Cena lir 30 1’ožtnlna plačana - Spe<3 abbon. post. . ll.gr ; GOSPODARSTVO j'r R G O v I N A ♦ F I N A N C A ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO "Leto x št. 240 petek, 30. novembra 1956 trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933 5 TRS T fce preiiaslčeu z Industrijo Industrijska prosta luka stanc mili tade, nc samo tiste milijarde, ki so ^ile vložene za ureditev same luke in (graditev tovarn, temveč tudi premo-|jS!enja, ki so jih morali naši kmetje pre-jiiCHstiti tej javni ustanovi po izredno ji^izkih cenah. Ali se bodo te ogromne iftoložbe izplačale? se upravičeno vprašu-S^ejo Tržačani. Ud V industrijskem pristanišču vstajajo jjbdjetja, kt jih gradijo razne družbe [,el Javnim denarjem .katerega so si na-jjjtivile po nizkih obrestih (okoli 3%) in I naj bi pripomogla k razmahu trža-jjjitega gospodarstva, ji Toda vsa ne uspevajo. Za tovarno tirnic in za težavami podjetja »Dilfi.< 6 te dni zašla v krizo nova tržaška •eklarna; zavod za socialno zavarovale je zahteval njen stečaj, ker ni plačevala socialnih prispevkov. Nevarnost e, da ostane na cesti okoli 150 delav-ev s svojimi družinami. Z zasedbo to-Srne so delavci očitno hoteli napra- ^'iti samo simbolično potezo, ki naj bi .;'l>ozorila javnost in vlado na njihov /Jeiožaj. Sicer trdijo, da je bilo podjet-,£ med dvanajstimi dnevi zased' e aktivno. Ta dogodek je vnovič postavil vpraša Je: Ali naj Trst išče izhod iz gospo-eHarske krize v industrializaciji in v na-'i! j njem izgrajevanju industrijske pro-'6 luke? Stečaji nekaterih novih pod-ilij že dovolj jasno govorijo, da se > paško gospodarstvo ne bo rešilo z in-|listrializacijo. Ne moremo si misliti, bi bila finančnih težav omenjenih 'Jdjetij v krizi kriva slaba uprava. |°lj verjetno je, da mnogo novih podje-'J kmalu ubije konkurenca. Očitno so a poti drugim podjetjem v Italiji. Ob-|°ji tudi domneva, da jih prizadeti ka-lial spravi s konkurenco v nevzdržen ‘bančni položaj, da jih potem lahko sa •i kupijo po nizki ceni. Težko je priti esnici do dna, ker ni mogoče slediti sinim potezam kapitala. Naš pesimizem glede razvoja nove in-bstrije v Trstu potrjuje tudi razme-!ma majhno zanimanje za posojila iz atacijskega sklada, ki je bil ustanov-en iz sredstev Marshallovega plana z atnenom, da bi se pospešil razvoj no-industrije in modernizirala stara. elo »Piccolo« trdi, da ni pravih gospo-isklii pobud za napredek tržaške in-bstrlje, kar naj dokazuje prav majhno ^ kimanje za posojila iz Rotacijskega tlada. Ta ima danes na razpolago za - dojila 4,83 milijarde lir; tem se bo razdobju 1957/60 pridružilo drugih I '76 milijarde lir. ‘J Na skladu, ki podeljuje posojila pro-obrestim 5°/", je po novem zakonu ‘fcila svoj delež poleg Tržaškega ozem a tudi goriška pokrajina; od maja '56 do sredine novembra je bilo za in-l|strijo na Tržaškem podeljenih 1,066 ‘■lijarde lir posojil, za goriška podjet-1 pa več sto milijonov lir. Mimogrede naj glede samega poslopja Rotacijskega sklada omenimo, \ je v naših gospodarskih razmerah legova bistvena hiba v tem, da je sktično dostopen samo velekapitalu, je velikim podjetjem, medtem ko gotovo, da bi mnogo bolj razgibal lsPodarsko življenje v Trstu, ko bi ix kga lahko črpala tudi manjša indu-r>ja in morda tudi obrt, ki delata z — ‘»ogo manjšim rizikom. Samo Tržaško ozemlje nima šndu-lrijskih surovin — ako izvzamemo ka- ] 'en in cementni lapor — za razvoj do-J 'ače industrije; to pomeni, da so v rstu dane možnosti za razvoj le tiste 'bustrije, ki je tipična za obmorska |6sta: ladjedelstva, petrolejskih čistil-železarn in nekaterih drugih to-'fn, za katere omogoča morje cenen Poz surovin iz čezmorskih krajev. sa ta Industrija pa je v Trstu že moč-razvita. l>rugo je seveda vprašanje, ali naj se 'spešuje industrializacija iz političnih Mogov, da bi namreč nova industrija "ogočila zaposlitev tisočim in tisočim lrskih beguncev, da bi se tako popol-Pia menjalo narodnostno lice tržaške 'ulice. če torej ni industrializacija v naših 'dnerah gospodarsko utemeljena, kaj 'tem? Pospešiti je treba z vsemi si-Pi razvoj pomorstva (z novimi pro-'Pi in ladjevjem, ki naj ga vodijo tr-‘Ji brodarji) in trgovinske stike z 'ledjem. Trst mora bolj izkoristiti svoj Pdno ugoden zemljepisni položaj, svo-Pristanišče in svoje stare trgovinske Edicije za trgovino in tranzitni pro-et. Končno bodo morale vendar zma-P tiste gospodarske in politične stru-v Trstu in Rimu, ki so za to, da se taška vrata na stežaj odpro zaledju, J tistimi, ki hočejo Trst iz čisto polnih namenov izolirati in ki na ža-‘st še danes prevladujejo. Zakaj so Pie vse akcije za proglasitev tržaške "ste cone brez uspeha? |tržaški sporazum o trgovinski izme-Pd z obmejnim jugoslovanskim podrtem, ki sta ga končno že odobrila 'banska zbornica in senatna komisi-*a zunanje zadeve, naj bo le prvi lrak na široki poti v neposredno in Jnn tržaško zaledje. lO-l Proizvodnja mineralnega o P NA BOLGARSKEM bo letos po edvidevanju vlade dosegla okoli 230 —^ Pč ton. S tem bodo Bolgari pokrili —' 7® notranje potrebe. Bolgarske čistil-‘Ce lahko prečistijo 50.000 ton surove-' olja. Ostalo nafto rafinirajo v Sov-‘•ski zvezi ali na Madžarskem. Lani Bolgari uvozili 350.000 ton mineralna olja, in sicer 32% iz Sovjetske ’e2e, 55% iz Romunije, 3,5% iz Maorske in okoli 4,5% iz nekomunistič-a držav. AH bodo ZDA odprle petrolejske vrelce? Evropske države čakajo na odgovor - Ameriške rezerve niso neizčrpne Anglija in Francija trkata na \vashing-tonsku vrata, da bi Amerika rešila angleško in francosko industrijo iz velike zadrege, ki jo povzroča pomanjkanje petroleja. Kriza bo trajala vse dotlej, dokler ne pridobi trgovina zamude, ki nastaja v prometu zaradi vožnje petroleja okoli Afrike; sicer je vlada Saudske Arabije sploh prepovedala izvoz petroleja v Anglijo in Francijo. Egipčanom se, kakor kaže, ne mudi s čiščenjem Sueškega prekopa. Tako ho čejo izvajati pritisk, da bi tuje čete čimprej zapustile Egipt in da bi nato laže dosegli ugodno rešitev sueškega vprašanja. Predsednik francoske vlade Mollet je sprejel predsednika ameriške trgovinske zbornice v Franciji R. So'boya, da bi ta zbornica poskušala vplivati na ameriško vlado. Mr. Solboy je v imenu 400 ameriških članov te zbornice brzo javil v VVashington, naj bi čimprej sklenili sj-orazum o dobavah petroleja Franciji, »ker bo sicer nastopila huda beda«. Da bi ta poziv bolj učinkoval, je dodal; »da bi takojšnja pomoč v petroleju ojačila protikomunistične struje, ki so se razvile v Franciji po madžarski tragediji«. Podtajnik za industrijo in trgovino v vladi Franco/. M. Lemaire je izjavil, da Francija nujno potrebuje ameriški petrolej, in sicer vsaj od Novega leta naprej. S sedanjimi zalogami vzdrži francoska industrija do konca decembra. AMERIČANI ŠČITIJO SVOJE PETROLEJSKE REZERVE Izvedenci so mnenja, do bi Amerika lahko pospešila pridobivanje petroleja za 15%, se pravi za 70 milijonov ton na leto. Toda Američani varčujejo s svojimi petrolejskimi rezervami, ki znašajo okoli 6,5 milijarde ton in so manjše kakor petrolejske rezerve v arabskih deželah in Perziji, ki jih cenijo na 13 milijard ton. Prenaglo črpanje ameriških ležišč bi bilo torej v škodo ameriški industriji. Lansko leto so Američani uvozili kar 49 milijonov ton petroleja, to je 12% domače porabe. Zahodna Evropa porabi 16% svetovne potrošnje petroleja, to je nad 120 milijonov ton; sama pridobi samo 8 milijonov ton. Zahodne evropske države uvozijo okoli 90 milijonov ton (75 odst. svoje potrošnje) petroleja iz