik 1981, registriran do novembra 1990. Gračner Emil, Gorenjska 38, Ribno, ogled vsak dan popoldan_6482
Prodam FORD ESCORT, starejši letnik, obnovljen, garažiran, prvi lastnik. «621-902, po 15. uri 6483
JUGO KORAL 55, skoraj nov, ugodno prodam.« 27-844 6490
Prodam MOTOR CTX 80, star 10 mesecev, nevozen. « 48-254 6492
Ugodno prodam BX 16, star tri leta. Pangerščica 8, Golnik, «46-068 6493
Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. Purgar Olga, Ravne 17, Tržič  6512
Za R 4 TL prodam komplet izpušni sistem in 4 gume 135x13, vse nera bljeno za 10% ceneje. «79-580 I Prodam OPEL KADET KARAVAN, letnik 1969. Jenko, češnjevek 11, Cerklje_6518
R 5 kampus, maj 1988, 21000 km, registracija do maj 1991, izvrstno ohranjen, rdeč, pod nujno prodam za samo 12000 DEM« 37-958
Prodam R 11 GTX, modre metalik barve, letnik 1983, cena ugodna. «77-013, Čosič_6520
Prodam Z 750, letnik 1978, delno karamboliran. Gorjup, Sp. Besnica 61_6521
Prodam Z 750, za rezervne dela in 2 neokvirjena gobelina Pastorala in Suho cvetje. « 68-692, popoldan_6522
Prodam R 4, letnik 1979, garažiran, 65000 km. Humar, Deteljica 11, Tr-žič, « 50-057_6524
Prodam GOLFA, letniki 978. Trbo-
je 139_6527
FIAT 125, 47000 km, registriran do avgusta 1990, prodam. «39-016 _6529
Prodam OPEL KADET, letnik 1986 16 D. Hafner Anton, Sr. Bitnje 91
Prodam 125 P, letnik 1977, registri-ran za celo leto. « 33-934 6532
Prodam ŠKODO 120 L, registrira-no za celo leto in Z 750, registriran.
Huje 1, Kranj_6533
Prodam CITROEN AX 11 TRE, star 2 leti, metalna barve, dodatno opremljen, cena 115000,00 din. «70-630 6535
TRGOVINA JEZERJAN
VAM NUDI ŽLEBOVE Z VSEMI DODATKI (KOLENA, KLJUKE, ODTOKI...) IZ NERJAVEČE PLOČEVINE CINKOTTT. CENE SO ZELO UGODNE. MOŽNOST MONTAŽE.
Inf. po tel.: 25-789
CERKLJE, KRVAVSKA C. 19 TEL. 064 42 040
VIKTOR URANIČ
ATELJE ZA BARVNO IN ČRNOBELO FOTOGRAFIJO
Ohranite spomine na prijetne trenutke življenja, na otroštvo, mladost, družinske in osebne svečanosti, kakor tudi na slovo od Vaših dragih s fotografijami v črnobeli ali barvni tehniki, PO ZELO UGODNIH CENAH!
Barvne fotografije za dokumente v dveh dneh 8 slik       100,00 din Barvne fotografije exspres - dobite takoj 2 ali 4 slike      100,00 din Barvne fotografije z vaših filmov YX 9 x 13 dobite v dveh dneh po 350,00 din za sliko, fotografiram v ateljeju, na domu ali kjerkoli na terenu.
Se priporočam
^UGO KORAL 55, bež barve, letnik y89, prodam. Tepina, Planina 16,
Kr.
anj, «37-814
6494
■ rodam ohranjen OPEL MANTA, ?tr»ik 1978. Ivan Bumbar, Bertonc-li^va 45, Kranj 6495
»r
9odno prodam spredaj karambo-
*n BMW 5251, letnik 1983/84.