arabskih držav in Perzije. Samo Anglija, Francija in Zahodna Nemčija potrebujejo okoli 75 milijonov ton petroleja iz vzhodnih držav. Tudi Švica, ki je uvozila lansko leto 1,9 milijona ton petroleja, je navezana na dobave s Srednjega vzhoda. Poraba petroleja v zahodnih državah čedalje bolj narašča, ker se nafta uporablja ne samo za proizvodnjo bencina in pogonskega goriva, temveč tudi za kurjavo. Leta 1938 so zahodne države potrošile 39 milijonov ton nafte; od tega so 26 milijonov ton uvozile iz Amerike in samo 8 milijonov ton z Vzhoda (vštevši Romunijo in Sovjetsko zvezo). V povojnem času narašča dovoz z Vzhoda, tako da je Zahodna Evropa lansko leto uvozila iz Amerike samo 21 milijonov ton, z Vzhoda in Sovjetske zveze pa 90 milijonov ton. Organizaci ja za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) v Parizu je mnenja, da bo Evropa vedno bolj navezana na uvoz petroleja iz arabskih in perzijskih le žišč, ker vedno bolj narašča poraba mineralnega olja kot kuriva in pogon tkega goriva. Računajo, da bo potrošnja petroleja v Zahodni Evropi v bodočih petih letih narastla kar za 50%. Združene ameriške države proizvedejo sicer 4471 svetovne proizvodnje petroleja, toda same potrošijo doma ogromne količine petroleja. PETROLEJ — VELESILA NA SREDNJEM VZHODE Arabske države in Perzija (Iran) so lani pridobile 162 milijonov ton, letos pa računajo na 170 milijonov ton; same porabijo samo 10% domače proizvodnje, tako da lahko izvozijo 145 milijonov ton. Na prvem mestu je angleški protektorat Kuvvait (proizvodnja 55 mil. ton), na drugem Saudska Arabija (47. mil. loti), dalje Irak (33,5 mil. ton), Perzija (16 mil. ton), Angleški protektorat Ouatar (Katr) in Bahrein (5 oziroma 2 mil. ton). Ta ogromna petrolejska ležišča predstavljajo pravo velesilo v rokah arabskih držav in Perzije. Trenutno izkoriščajo petrolejske vrelce še zahodnoevropske ali ameriške družbe, vendar postaja državno nadzorstvo nad njimi čedalje ostrejše. Tako je morala n. pr. Ameriško-arabska družba (ARAMCO) na zahtevo saudsko-arabske vlade prekiniti dobavo petroleja Franciji in Vel. Britaniji. Kaj bo storila Italija? Kakor smo že zadnjič poročali, znašajo potrebe petroleja v Italiji okoli 700.000 t nafte mesečno. Vladna komisija za trgovino s petrolejem je odločila, da bo prihodnji mesec dala v promet 560.000 ton. Tako nastaja primanjkljaj 140.000 ton nafte. Poleg tega so termične električne centrale postavile zahtevo po 20.000 ton nafte na mesec več kakor lansko leto. Po vsem tem računajo, da utegne v začetku no vega leta nastati v Italiji primanjkljaj 800.000 ton nafte, ako se ne poveča u-voz nafte iz Južne in Severne Amerike ali od drugod. PODRAŽITEV BENCINA Rimska vlada je 23. novembra povišala doklado na navaden bencin za 14 lir; la stane zdaj 142 lir liter; finejši (super-carburante) pa 152 lir. Vlada zagovarja ta svoj ukrep približno takole: S tem poviškom doklade bo osnovala poseben sklad, ki ga bodo upravljali predstavniki ministrstev državnega zaklada, industrije in trgovine ter financ. Iz tega sklada bo država jemala denar, da bi uvoznikom naf te lahko plačevala razliko, ki bo nastala zaradi podražitve mineralnega olja na zunanjih trgih. Po vsem tern bodo industrijci prejemali tekoče pogonsko gorivo po prejšnji ceni; tako naj bi se izognili povišanju proizvodnih stroškov in skoku cene proizvodom. Prav tako bodo prevozniki prejemali pogonsko gorivo po starih cenah ter jim tako nc bo treba zvišati prevoznine. Poljska zunanja trgovina na novih tirih ANGLESKO-POLJSKA TRGOVINSKA POGAJANJA V Londonu se Angleži in Poljaki pogajajo za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki naj bi veljala zopet Iri leta. Sedanja pogodba izteče 31. decembra. Angleži računajo, da se bo menjala poljska trgovinska politika glede na nove politične odnose med Poljsko in Sovjetsko zvezo. Poljaki bi verjetno pristali na zvišanje uvoza iz Anglije pod pogojeni, da jim Anglija dovoli dolgoročne kredite. Že poprej so Poljaki izrazili Angležem podobno željo; ti pa so jo odbili. POVEČANA IZMENJAVA MED POLJSKO IN ZAH. NEMČIJO Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Poljsko in Zah. Nemčijo so se ugodno zaključila. Nova pogodba velja od 1. julija 1956 do 31. decembra V pristojnih krogili ne prikrivajo, da je ta rešitev samo začasna in da bodo verjetno potrebni bolj odločni ukrepi, ako se vprašanje preskrbe ne reši u-godno. (Račun, da ne bodo prevozna podjetja zvišala svojih tarif, ne drži. Tako je n. pr. neko tržaško podjetje že povišalo prevoznine na svojih avtobusih. Prip. ur.). PODRAŽITEV NAFTE V MILANU Še tisti dan ko je bil objavljen odlok vlade o zvišanju doklade na bencin, se je cena nafte zvišala v Milanu na prostem trgu na raven iznad cene, ki jo je določil Medministrski komite za cene. Cena nafte je poskočila od 23 lir za kg na 27 lir; gosta nafta se je podražila na 22,50 lir kg. DRIIK0U PO SVETU V Stockholmu je tajnik OEEC Rene Sergent izjavil, da bo treba potrošnjo petroleja v Zahodni Evropi skrčiti za 40%, čeprav bi Amerika za silo poslala nekaj petroleja več. Ako se bo pridobivanje v Ameriki povečalo in ako bo dovolj ladij petrolejk na razpolago za prevoz, bo treba skrčiti potrošnjo v Evropi za 25%. V ŠVICI je ob nedeljah in praznikih prepovedana vožnja z osebnimi avtomobili. OMEJITEV V FRANCIJI. Francoska vlada je uvedla nakaznice za bencin. Tako n. pr. so delili v Parizu lastnikom osebnih avtomobilov v času od 26. do 30. novembra nakaznice za 20 litrov bencina. Avtomobilski promet na francoskih cestah se je skrčil povprečno za 50%. Davek na avtomobile je v Franciji povišan za 10% počenši s i. decembrom. V POSARJU so uvedli nakaznice za bencin. V ZAH. NEMČIJI ne bodo uvedli za zdaj še posebnega nadzorstva nad uporabo tekočega goriva. O zadevi se bo minister za gospodarstvo prof. Erhard posvetoval s predstavniki petrolejskih družb. NA HOLANDSKEM SO ŽE SREDI NOVEMBRA podredili potrošnjo bencina nadzorstvu obiastev. SOVJETSKI PETROLEJ NA ANGLE SKEM TRGU. V Londonu je bila ustanovljena družba URSS-Anglo Petro EUR Osnovna glavnica družbe je 5.000 funtov; družba bo prodajala sovjetski petrolej na Angleškem in v državah Britanske skupnosti. 1957 ter predvideva celotno izmenjavo v višini 140 milijonov dolarjev, to je za 20% večjo, kakor je bila dosedanja. Plačilni sporazum predvideva poravnavo v »omejeno zamenljivih« markah; to omogoča izmenjavo na večstranski osnovi. Poljska bo dobavila industrijskih izdelkov za 40 milijonov dolarjev, medtem ko bodo kmetijski pridelki in izdelki dosegli 25 milijonov dolarjev. Poljaki niso popolnoma zadostili nemški želji, da bi se dobave poljskega premoga zvišale. Nemcem bodo dobavili J,2 milijona ton črnega premoga, nadalje 9 milijonov jajc; tako je Poljska poslala tretji največji dobavitelj jajc Za hodni Nemčiji. Dobave perutnine in semen ostanejo na sedanji višini, pač pa se bo izvoz poljskega konserviranega mesa povečal na 2000-3000 ton. Zahodna Nemčija bo še nadalje dobavljala Poljski žito. Že po starem sporazumu je izvoz žita iz Zah. Nemčije na Poljsko dosegel 300.000 ion. Nemci bodo dalje izvažali železne in jeklarske izdelke, stroje, kemikalije, optične priprave itd. V kmduiklk hicMOucmjik fre do ho pomiti Stockholm, septembra švedsko stanovanje je preštudirano do zadnjega kotička — nepotrebnega prostora ni. V kopalnici je prostor tako izkoriščen, da se v njem skoraj težko sučeš. Varčevanje torej do skrajnosti, čeprav ne primanjkuje sredstev. Zdi se, da je prav varčevanje glavni činilelj že slovitega švedskega standarda. Kuhinje so tako urejene, da bi jih bile naše gospodinje prav vesele: pravi laboratorij za kultanje. Gospodinja ima vse, kar potrebuje za pripravo jedi, pri roki in večino del opravlja sede. Vsaka kuhinja ima vgrajen hladilnik pa tudi omare. Vsa stanovanja so ogrevana s centralno kurjavo, tople vode pa ne primanjkuje niti v poletnih mesecih. Kotle centralne kurjave ogrevajo z nafto, kar je zelo ekonomično. Obenem se tako ognejo prahu, ki ga povzroči razkladanje premoga. Sploh pa Stockholm slovi kot zelo čisto mesto. Vsaka stanovanjska hiša ima svojo pralnico, opremljeno s stroji, ki perilo operejo in posušijo. Za tako standardno stanovanje, ki sestoji iz večje dnevne sobe - bivalnice, ki je obenem sprejemnica, jedilnica, študijska soba, knjižnica itd., in iz treh manjših sob spalnic, plačaš okoli 15.000 lir; to je šestina povprečne plače. Stanovanja so pretežno v velikih stanovanjskih blokih in ni opaziti težnje za graditvijo enodružinskih hišic, prvič zato ne, ker Šved nima časa, da bi se ukvarjal z zidavo hišice, drugič, ker je stanovanje v bloku veliko cenejše; severnjaška družabnost pa omogoča po- samezniku mirno in udobno življenje, čeprav prebiva v stanovanjski skupno-sli. V lakšnem bloku lahko bivaš tudi deset let, ne da bi se kdo izmed sosedov sploh zmenil zate, kaj šele spregovoril besedico s teboj. Zaradi hitrega tempa življenja Švedi ne kosijo doma. Najceneje dobiš kosilo ali večerjo v restavraciji, kjer si postrežeš kar sam, in si prihraniš na času. Restavracije, kjer ti postrežejo natakarji, so dražje za 10%. Toliko namreč plačaš natakarju za postrežbo. Ob sobotah in nedeljah zasluži natakar čez 100 kron, to je 12.000 lir na dan. Na švedsko hrano se tujec kaj težko privadi, vendar je zelo močna in dobro zabeljena z maslom. Svinjske masti sploh ne uporabljajo. Edina pijača pri kosilu je mrzlo pasterizirano mleko, ki ga popijejo v velikih količinah. Tujec težko ugotovi, kaj pravzaprav je, ker je skoraj vse zmlelo in pripravljeno v omaki. Namesto kruha jedo nekakšen prepečenec, namazan z maslom. Sploh je potrošnja mleka in masla na švedskem zelo velika. Zdravniki pravijo, da je celo pretirana, ker povzroča zamastitev srca — srčno kap. Veliko število Švedov umre namreč za kapjo. V večini trgovin z jestvinami je prodaja organizirana po ameriškem vzorcu. Ko stopiš v trgovino, dobiš voziček. Nato obhodiš trgovino in si sproti postrežeš z jestvinami, ki so že pripravljene na policah. Tako je n. pr. šunka že narezana v najlonovih vrečicah, mleko v papirnatih škatlah po pol litra itd. Vse nakupljeno blago spravljaš v voziček, ki si ga lahko tudi sposodiš, da si zapelješ živila na dom. Ob izhodu je seveda blagajna, kjer ti nakupljeno blago zaračunajo in lepo zavijejo. V tako veliki trgovini, ki bi pri nas zaposlila najmanj deset ljudi, sta samo dva uslužbenca. Pri nas bi iz takih irgovin verjetno veliko zmanjkalo; marsikdo bi kako drobnarijo kar spravil v žep, kar se pa tu sploh ne dogaja. V ostalih trgovinah n. pr. v pekar-nah, pa ob vstopu vzameš tekočo številko, ki je na malem kartonu. Ko prodajalka pokliče tvojo številko, pomeni, da si prišel na vrsto. Mislim, da bi lahko tudi v naših trgovinah, ki imajo veliko odjemalcev, uvedli ta sistem, ki je sila praktičen, a ne zahteva skoraj nobenih stroškov. Prihranili bi pa skoraj obvezno prerekanje v trgovini, kjer hoče vsakdo biti prvi. Alkoholizem je državni sovražnik številka ena. Do nedavnega je bila na švedskem v veljavi alkoholna zapora zaradi velikega števila kroničnih alkoholikov. Pijačo si lahko dobil le z boni, vendar v zelo majhnih količinah. Če si naročil kompletno kosilo, si zraven dobil 2 del. vina. Alkoholiki so si pomagali prav tako, da so večkrat naročili kosilo, ki so ga pustili nedotaknjenega; čakali so samo na končna »dva deci«. Sedaj pa ni več tako hudo. Zapora je bila odpravljena. Vodilna stranka (socialdemokratska), je bila prisiljena popustiti prav zato, ker se je opozicija v svojem volivnem programu potegovala za ukinitev zapore. Alkoholne pijače točijo v posebnih Jugoslavija izvaža več blaga Trgovinski primanjkljaj manjši K članku o razvoju zunanje trgovine, ki smo ga priobčili v zadnji številki »Gospodarstva«, dodajamo še naslednja pojasnila: V devetih mesecih tega leta je Jugoslavija izvozila za 67.202 milijonov dinarjev blaga, to je za 15.531 milijonov več kakor lansko leto v tem času. Uvozila je v prvih devetih mesecih tega leta za 106,645 milijonov dinarjev blaga, to je za 1.076 milijonov dinarjev več kakor lansko leto. Primanjkljaj v trgovinski bilanci se je letos zmanjšal na 59.443 milijonov dinarjev, medtem ko je lansko leto za ta čas znašal 53.898 milijonov dinarjev. Letošnji primanjkljaj je za 27% manjši kakor lanski. Zanimivo je, da se je povečal izvoz zlasti v evropske države, ki so prevzele 90% vsega povečanja. Zaradi gospodarske pomoči Združenih ameriških dr žav. Vel. Britanije in Francije, ki je dosegla 31.397 milijonov dinarjev, se je primanjkljaj jugoslovanske zunanje trgovine zmanjšal na 8.046 milijonov dinarjev. Kmetijska proizvodnja je bila v prvih devetih mesecih za 10% slabša kakor lansko leto v tem času; zato je bi-) lo treba povečati uvoz živil. Uvoz živil predstavlja nad 33% vsega jugoslovanskega uvoza. Jugoslavija izvaža čedalje več industrijskih izdelkov, strojev in predelanih živil. Vrednost izvoženih končnih izdelkov je letos dosegla 20.949 milijonov dinarjev in je bila približno na isti višini kakor lansko leto. Izvoz industrijskih izdelkov (brez živil in tobaka) je dosegel vrednost 39.387 milijonov dinarjev. (lansko leto 31.736 milijonov). Izvoz proizvodov živilske industrije, tobaka iri kmetijskih pridelkov se je dvignil od 19.905 milijonov na 27.815 milijonov dinarjev. Narastel je zlasti izvoz železarskih (od 767 mil. na 3.830 mil. din) in kovinskih izdelkov (od 1.562 na 3.601 mil. din) ter tkanin (od 2.846 na 3.424 mil. din.). Nazadoval je izvoz lesnih izdelkov od 10.165 na 9.105 milijonov dinarjev. Izvoz živil se je povečal od 3.433 na 5.274 mil. din. in tobaka od 3.931 na 4.731 mil. din. Uvoz premoga in nafte je bil za 2650 mil. dinarjev večji kakor lansko leto v tem času, u voz strojev in vozil pa za 6.600 milijonov manjši. IZVOZ PO DRŽAVAH Največ jugoslovanskega blaga je šlo v Zahodno Nemčijo (za 10.175 mil. dinarjev), nato v Italijo (9.637 mil.), Sovjetsko zvezo (7.999 mil.), v Združene države (6.037), v Vel. Britanijo (4.000) itd. Jugoslavija je uvozila največ iz ZDA (35.607 mil.), nato iz Sovjetske zveze (11.555 mil.), iz Zahodne Nemčije (9.503), Italije (8.575), Vel. Britanije (7.000) itd. Uvoz iz Italije je v primeri z lanskim letom nazadoval. JUGOSLOVANSKA ZUNANJA TRGOVINA V PRIHODNJEM LETU Kakor je izjavil Hasan Brkič, predsednik komiteja za zunanjo trgovino, bo jugoslovanski izvoz v prihodnjem letu narastel za 10% v primeri z letošnjim. Proces spreminjanja sestava zunanje trgovine se bo nadaljeval tudi prihodnje leto. Industrijski izdelki bodo čimbolj izpodrivali surovine pri iz- * v ANGLO-CEŠKA TRGOVINSKA POGODBA V Pragi je bila podpisana trgovinska pogodba med predstavniki angleške in češkoslovaške vlade, ki bo veljala do konca 1959. leta. Cehoslovaška bo izvozila v Anglijo do tega časa za 13,5 milijona funtov šterlingov blaga. ČSR bo uvažala iz Anglije tudi avtomobile. Dogovorjeno je bilo, da bo CSR v petih letih povrnila Angležem vsaj 2,5 milijona funtov šterlingov svojih dolgov. lokalih. Tak lokal hitro opaziš