^061/611-095_6500
^. 5, rdeč, star dve leti, lepo obrata )Qr>. kot nov, prodam. Ogled v so-<!?_na sejmu v Trzinu._6501
F?£rn Z 101 po delih. Crnilec, 26.
gjgjj, Naklo_6503
Jr°dam R 11, letnik 1988, bele bar-^«633-696_6504
I9«nam MERCEDES 240 D, letnik .r^O. registriran celo leto, dobro ^gnjen. « 36-820_6505
J°aam motor 14TLS. Bohinc, Kri-
^^il^BO_6506
316, letnik 1984, 12500 km,
SjJa. 200.000,00 din, «<2LLu2narieva 13
prodam. 6510
Prodam R 4 in Z 101, oba po delih. Podjed Franc, Zg. Brnik 40/c, Cerklje_6560
Prodam JUGO 55 A, letnik 1986.
« 37-423_6562
Prodam BMW 315, letnik 1983 oktober. Korenčan Tone, o 26. julija 5, Naklo_6564
Prodam Z 750, letnik 1984. «23-219_6565
Prodam Z 750 LC, letnik 1979, registriran do februarja 1991. Okroglo 19, Naklo_6568
126 PGL, star 15 mesecev, prodam. Ribnikar Jože, Zgornji Brnik 141_6573
Prodam AUDI 80 GL, letnik 1976, motor po generalni in 126 P, letnik 1978. « 27-604, po 18uri 6574
ŠKODO 120 L, staro 15 mesecev, z dodatno opremo, ugodno prodam.
«065/76-456_6575
JUGO 45 AX, oktober 1987, višnjevo rdeče barve, 30.000 km, garažiran, prodam. « 631 -364 6579
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mami, babica, prababica, sestra, teta
ELZACEGNAR
roj. Lupša
Do pogreba, ki bo 26. aprila 1990 ob 16. uri v Križah, leži v Kranju v mrliški vežici.
VSI NJENI
V SPOMIN
27. aprila mineva eno leto, odkar me je zapustil dragi mož '
NIKOLA MADŽAREVIČ
Hvala vsem, ki se ga spominjate! žena Milica
Prodam karamboliranega WAL-BURGA, celega ali po delih. Pa-njan, Kranjska c. 8, Šenčur 6538
JUGO KORAL 45 A, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 7200 DEM. Zoran Vasiljevič, Frankovo nas. 183, Škofja Loka_6542
Prodam motorno kolo TOMOS 90 elektronic. « 68-515 6545
Prodam Z 750, neregistriran, vo-zen. « 77-754, Sebenje 73 6547
Prodam OPEL KADET 1,6 D, letnik 1987. «27-200_ 6549
CTX 80, prodam za polovično ceno in avtomobilsko tovorno PRIKOLICO. «47-850_6552
Ugodno prodam LADO 1200 karavan, letnik 1984, registracija do septembra. Valjavčeva 14, Muja-gič, stan. 10_6554
Po ugodni ceni prodam BMW 320. Ul. Rudija Papeža 34, stan. 41, «33-525 6555
GOLF, letnik 1977, 90.000 km, prodam. «44-131_6585
JUGO 60 koral, letnik 1/90, z dodatno opremo, prodam. Emil Oblak, Zapoge 37, Vodice 6587
ZAPOSLITVE
Iščemo čistilko za čiščenje bloka (3 nadst).« 35-898, zvečer 6213
Ženko - maljšo upokojenko za po-moč v gospodinjstvu sprejmemo takoj. Sobota in nedelja prosti, ši-fra: ZANESLJIVA_6232
Pomoč v GOSPODINJSTVU potrebuje 4-članska družina od ponedeljka do petka, od 1. septem bra dalje. « 38-500, popoldan Honorarno delo na dom nudim sa-mostojni šivilji, šifra: BUTIOUE
Sprejmem delo na domu, opravljam manj zahtevna šiviljska dela, prešivanje copat ali kakršnokoli robljenje. Delo opravljam dobro in natančno. « 84-080, od 19. ure da
Ije_6386
Sprejmem več MIZARJEV, OD 1000 DEM. Mizarstvo Šivic Jože, Dobropolje 3, Brezje, « 79-839
Iščemo tri KV mizarje s prakso. Zg. Duplje 2, Mizarstvo Škrjanc, «48-518_6434