že na zunaj, ker je pred vrati nujno uniformiran mož posebne policije, ki se ba-vi izključno z alkoholiki. V tako točilnico lahko vstopiš le, če si popolnoma trezen. To ugotovi policaj s posebno napravo, v katero mora vsakdo pihniti. Če si le nekoliko vinjen, naprava takoj reagira in policaj te ne pusti v lokal! Zanimalo me je, kako se kaj imajo v zastraženi pivnici. Ko sem opravil obvezno formalnost pred vrati, sem zdrknil po stopničkah navzdol. Pričakoval sem vse prej, kakor popolno tišino, ki je vladala v lokalu. Še v na šili cerkvah ni takega miru. Vprašal sem prvega gosta, nekega pomorščaka, zakaj je tako tiho. Ta mi je pa samo z robo pokazal na policaja. Čim bi začel le malo razgrajati, te policaj vrže ven. Zato so vsi tako tiho, ker bi potem ne imeli vstopa v drugi lokal zaradi žc omenjene naprave. Res še nikoli nisem videl kaj takega: tako discipli-rano množico pijancev, ki so sedeli vsak pri svoji mizici. Ob sobotah in nedeljah pijejo včasih iu do nezavesti, ob delavnikih pa manj. Ko se kak alkoholik zgrudi pod mizo, pokliče natakar policaja, nakar ga oba neseta ven. Tu pijejo izključno žganje, ki ga pečejo iz krompirja. Nima pa nobenega okusa ali arome, kot da bi pil žgočo vodo! Tako žganje je veliko bolj škodljivo človeškemu organizmu. Če se še dobro spominjam razlage nekega švedskega študenta kemije, ohrani krompirjevo žganje precej nevezanega alkohola, ki je pa zelo učinkovit strup. Zato se ti zdi človek, ki se je opil s krompirjevim žganjem, kot da bi bil mrtev. Stojan Berce, štud. arch. vozu. Delež industrije naj bi dosegel 72%, kmetijstva pa 27%. Celoten obseg zunanje trgovinske izmenjave (izvoza in uvoza) se bo povečal za 23% v primeri z letošnjim; izvoz industrijskih izdelkov se bo povečal za 15%. Najboljše pogoje za izvoz ima jugoslovansko ladjedelstvo, ki dela približno z istimi stroški kakor ladjedelstvo v drugih državah. Hasan Brkič je tudi omenil, da je napad na Egipt povzročil škodo tudi jugoslovanski zunanji trgovini. OBNOVA CEMENTARNE »PARTIZAN« PRI SPLITU. Po zadnji obnovi notranje opreme je bila letna zmogljivost cementarne »Partizan« v Kaštelili povečana od 120.000 na 180.000 ton. Modernizacija tovarne se bo nadaljevala, dokler ne bo dosegla proizvodnjo 320.000 ton. Cementarna dela v prvi vrsti za izvoz. Leta 1954 je izvozila 20% svojih izdelkov, leta 1955 35%, letos pa računajo, da bo izvozila že 65%. Cementarna pripada podjetju »Dalmacija - Cement«, katerega obrati bodo letos izvozili okoli 400.000 ton cementa, to je 100.000 ton več kakor lani. Največ cementa gre v ZDA, ZSSR, Indijo in v države Bližnjega vzhoda. Italija širi svoj vpliv »La Tribune des Nations« poroča iz Milana o načrtih italijanskih industrij-cev, da bi izkoristili nov položaj v arab skih državah, ki je nastal po francosko-angieškem napadu na Egipt, in mržnjo, ki se pojavlja med Arabci proti Franciji in Vel. Britaniji. Zlasti tovarne Ikanin si prizadevajo, da bi trg razširile v tej smeri. V arabske države naj bi prodajale več tkanin, z druge strani pa naj bi v njih nabavljale več surovin. Za časa VI. mednarodne razstave bombaža in sintetičnih vlaken je bil izdelan skupen načrt med predstavniki vlade in zasebnih podjetij za povečanje izvoza tkanin. Naloga italijanske vlade naj bi bila, da dela na političnem področju za zbližanje z arabskimi deželami. Prizadevanjem italijanskih tovarnarjev tkanin so se pridružile tudi druge industrijske panoge, zlasti mehanična industrija, ki že več let sodeluje pri industrializaciji arabskih držav. Državna ustanova za proizvodnjo petroleja Ente nazionale idrocarburi (ENI) naj bi se prizadevala, piše dalje »La Tribune des Nations« da izkoristi sedanje francoske in angleške težave na Srednjem vzhodu. V zadnjih štirih letih je ENI uspela, da monopolizira pridobivanje metana in da postavi pod svoje nadzorstvo dve tretjini italijanskih pelrolejskih vrelcev v Španiji, E-giptu, Somaliji, Angoli in Pakistanu. Pripravlja dobavo petroleja tudi za o-tok Malto. V Egiptu je ustanova odprla več podružnic, odkar si je pridobila nadzorstvo nad petrolejsko družbo International Egyptien Oil Company; zgradila bo plinovod iz Kaira do Sueza Za časa svojega bivanja v Egiptu se je predsednik ustanove ENI E. Matici sestal s polkovnikom Naserjem, ki mu je obljubil, da bo podprl lo italijansko družbo pri izvrševanju njenih načrtov na vzhodnem Sredozemlju. Italijanska industrija naj bi prodrla na to področje skozi Sirijo, kjer naj bi nastopili italijanski in nemški strokovnjaki. Ti so že prispeli v Libanon, kjer narašča napetost med vlado v Bejrutu in IPC. Tudi senat bo potrdil tržaški sporazum Poslanska zbornica je že odobrila trgovinske sporazume med Italijo in Jugoslavijo. Zdaj je še komisija za zunanje zadeve v senatu vzela v pretres naslednje trgovinske pogodbe, ki so bile sklenjene med Jugoslavijo in Italijo v Rimu, dne 31. marca 1955: 1. Itaiijansko-jugosiovansko trgovinsko pogodbo; 2. plačilni sporazum glede trgovinske izmenjave; 3. sporazum o obmejnem prometu med Gorico in Vidmom z ene stx'ani, Sežano, Novo Gorico in Tolminom z druge; 4. sporazum o obmejni trgovinski izmenjavi med Trstom z ene strani in Bujami, Koprom, Sežano in Novo Gorico z druge. Na podlagi ugodnega poročila predsednika komisije je ta že odobrila tržaški sporazum o izmenjavi med I r-stom in obmejnim jugoslovanskim področjem. NOVO AMERIŠKO POSOJILO TOVARNI FIAT. Turipska tovarna avtomobilov »Fiat«, pri kateri je že močno udeležen ameriški kapital, bo pri ameriški državni banki Export-Import Bank najela posojilo 10 milijonov dolarjev za nakup strojev in drugih potrebščin pri ameriških podjetjih. Upravni odbor omenjene banke je posojilo že odobril. Stroje bo Fiat kupila pri 60 ameriških tovarnah. Za posojilo jamči Istituto Mobiiiare Italiano. MALO PŠENICE V FRANCIJI Po podatkili francoskega lisla za kmetijstvo je bilo letos na Francoskem malo pšenice. Pridelek je dosege! 55 milijonov 870.000 stolov (lani 26,000.0 0) Na hektar so pridelali letos 20 stotov. Mnogo je bilo ječmena, in sicer 64 milijonov 870.000 stotov (lani 26,000.000), na hektar 28,3 stote. Ovsa 46,620.000 stotov (lani 36 milijonov), 20,3 stote na hektar. Koruze 16,700.000 stotov, 25,6 na hektar. Riža 900.000 stotov. Krompirja letos 160 milijonov stotov (lani 137 miliojnov), 180 na hektar. Vina 50 milijonov hektolitrov (lani 60 milijonov). Posebno v severnih krajih je bil vinski pridelek pičlejši. NOV METALURŠKI KOMBINAT V BOLGARIJI. V bližini Sofije so odkrili obsežna ležišča železne rude (siderita), ki vsebuje tudi svinec, mangan in bark. Ta ležišča naj bi znašala 200 milijonov ton, od tega 150 milijonov ton železne rude. Deloma že kopljejo rudo na odprtem; do leta 1960 naj bi odprli nov rudnik z zmogljivostjo 3 milijone ton. UNESCO Od 4. novembra zboruje v Novem Delhiju v Indiji 700 odposlancev mednarodne organizacije UNESCO; njihovo delo spremlja 300 časnikarjev z vsega sveta. Ker ni bilo v Indiji primernega poslopja za takšno zborovanje, so Indijci zgradili novo ogromno palačo v budističnem slogu. Indijci praznujejo danes »Buddha Jayanti«, to je 2500 leto po smrti Bude. UNESCO pospešuje mednarodno organizacijo za vzgojo in kulturo, ki naj zbliža narode. V uvodu njene ustanovne listine stoji; Vojne se začnejo v človeških možganih; zato je treba prav v človeške možgane zasidrati obrambo miru. V UNESCO je včlanjenih 77 držav. Tem se bosta zdaj pridužila še Maroko in Tunis. Proračun za leto 1957/58 znaša 21,6 milijonov dolarjev. Na