21-letno dekle z znanjem nemščine išče stalno zaposlitev v Avstriji. Šifra: JESENICE_6454
Iščemo kuharja in strežno osebje za nov lokal na Bledu. Nastop za-željen takoj, plačilo vzpodbudno, zaželjeno znanje tujih ježkov. Informacije v Kopitarjevem hramu v Vodicah, « 061 /843-087 6498
Zasebnik išče potnika z lastnim prevozom. Šifra: ARTIKEL BREZ KONKURENCE_ 6526
HS Janka Puclja 3 išče CESTILKO. « 35-688_6531
Orodjarja sprejmem v predelavi plastike v Kranju. Šifra: TUDI HO-NORARNO_6550
Zasebno gradbeno podjetje išče gradbenega tehnika z nekaj let prakse. Šifra: OD 6000 DIN 6563
Zaposlim takoj kuharja, lahko tudi ravno izučenega. Delo samostojno. Poznavanje jugoslovanjske kuhinje zaželjeno. Plača po dogovoru. Več informacij po telefonu. Delovno mesto: Severna Nemčija, otok Langeoog, «494972-1297, Hansa Cafe, MarinaVrbec,2941 Langeoog, Deutschland 6586
ŽIVALI_
Prodam KRAVO s teletom. Volčič,
Gabrovo 3, Škofja Loka_6357 '
Prodam TELIČKO simentalko, sta-ro 10 tednov za nadaljno rejo. Globoko 8, Radovljica__6364
Prodam JAGNETA. Loka 2, Tržič_
BRAZDA KALAN Poljšica 6, Podnart Tel.: 064/70-225
IZREDNA PRILOŽNOSTI ZA NAKUP:
BSC KOSILNIC IN MOTORNIH KOS, KIPER PRIKOLIC, TRAKTORJEV ZETOR, TD IN IMT.
OGLASITE SE PRI NAS I
Prodam TELICO SIMENTALKO, brejo 9 mesecev. « 48-093 6368
Prodam eno leto staro TELICO simentalko. Ljubno 104 ali 126, Podnart_6379
Prodam TELICO simentalko, staro 14 mesecev. Brezje 76_6391
Prodam dve KRAVI s telički. Rogelj, Apno 9, Cerklje na Gor. 6394
Prodam 13 mesecev staro ŽREBI-CO. Gorenjesavska c. 20, Kranj _6396
Prodam dve leti staro TELICO za zakol in 120 kg težko TELIČKO si-mentalko. « 73-087_6406
Prodam PRAŠIČE, težke od 20-30 kg. Struževo 3_6413
Prodam nemške OVČARJE z ro-dovnikom in jagnjeta. Marko Že garac, Kovor 76 a_6417
Prodam 12 dni starega BIKCA si-mentalca. Žeje 12, Duplje 6421
Prodam mlado KOZO. Šušteršič Ivanka, Zg. Bitnje 103, Žabnica
Prodam 2 meseca stare JARKICE. Cegelnica 1, Naklo_6426
Prodam brejo kravo. Tupaliče 2,
Preddvor_6431
Prodam TELICO simentalko, ki bo v maju teletila ali menjam za bik-
ca. Senično 20_6442
TELIČKO simentalko, en teden staro, prodam. Bilban, Ob hribu
13, Vodice _6444
Rjave JARKICE, prodam. Stanov-
nik. Log 9, Škofja Loka_6445
Prodam KRAVO po izbiri ali telico. flf 68-661 6448
Prodam JAGNETA. « 43-086 6452
Prodam KOZO, staro 3 leta. Naslov v oglasnem oddelku. 6471
Prodam KRAVO, ki bo po 1. maju prvič telila. Toman, Bodešče 7, Bled_6474
Prodam PSA KRAŠKEGA OVČARJA, starega eno leto. « 24-425
Prodam delovno KOBILO, staro 9 let in jahalnega KONJA, starega 5 let. « 37-382_6489
Prodam JARKICE PRELUX. Urh,
Reber 3, Bled_6496
Prodam PUJSKE 20 kg težke. Tr-boje 30 6502
Prodam « 65-480
BIKCA
simentalca. 6525
Prodam BIKCA in črno belo TELIČ-KO. Kurirska pot 7, Kranj-Primsko-vo_6539
Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Vidmar, Bukovščica 15, Selca 6562
Prodam KRAVO. « 27-066
I lovka 2, 6566
Prodam BIKCA simentalca, starega 3 tedne. Petrovčič, Podbrezje 45, Duplje, «70-329_6577