sestanku v Novem Delhiju bodo določili višino podpore 36 organizacijam. Med temi prejemata najvišje podpore Mednarodni svet za znanstvena društva (International Council of Scientific Unions -ICSU) in Mednarodni svet za filozofijo in humanistične nauke (International Council of Philosophy and Humanistic Studies - IGPH). POLITIKA IN MORALA. O Nehruju je zapisal te dni neki časnikar: Nehru hoče uvesti moralo v politiko, ne Upi pa v nobenem primeru uvajanja politike v moralo. rm nase I I i nenje Zgubili smo mnogo Ko bi človek ne bil tako revno bitje, kakor je v resnici, in bi lahko samo za en dan preračunal — recimo kakor vremenoslovci — kaj bo nasto pilo naslednjega dne kot posledica tega ali onega njegovega dejanja, te ali one njegove zapovedi ali prepovedi, bi si človeštvo gotovo prihranilo zadnji dve drami na mednarodnem pogorišču na Madžarskem in ob Suezu. Ob malo katerem zgodovinskem dogodku so državniki in državljani, ki jih vodijo, tako hitro spoznali, da ne koristi nikomur, ne temu ne onemu taboru, kakor prav po omenjenih dveh primerih. Niti tako bučna propaganda, ki grmi in treska po vsem svetu, toliko bolj seveda pri nas ob meji, ne izpremeni (ničesar na tem dejstvu. Začela se je druga hladna vojna; dobri poznavalci svetovnih dogodkov celo trdijo, da je nova mednarodna napetost še hujša kakor je bila, ko se je med blokoma vzhodnih in zahodnih držav začela prva hladna vojna, kateri je sledilo premirje po sestanku predsednikov velesil v Ženevi. Pri vsem tem nam vliva veliko upanje dejstvo, da je Organizacija združenih narodov ob čudnem sodelovanju nekaterih činiteljev — ko so se trenutno znašli v istem taboru Američani in Rusi proti Angležem in Francozom — okrepila in da se je med velikimi bloki pojavila tretja sila nevtralnih, kakor Indija in vrste mamjčih držav. Če danes prelistamo dolg članek, ki ga je napisal bivši ameriški poslanik v Moskvi George F. Kennan v časopisu ))Harper's Magazine« pred izbruhom najnovejše mednarodne napetosti pod naslovom »Ali so Stalinovi nasledniki boljši?«, pridemo nujno do zaključka, da je svet zaradi izbruha nove krize zgubil res mnogo. G. Kennan pravi, da se Stalinovi nasledniki vračajo k Leninu, ki go to, o ni želel zmagoslavja marksističnega socializma v obliki totalitarnega pritiska; Lenin tudi ni želel večne bede človeka; niti ni želel uničenja ruske kulture. Pa tudi v primeru, ko bi Stalinovi nasledniki ne mislili is-kre?io z napovedanimi izpremembami, bi ostalo dejstvo, da so menjali metode pri uveljavljanju svojih idej in načrtov v svetu. V notranjosti ZSSR ni več takšnega pritiska, kulturno življenje ni več tako pod nadzorstvom. Kulturni stiki s tujino so bili olajšani. Odnosi nasproti »satelitom« so liberalnejši. Nia diplomatskem področju se kaže večja zrelost, večje zaupanje in večja vljudnost v odnosih do drugih vlad. Prav ta okolnost je izredno važna, pravi Kennan, za reševanje mednarodnih vprašanj. Kennan je mnenja, da ne sme zahodna diplomacijlai niti sovjetskega podpiranja nacionalističnih teženj v nekaterih tujih državah imeti za napadalnost, ki se da odbiti samo z vojno. Zanimivo je, da je švicarski protestantski list »Neue Zuercher Zeitwig« Se po izbruhu revolucije na Madžarskem poročal, da so se protestantski škofi že pred revolucijo lahko vrnili na svoja mesta: da so bile razpisane volitve za vsa mesta v protestantski hierarhiji in da so dan na dan pričakovali povrnitve vseh protestantskih ustanov, bogoslovja, dijaških domov, bolnišnic in šol. Kdo lahko danes odgovori, za koliko časa je bil ta razvoj pomirjevanja zaradi najnovejših dogodkov prekinjen? OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE! IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE * MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA . TRST ULICA SAN MCOL0 22 TELEFON 31138 TRST BOGATA IZBIRA NA DEBELO IN NA DROBNO. CENE UGODNE. OBIŠČITE NAS SE DANES! Mednarodna trgovina Tržaški lesni trg »Splošna plovba“ = drugo največje jugoslovansko plovno podjetje Nna bogastva na Južnem Tirolskem GLEDIŠČE ITALIJE. Italijanski zunanji minister Martino se je vzdržal glasovanja o resoluciji OZN, ki je zahtevala umik angleških, francoskih in izraelskih čet iz Egipta. Italijani se očitno nočejo zameriti Angležem in Francozom. Poprej je njihova delegacija predlagala resolucijo, naj sovjetske čete zapuste Madžarsko. PREDSEDNIK GRONCHI obišče prihodnji teden Zahodno Nemčijo. ŽIVČNA VOJNA PROTI JUGOSLAVIJI? Predsednik Tito je imel v Pulju govor, ki je zadel v živo. Dejal je, da je bila uporov na Poljskem in Madžarskem kriva zgrešena politika. V Moskvi ga niso poslušali, ko jim je svetoval, naj v zavezniških državah pomagajo do oblasti ljudem, ki bodo vodili gospodarsko in socialno politiko v skladu z zahtevami domačega življenja, na zunaj pa zavarovali neodvisnost svoje države. Pod vplivom stalinistov pa so v Moskvi cincali, dokler jih niso dogodki na Poljskem in Madžarskem prehiteli. Stalinističnim strujam v Moskvi ni bil všeč nastop Tita. Sledile so ostre kritike v moskovski »Pravdi«, v francoskih in bolgarskih komunističnih listih, v Albaniji pa preganjanje in celo smrtne obsodbe nad tistimi, ki podobno pojmujejo socializem kakor predsednik Tito. Bivšega predsednika madžarske vlade Nagya, ki se je med vstajo zatekel na jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti, je nova Kadarjeva vla-. da dala odpeljati v Romunijo. TITO JE SVETOVAL SPRAVO. Med svojim govorom v Pulju je predsednik Tito tudi omenil, da je svetoval Francozom, naj skušajo najti spravo z Al-žirom pod okriljem Francoske unije (zveze) in naj denar za vojno rajši uporabijo za dvig življenjske ravni v Al-žiru; tudi Alžircem je svetoval spravo na omenjeni podlagi. MOTORIZIRANI ODDELEK JUGOSLOVANSKE VOJSKE, ki bo sodeloval v mednarodni straži ob Sueškem prekopu ,prispe jutri v Port Said. BRITANSKI LEV PONIŽAN. Organizacija združenih narodov je z ogromno večino sprejela sklep, da morajo angleške, francoske in izraelske čete zapustiti Egipt. To je najbolj zadelo angleško zunanjo politiko, ki jo je vodil predsednik Eden; ta se je zdaj umaknil na Jamajko, njegove posle opravlja finančni minister Butler, ki bo verjetno postal tudi ministrski predsednik. EgiptoVska vlada je obtožila Angleže, da so nahujskali Francoze in Izraelce na vojno proti Egiptu. Angleži so simbolično premestili nekaj čet iz Port Saida na Ciper, vendar ne kažejo volje, da bi odšli, dokler ne bo dokončno re šen'' 'ueško vprašanje. Angleže je pre senetil odločen nastop Američanov pn> ti njim. To je bil najhujši udarec proti Veliki Britaniji, ki je močno pretresel tudi Atlantsko zvezo. Angleška vlada išče takšen izhod iz sedanje zagate, ki ne bi škodoval njenemu ugledu doma in na tujem. Iz vseh dežel Srednjega vzhoda prejemajo angleški listi pisma svojih rojakov, ki protestirajo proti nerodni angleški zunanji politiki. Eg;pčani so hoteli izgnati vse Angleže in Francoze, vendar so pozneje preklicali ta sklep. NA MADŽARSKO SE LE POČASI VRAČA RED. Izgon bivšega predsednika, I. Nagya je razburil madžarsko javnost, sledili so novi protesti in nove stavke. Po mestih se niso hoteli o-prijeti dela, čeprav je grozilo najhujše pomanjkanje sredi ostre zime. Predsednik Kadar je nazadnje v ostrem govoru zagrozil, da bodo oblasti strogo postopale proti tistim, ki ribarijo v kalnem. OKOLI 80.000 MADŽAROV je pobegnilo v tujino med zadnjimi dogodki. Italija jih bo sprejela 2.000. Prihodu prvih so na milanski postaji prisostvovali najvišji predstavniki civilnih in cerkvenih oblasti. PO 3400 LETIH IZRAELCI ZOPET V EGIPTU. Francozi in Angleži odlašajo z umikom svojih čet iz Port Saida; še manj se mudi z odhodom iz E-gipta Izraelcem. Potreben bo nov pritisk Organizacije združenih narodov o-ziroma Ameriških združenih držav in Sovjetske zveze, da se Izraelci, Franco- Izvoz avstrijskega lesa v Italijo je živahen. Nasprotno zaostaja izvoz proti Zahodni Nemčiji in Nizozemski. Italijanski trgovci povprašujejo po lesu boljše vrste, zato so zaloge smrekovega lesa vrste I-II, kakor tudi »tombante« 0-III pri avstrijskih izvoznikih, ki delajo z Italijo, zelo pičle. Veliko je povpraševanje tudi po smrekovih »boules« za izdelavo zapornic; ta vrsta lesa se prodaja po 30-32.000 lir kub. meter, franco avstrijsko-italijanska meja, neocarinjeno. Ker tudi ostale države, kakor Zah. Nemčija, Švica, Francija in Nizozemska, raje kupujejo boljše vrste lesa, imajo Avstrijci precejšnje zaloge slabših vrst borovine in macesna. Kvotacije gradbenega lesa nihajo med 15-16.500 lir kub. meter franco meja. REZAN LES V ZAH. NEMČIJI V prvi polovici novembra se cene rezanega lesa v deželi NordrheinAVest-falen niso v bistvu izpremenile v primeri s cenami v prejšnjem mesecu. Deske iz smreke, jelke ali bora, paralelno žagane, vrste III, 24 mm debele, 3-6 m dolge so 7. novembra (širina 8-18 cm) so notirale 182,70 DM za kub. meter; za širine 18-27 cm 195,55 DM kub. meter (mesec prej 195,35). VEČJE POVPRAŠEVANJE PO PREMOGU »SULCIS« Zaradi pomanjkanja tekočih goriv in težkoč pri uvozu premoga iz evropskih držav narašča v Italiji povpraševanje po domačem premogu »Sulcis«. Uporaba tega premoga se je v termičnih e-lektramah enako obnesla kot uporaba nafte in je tudi prekosila po svoji donosnosti uporabo ameriškega premoga. Zalog premoga Sulcis sploh ni, ker se praktično proda sproti vse, kar se izkoplje. Ta premog uporabljajo sicilske termične elektrarne, objekti SME iz Neaplja, Sardinske električne industrije, državne železnice v Sardiniji, cementarne, opekarne /vojna mornarica za vlačilce in celo v gospodinjstvu. V oktobru je proizvodnja premoga Sulcis dosegla 85.000 ton, to je 3.600 ton več kakor v septembru tega leta. Proizvodnja za malenkost narašča, toda izključiti je treba možnost, da bi se občutno povečala. Od 1. novembra se je cena tega premoga povišala za 500 lir pri toni fob Sardinija. Družba za-posljuje 7.000 ljudi, od katerih je 6.000 zaposlenih v premogovnikih. Vodstvo družbe je predložilo finančnemu ministrstvu načrt za reorganizacijo. Ta naj bi služil kot osnova zakonskemu načrtu, po katerem bi država podelila družbi »Sulcis« podporo »unatantum«. Ta potrebuje namreč okoli 20 milijard lir za poravnavo starih dolgov in reorganizacijo. PODRAŽITEV BENCINA V ŠVICI. Dne 23. novembra se je bencin v Švici podražil za 2 »Rappen« pri litru. (Frank ima 100 Rappen). Pred dvemi tedni je že bila cena zvišana za 1 Rappen. Bencin z visokim številom okta-nov stane zdaj 59 Rappen, navaden pa 52 Rappen liter. DOBRA LETINA HRUŠK IN JABOLK V ITALIJI. Iz Rima poročajo, da bo po začasnih cenitvah letošnji pridelek jabolk znašal okoli 1,236.042 ton in bo prekosil lanskega. Prav tako so v Italiji nabrali 423.828 ton hrušk (lani 465.528 ton). PODRAŽITEV PREMOGA V ITALIJI Tehnična podkomisija za goriva se je sestala s predstavniki komiteja za pre- ži in Angleži umaknejo. Zanimivo je, da so Izraelci zapustili Egipt nekako pred 3400 leti, ko so se lahko vrnili iz egiptovske sužnosti v svojo domovino. Egiptovski kralj Tutmozis III. (od 1504 do 1450 pr. Kr.) je po zmagi pri Med-digu osvojil Palestino, Sirijo in del današnjega Iraka. Izraelska vojska je zdaj z lahkoto zavzela Sinajski polotok, zato je potrebovala 4 dni. Pri tem je imela 90 mrtvih in 100 ranjenih. Ujela je 5000 Egipčanov. Egipčane je očitno presenetil anglo-francoski napad, ki je bil izvršen v istem času. INDIJA V OSPREDJU. Nehru je s svojo modro politiko pridobil velik u-gled Indiji. Razgovorom s kitajskim ministrskim predsednikom Cuenlajem v indijski prestolnici dajejo velik pomen. Američani so povabili Nehruja na sestanek z Eisenhovverjem. Indija naj bi pomirjevalno vplivala na sprte države. mog, z zainteresiranimi industrijci in trgovci na glavnem sedežu Medministrskega sveta za cene v Rimu. Razpravljali so o novih cenah premoga, ki bodo veljale v mesecu decembru. Na seji so ugotovili, da se je ameriški premog podražil za 11-14 dolarjev pri toni. Zaradi tega naj bi podražili v Italiji ameriški premog kar za 1500 lir pri toni. Predlog za povišanje cene na takšno raven mora potrditi še Medministrski svet za cene. Premog naj bi se prodajal po novi ceni že od 1. decembra dalje. UGODEN RAZVOJ AVSTRIJSKE ZUNANJE TRGOVINE Po več mesecih je bila avstrijska zunanja trgovina v septembru zopet aktivna. Uvoz je dosegel 1975 milijonov šilingov ter je bil za 18 milijonov šilingov manjši kakor v avgustu. Izvozila pa je Avstrija v septembru za 1988 milijonov šil. blaga. Izvoz je bil za 140 milijonov šil. večji kakor v avgustu. Prebitek trgovinske bilance v septembru je torej dosegel 113 milijonov šilingov, medtem ko je bila bilanca avgusta pasivna za 145 milijonov šilingov. V prvih devetih mesecih tega leta je Avstrija uvozila za 18.384 milijonov blaga (leta 1955 16.407), izvozila pa za 16.083 (13.021) milijonov šilingov. Primanjkljaj v letošnjem letu je znašal samo 2.301 milijonov, v lanskem letu pa v istem času 3.386 milijonov šilingov. V prvih devetih mesecih se je avstrijska trgovina z vzhodnimi državami povečala za 90% v primeri z lanskim letom, in sicer od 1,1 na 2 milijardi šilingov. Dosegla je 13% vsega avstrijskega izvoza (lani 9,5%). DODATNI KONTINGENT ZA UVOZ JUGOSLOV. CEMENTA V ITALIJO. Italijanske oblasti so pripravljene izdati dovoljenje za uvoz 20.000 ton cementa iz Jugoslavije poleg dosedanjega kontingenta. KONOPLJA FERRARA. Cene za stot; konoplja fina 37.000 lir, dobra 34.000, srednje vrste 29.000, navadna 20.000, slabše vrste 16.500 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suhi česen 320-350 lir kg; korenje 35-55; embalirana cvetača 46-65; ohrovt 30-38; čebula 60-70; olupljene čebulice 100-140; žajbelj in rožmarin 250 do 300; svež fižol Vigevano 120-105; koromač 35-85; solata cikorija s koreninami 40-50; solata endivija 60-95; krom pir Bintje 37-46; Majestic 3740; paradižniki 50-100; peteršilj 75-100; repa 40 do 46; zelena 5060; špinača 80-105; bu če 35-40 lir. Kostanj navaden 35-75; kostanj maro ni 120-180; kaki 25-57; jabolka mešana 25-40; jabolka Delicious I. 90-130, II. 50 do 65; Morgenduft 70-80; hruške Clair-geau 80-105; Kaiser 120-160; navadne mešane 46-60; belo grozdje 75-120; isa-bella 46-57; pomaranče navadne mešane 60-80; limone 115-165; mandarini Paterno 130-240, navadni 90-115; praženi zemeljski lešniki 250-270; olupljeni kostanj 115-120; smokve navadne 80-100; mandeljni neolupljeni 380400; lešniki 360-380; orehi navadni 160-180; Sorrento 290-310; slive v zabojih 250-260; bosanske slive 70/80 350-380, 80/90 330-350; kalifornijske slive 550-560, 30/40 510-520; suho grozdje 220-350. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 805 lir stot; tipa 350 685; živo apno 4800-5300; pesek 700-750; gramoz 700-750; opeka polna (26 x 13 x 6) tipa UNI 9500-9625 za 1000 komadov; dvoprekatni votlaki (26 x 13 x 6 ) 8500-8750 lir za 1000 komadov; šestprekatni votlaki (26 x 13 8) 9625-9750; votlaki za zunanje sten. (26 x 26 x 13 ) 30.400-30.600; strešr marsejskega tipa 15 komadov na kvadratni meter 3 kg težki 20-21 lir kom Z OROŽJEM SE DA ZASLUŽITI Angleški minister za trgovino je v parlamentu navedel naslednje podatke o izvozu orožja v Egipt in Izrael v času od 1951 do 1956: vrednost izvoza eksplozivnih snovi 1,171.000 funtov (funt velja okoli 1700 lir) za Egipt, 444.000 funtov za Izrael; orožja za 3,193.000 funtov za Egipt in 1,443.000 za Izrael letal za 4,689.000 funtov za Egipt in 3,372.000 funtov za Izrael. Egipčanom so mnogo orožja (menda za 200 milijonov dolarjev) dobavili tudi Rusi. V zadnjem času pošilja Sovjetska zveza bale tudi Siriji mnogo orožja. Ladjevje Splošne plovbe v Piranu se je te dni pomnožilo za novo enoto — »Zelengoro«, ki obsega 7.071 brutoregi-strskih ton (10.190 ton nosilnosti). Naj ob tej priložnosti navedemo nekaj podatkov o naglem razvoju tega plovnega podjetja, ki je danes po svoji to-naži drugo v Jugoslaviji (19% vsega ladjevja), to je takoj za Jugolinijo na Reki. Od skromnih začetkov — konec leta 1954 je Splošna plovba imela samo »Gorenjsko« (873 brt), »Rog« (7.147 brt) in »Martina Krpana« (398 brt) — se je njeno ladjevje naglo razvilo, tako da obsega tonaža danes že 48.422 brutore-gistrskih ton. Ladjevje dolge plovbe razpolaga s 47.139 brt (73.773 t nosilnosti), ladjevje velike obalne proge 398 (525 t nosilnosti) in male obalne plovbe 730 brt (1020 t nosilnosti). Poleg tega ima Splošna plovba še šest potniških čolnov z zmogljivostjo 50-110 potnikov, ki opravljajo službo ob slovenski obali. Po decentralizaciji Jugolinije je bilo Splošni plovbi dodeljenih 5 ladij, in sicer: »Ljubljana« (4.478 brt), »Neretva« (3.933 brt), »Bihač« (5092 brt), »Kor-nat« (5.285 brt). Splošna plovba še ni prevzela ladje »Dubrovnik« (9.700 brt). Iz lastnih sredstev je podjetje nabavilo še ladji »Pohorje« (7.307 brt) in »Zelengoro« (7.071 brt) ter zamenjalo »Gorico« s sodobnejšo ladjo (5937 brt). Pri ladjedelnici »Uljanik« v Pulju je Splošna plovba nedavno naročila tri tramperje z nosilnostjo po 10-12.000 t. Ljubljana, nov. 1956 Trgovine »non stop«, ki se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljajo po Ljubljani, so nastale iz potrebe časa. So to trgovine, ki odpirajo svoje lokale že zelo zgodaj, nekatere že ob 6. uri zjutraj, in jih imajo odprte tudi do 21. ure. Prav zjutraj in v popoldanskih u-rah ima delovni človek največ prilike, da si nabavi vsakodnevne potrebščine pa tudi razno drugo blago. Človek bi mislil, da si ljudje pač ne kupujejo blaga ali čevljev v večernih urah in da se torej poslovanje takih trgovin v tem času ne izplača. Pa ni povsem tako. V Nazorjevi ulici, kjer so skoraj vse trgovine urejene po sistemu »non sfsip«, so napravili nekakšno anketo in' pri tem ugotovili, da niso samo trgovine z živili v tem času dobro obiskane, temveč tudi take, ki prodajajo blago za dolgotrajno porabo. Tudi razno blago, čevlje, klobuke i. dr. kupujejo ljudje v poznem večernem času. Posebno pa se pohvalijo drogerije in cvetličarne z obilnim obiskom v večernem času. Ta nova ureditev prodajnega časa se je torej za trgovine obnesla, ugodna pa je tudi za potrošnike, posebno samske, ki po dnevu nimajo časa za nakup. V Ljubljani je izšel »Gospodarski adresar LRS«, ki je bil res že zelo potreben za vse poslovne ljudi in gospodarske organizacije doma in tudi v tujini. Posebno jugoslovanski konzulati in trgovinska zastopstva v inozemstvu so pogrešali tak priročnik za hitro ugotavljanje naslovov slovenskih podjetij, ki prodajajo industrijske proizvode, polizdelkov, surovine in pridelke po inozemskih tržiščih. Adresar je izšel v založbi »Nove proizvodnje« v Ljubljani in velja 4500 din. Kdor bi ga hotel naročiti, naj piše na naslov: »Nova proizvodnja«, Ljubljana, Trubarjeva cesta 15, poštni predal 407. Vsako leto nastale spremembe v naslovih bodo izšle v posebnem natisku, ki bo priložen »Gospodarskemu koledarju«. V Sloveniji, deželi čebule, se bojimo, da bo letos primanjkovalo čebule. Znano je, da na Štajerskem, v Prekmurju in drugih krajih, pridelajo obilo luka (čebule), saj so tam cele pokrajine, kjer se kmetje bavijo izključno s pridelovanjem čebule; to so tako imenovani lukarji. Iz teh krajev se vsako leto izvozi ogromno čebule in kmetje so skoraj živeli edino od prodaje tega pridelka. Letočnja letina pa je precej slaba, povrh pa je vmes še špekulacija in tako je prišlo, da je čebula v Ptuju in Mariboru po 90 do 100 dinarjev za kilogram, torej dražje kakor v Ljubljani. Tudi v Vojvodini odkupujejo razna trgovska podjetja čebulo po 90 din, kar je znak, da se bo v kratkem še bolj podražila. Zveza trgovinskih zbor- S tem se bo njeno ladjevje znatno o-krepilo. Naše bralce bo zanimalo, da je potrebna za nabavo ene takšne ladje investicija v višini nad 2 milijardi dinarjev. Splošna plovba se bavi v glavnem s prosto plovbo. To se pravi, da niso njene ladje vezane na stalne proge. V glavnem prevažajo fosfate med Severno Afriko in vzhodnimi angleškimi lukami, pristajajo pa tudi v italijanskih lukah. »Rog« je že napravil pot okoli sveta. Sueška kriza ga je dohitela na povratku z Daljnega vzhoda, tako da je moral pluti okoli Južne Afrike. Tudi podatki o množini prevoženega blaga jasno govorijo o naglem napredku Splošne plovbe. Lansko leto so njene ladje prevozile 118.863 ton blaga, v prvih devetih mesecih tega leta pa že 233.412 ton. Narastel je zlasti promet med tujimi lukami, ki je dosegel lansko leto 29.760 ton (25% vsega prometa), v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa že 155.005 (66% vsega prometa); tranzit je znašal lansko leto 1460, letos pa 9.377 ton. Pri Splošni plovbi je danes zaposlenih 518 pomorščakov na plovbi in 49 pri upravi. Poročali smo že, da je podjetje prevzelo piransko ladjedelnico, kjer dela danes okoli 220 delavcev in nameščencev. Ladjedelnica se v glavnem bavi s popravljanjem ladij, vendar jo že pripravljajo za graditev ladij srednje tonaže do 3.000 ton. Ladjedelnica dela v kooperaciji z »Uljani-kom« v Pulju. nic v Beogradu je zato sklenila, da bo nakupila na Holandskem določeno količino čebule, ki je dobre kakovosti in tudi dobro prezimi. Cena bo primerna, saj jo bodo prodajali na debelo po 50 din, na drobno pa največ po 60 din za kilogram. Sklenili so tudi pogodbo za uvoz čebule iz Egipta za kakih 200D ton. S tem upajo, da bo krita potreba po čebuli na domačem trgu. Pri nas se dosti razpravlja o uvozu nekaterih predmetov za široko potrošnjo. So to predmeti, katerih cena je nižja od naših, poleg tega pa so tudi boljše kakovosti. Posebno pri nekaterih izdelkih je cena in kakovost mnogo primernejša kakor pri domačih. Naj navedem samo cn primer! Plašči za kolesa veljajo od 470 do 520 din za komad postavljeni na mejo, domači plašči pa 850 din. Prav tako je tudi z nekaterimi drugimi predmeti, kakor so n. pr. domači mopedi, ki stanejo 125.000 din, medtem ko je cena motorjev Quickly 55.000 din, postavljeni na mejo. Domači proizvajalci si bodo morali iz teh dejstev napraviti potrebni zaključek, da pač ni mogoče prodajati izdelkov po kakršni koli ceni ,temveč bodo hočeš-nočeš morali upoštevati cene in kakovost tujih izdelkov, če bodo hoteli uspešno z njimi konkurirati. V raznih mestih Slovenije znižujejo cene mesu, vendar do pravega ustalje-nja noče priti. V Ljubljani je cena mesu; govedina po 260, telečje 280, svinjsko pa po 320 din. Vse to z dodatkom kosti. Časniki to precej kritizirajo in zahtevajo znižanje cen. Pa še nekaj o vremenu! Po več tednih toplega in prijetnega vremena je nastopila te dni deževna doba, ki bo, kakor vse kaže, trajala del j časa. Zaradi prenizkega vodostaja je že primanjkovalo elektrike. Kljub razmeroma slabemu vremenu poleti, je pa vendar v Sloveniji letina na splošno dobra. Posebno se pohvalijo vinogradniki na Štajerskem. Menda bo obilo dobre kapljice in upajmo, da bo tudi cenejša. Krompir, glavna hrana naših ljudi, je obrodil prav dobro. Posebno je čislan gorenjski krompir. Cena je 10-12 din, posebno dober beli pa tudi 13 in 14 din za kg. —om— llllllll!lllllllllllllllilllllllllll!llllll|||||llll||||||||||l!