Prodam PUJSKE, težke 40 kg in manjše. Spodnji Brnik 60, Cerklje
APARATI STROJI
AMSTRAD HQ video long play nov, s carinsko deklaracijo, pro dam za 1000 DEM. «632-233 6408
Prodam molzni stroj National nemški. «69-002_6433
Prodam ŠIVALNI STROJ singer. « 23-828_6435
Poceni prodam zadnji model VIDEOREKORDER SHARP. «631-449 6437
ZETOR 5211, še v garanciji, ugodno prodam. Pečar, C. v Zajčjo dobravo 10 b, Ljubljana-Polje 6393
Prodam TRAKTOR IMT, tip 533, opravljenih 600 ur in nekaj kuhinjskih elementov. «24-418, med 20. in 21. uro 6404.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete
FRANCKE KNEZ
iz Zg. Bitenj
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Sekretariata za LO občine Kranj in Mariborskih lekarn za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje, g. župniku pa za lepo opravljen obred.
VSI NJENI
Zg. Bitnje, 25. aprila 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža
JOŽETA KORDEŽA
iz Zaloga
se iskreno zahvaljujem nadvse dobrim sosedom in svakinji Tončki za pomoč v težkih trenutkih, sorodnikom za podarjene vence, Društvu upokojencev, gasilcem za prevoz in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi zvonarju Jožetu in g. župniku za pogrebni obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala.
ŽALUJOČA ŽENA
S hvaležnostjo se spominjamo na vse tiste, ki ste bili z nami ob boleči izgubi naših dragih
mame Ivanke BONCELJ
rojene Meglic
ata Antona BONCELJ
mizarskega mojstra v pokoju
Prisrčno se zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili dragoceno človeško toplino in pomoč. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za prelepo cvetje in darove za maše. Hvala pevskemu zboru za lepe pesmi, gasilskemu društvu za organizacijo atovega pogreba, govornikoma ob odprtem grobu in g. župniku za poslovilna obreda.
Pogrešali ju bomo: hčerka Tončka z možem, vnuka Iztok in Renata
Duplje, 22. marca in 16. aprila 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše mamice, stare mamice in prababice
ALOJZIJE KRANJC
iz Škofje Loke, Frankovo naselje 146
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, in ji darovali cvetje. Posebna zahvala prijateljem in sosedom iz Frankovega in Hafnerjevega naselja. Prisrčna zahvala g. župniku za tolažilne besede prav tako g. patru Gabrijelu in dr. Zamanovi za vse, kar je dobrega storila naši mamici. Zahvala velja tudi KS za govor in pevcem za lepo petje.
Njeni: Pavlica, Nikica, Jožica in Jožko z družinami Škofja Loka, 19. aprila 1990
ZAHVALA
Ob smrti drage sestre in tete
MARE GRAŠIČ
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Za zdravljenje se zahvaljujemo osebju Inštituta Golnik, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
VSI NJENI
Shiiijuku - od desne proti levi, v stolpcih     Foto: GORAZD SINI K
V//murka. ^
odprt od 27. 4. - 2. 5. neprekinjeno od 8.-18. ure
Čestitamo za praznik in prijetno praznovanje
Dan Gorenjcev 20. maja v Preddvoru
;     \ (no, ja - ne povsem dobesedno...)
I ■■ g\ K Cm MI ^ I In koga boste tam lahko sre-
V^V/I Vi ljWli      čali ob sprehodu ob jezeru, ob *        f     šalah o Gorenjcih, ob zanimivem programu - stop! Tu smo: PRO-
no nljin I     GRAM sestavljate (tud|) v,!
I Ivi    |v I Cl I I ■ Prosimo vas, pošljite nam predloge za znane Gorenjce in gorenj-
Smo Gorenjci ali nismo?! V času, ske značilnosti, ki jih želite na ta
ko vse bolj poudarjamo, kaj smo in dan spoznati, slišati, videti. Na-
kaj ne, je vprašanje iz uvoda seveda mig:  imamo cel kup igralcev,
odveč! Da bi to potrdili na pravem športnikov, znanih medijskih in
shodu, ne - kaj takega pa še ne! PA drugih osebnosti, ki jih bomo z
BO! vašo pomočjo povabili, še nekaj:
Naročeno je pravo vreme, spored dopoldne se otrokom obeta prava
bo pester, ljudje se bodo srečali ob MALA SLAŠČIČARNA s fantasti-
dobri glasbi, programu, jedači in pija- čno možnostjo priprave slaščic in
či in - vse to bo v nedeljo, 20. maja, seveda pokušine. Pa da ne bomo
ves dan v Preddvoru. KDOR JE GO- odkrili preveč, svoj delež bodo
RENJEC (da o Gorenjkah sploh primaknile tudi znane gorenjske
ne govorimo), TA MANJKATI NE delovne organizacije... BISTVE-
SME! NO: izmed vaših glasovnic bomo
Seveda ne bo šlo brez vašega izžrebali tudi nagrade! Te pa bodo
sodelovanja. Objavljamo že prvo taaaaaako bogate, da... glasovnico za VAS PREDLOG,
kako to prireditev popestriti. Naj %dV dodamo: zagotovo bodo kar naj- *s\l^!t^ več storili pri kranjskih Živilih, ki C\J0^ bedijo nad ponudbo. Levji delež oC\\^V2 gre seveda na račun hotela, saj      »* OiO^ direktorica Barbara Gunčar trdi: jLifJJT, V> aft Gorenjci smo naši, mi smo njihovi
BRALEC.....................................................................................................................
naslov.........................................................................................................................
bi rad na DAN GORENJCEV, 20. maja, v PREDDVOR povabil znane Gorenjke oziroma Gorenjce:.....................................................................................................
Rad bi vas opozoril še na zanimivost (zanimiva domača obrt, zanimiva dejavnost - kot zbirateljstvo in podobno, rekorderji - največji, najtežji Gorenjci...): ....
Glasovnico pošljite na: ČP Glas, uredništvo Moša Pijadeja 1, Kranj, za DAN GORENJCEV!
Delavska 19 Stražišče pri Kranju Tel.: 064-22-065
mm,
V"
POSKRBELI SMO, DA TUDI MED PRAZNIKI NE BOSTE BREZ SVEŽEGA KRUHA, MLEKA
5^
petek od 7. do 12.30 in od 14. do 18. ure
sobota od 6.30 do 12.30 in od 14. do 21. ure
nedelja od 7. do 12.30 in od 14. do 18. ure
ponedeljek od 6.30 do 24. ure
torek od 7. do 12.30 in od 14. do 18. ure
sreda od 7. do 12.30 in od 14. do 18. ure
KONKURENČNE CENE - PRIJAZNE PRODAJALKE -DOBRA ZALOŽENOST - VELIK PARKIRNI PROSTOR
^m^irn^ mhć&m?    <#(m /tmvmt      - /. snop/
PRIHRANITE SI POT • ČEZ MEJO
MISLIMO NA VAS!