|l!ltl|l|||||!l||||!!||||||||||||||||ll|l!|| AVTOMOBILSKE ZUEZE PROGA: LJUBLJANA — POSTOJNA — GORICA Vsako soboto iz Ljubljane ob 6.30 Vsako sooboto iz Gorice ob 13.50 Vsak četrtek iz Ljubljane ob 17.00 Vsak četrtek iz Gorice ob 7.00 PROGA: TRST — POSTOJNA — LJUBLJANA Vozi od 1. decembra do 30. aprila vsa ko sredo, soboto in nedeljo z odhodom iz Ljubljane ob 6.30 in iz Trsta ob 10. IV. Južni Tirol ima izrazito kmetijski značaj. Eno najvažnejših naravnih bogastev so gozdovi. Zelo obsežni so tudi travniki in pašniki. Skupno z gozdovi pa ima Južni Tirol vsekakor največja bogastva v velikih sadovnjakih in vinogradih, kjer uspeva odlično sadje in grozdje. Južnotirolsko sadje je znano daleč po svetu in to predvsem jabolka ter izvrstno vino. Zato lahko trdimo, da je zemlja vir južnotirolskega bogastva. S pri rodnimi dobrinami si torej gradi ta narod svojo moč in gospodarsko neodvisnost. Celotna površina Južnega Tirola meri 740.000 ha oziroma 7.400 kv. km. Z gozdovi je porastlih 297.000 ha tega o-zemlja, travnikov in pašnikov je 264.000 ha, sadovnjaki, vinogradi in polja pa pokrivajo 68.000 ha. Neproduktivna površina meri 110.200 ha. Zaradi velike površine pašnikov je na Južnem Tirolskem močno razvita živinoreja. Vzporedno so se močno razvile gospodarske panoge, ki so tesno povezane z živinorejo. Ker je Južni Tirol predvsem gorato področje — dve tretjini te dežele se namreč razprostira v višinah, ki so 700 metrov nad morjem —- bo dobro, da si ogledamo ,kako so te gospodarske dejavnosti porazdeljene glede na površinsko oblikovitost pokrajine. Poleg nadmorske višine imajo vsekakor velik vpliv na južnotirolsko kmetijstvo tudi klimatične razmere. Južnotirolsko podnebje karakterizirajo tri klimatična področja. Na zapadnem delu, v dolini Val Venosta (Vinschgau) je atlantska klima; v centralnem delu Južnega Tirola, v dolini reke Isarco (Eisacktal) med Bocnom in Brixnom ter v dolini reke Adiže je mediteranska klima; dolina Val Pusteria (Pustertal) pa je ka-rakterizirana po kontinentalni klimi. V nižjih legah, dolinah ter srednjem gorovju uspeva sadje in vinska trta do nadmorske višine 700 metrov. Pravzaprav je to že skrajna višinska meja sadjarstva in vinogradništva. Le v Val Venosta (Vinschgau) goje sadje v višinah med 700 in 800 m. V tej dolini zelo dobro obrodi vinska trta tudi pri 700 metrih nadmorske višine. Obratno pa opazimo, da v gornjem delu Val Pusteria (Pustertal) skoraj povsem izginejo nasadi sadnega drevja. V višinah nad 700 metrov sta živinoreja in gozdarstvo glavni in tudi edini panogi širšega gospodarskega udejstvovanja. Žito uspeva pri ugodnih razmerah tudi v nadmorski višini 1600 in 1700 m. Najviše ležeča žitna polja so na visoki planoti Renon (Ritten), ki se razteza severozapadno nad cesto, ki vodi iz Bočna proti Brbtenu, ter v Val Senales (Schnalstal). Čeprav obrodi žito v tako visokih legah, so se žitna polja premaknila v zadnjih petdesetih letih globoko v doline. Na njihovem mestu so sedaj prostrani travniki in pašniki, ki na vsem Južnem Tirolu pokrivajo 264.000 ha o-zemlja. To dejstvo nam seveda pojasni, zakaj je med vsemi južnotirolskimi kmetijskimi pridelki na prvem mestu krma. Saj znaša vendar letni pridelek sena okoli 5 milijonov stotov! Južnotirolski kmetje pridelajo na leto okoli 700.000 stotov krompirja, 150.000 stotov zelja, 5.000 stotov fižola, 150.000 stotov rži, 60.000 stotov pšenice, 30.000 stotov ječmena, 23.000 stotov ovsa in 75.000 stotov koruze. Kljub temu, da trguje marsikatera južnotirolska kmetija s svojimi poljskimi pridelki, so pa v glavnem namenjeni ti proizvodi domači uporabi. In ta pojav pride tembolj do izraza, čim višja je lega kmečkih naselij. Hribolazci, ki se podajajo na južno-tiroiske planine, ugotavljajo s presenečenjem, kako skrbno so obdelana strma pobočja. Preje sem omenil, da se na račun pašnikov krčijo v višinah žitna polja. Vendar pa tudi v visokih gorskih naseljih niso povsem izginili nasadi žitaric. V planinskih domačijah pridelajo namreč vsaj toliko žita, kolikor ga bodo porabili med letom v domačem gospodinjstvu. Sodobna tehnika je močno olajšala delo gorskega kmeta. Pridobitve tehnike ne izkoriščajo le poljedelci prostranih nižin, temveč tudi kmetje, ki so si ustvarili svoje njive na strmih poboč jih gora. Tovarne poljedelskih strojev izdelujejo namreč izredno male motorne pluge in druge poljedelske stroje, s katerimi lahko obdelujejo tudi strmi teren. Zato bo vsekakor obiskovalec teh planinskih njiv presenečen ko bo videl, da vlačijo z gumijastimi kolesi opremljene vozove mali gorski traktorji in ne utrujeni in počasni voliči. Vsako leto pobite kmetje gorskih krajev na bocenski velesejem, da si nakupijo potrebne stroje in vozila. Kako veliko je bilo zanimanje kmetov na letošnjem velesejmu, nas je prepričal Pa gled na obiskovalce z značilnimi pla-vimi predpasniki pod suknjičem, ki s° se zbirali okoli strojev in jih tudi pridno kupovali. Toda na prevelikih strminah odpove tudi najsodobnejša strojna oprema-Vendar se gorski kmetje niti tega ne ustrašijo in zgrabijo za lopato in motiko. Na teh strminah pa ne nastopajo k težave v obdelovanju zemlje. S pobočij se rodovitna zemlja sesipa ali pa jo izpira deževje. Zato so gorski kmetje prisiljeni, da v obdobjih dveh do treh k’1 prinašajo zemljo na svoje njive. Vse k nevšečnosti pa premagajo kmetje g01" skih naselij tudi s pomočjo svojih 0 trok. Za te družine je namreč značk no, da imajo številni naraščaj. Otrod so delovni člani družine in živa sik gorskih gospodarstev. Ing. M. P- ZJZ7VA/Z TEČAJ AVSTRIJSKEGA ŠILINGA V času zadnje mednarodne napetos*1 je avstrijski šiling v Curihu popusti1-Boleti so v Curihu plačevali za 103 & 16,50 šv. frankov. S tem se je tečaj u9 prosti borzi približal uradnemu, ki zrk" ša 16,75/80. Sredi oktobra je šiling nazadoval na okoli 16 frankov, v zadnje11} času pa se drži na ravni okoli 15,80. v Avstriji se zaradi tega ne vznemirjaj0' ker niso v Curihu v prometu velike k*/ ličine šilingov. V poletni sezoni se tečaj v Švici navadno zboljša, ker nar9" ste povpraševanje po šilingih zaradi turizma, v jeseni pa pade. TEČAJI DEVIZ V FRANKFURT1} Dne 23. novembra so veljali v Frankfurtu naslednji tečaji: finska mark9; 1,09-1,21; grška drahma 12-14,50; jug0 ^ slovanski dinar 0,36-0,56; portugalski e' skudo 14,45-15; turški funt 0,40-0,52; av' stralski funt 8,35-8,90; brazilski kruzei' ro 5,65-6,40; kanadski dolar 4,28-4,3*' argentinski pezo 11-13; angleški fuU1 2,7825 dolarja. Povpraševanje po ameriškem dolarju je narastlo. 'WVVWWWVVVWVVVVVYVVVVYYWVW\^Vm'YVYVVV^ I Kako živijo v Sovjetski zvezi Londonski »Observer« je priobčil člankov nekega svojega sotrudnika, k1 * * * * je po več letih obiskal Sovjetsko zvez° in opazoval tamkajšnje življenje. To m9 je bilo toliko laže, ker zna popolnom9 ruski jezik. Poslušal je pritožbe in mnenja raznih slojev zlasti glede na P(° hod od Stalinove vladavine na polit'0 ne in gospodarske razmere pod novim1 voditelji. Tako omenja da je javn°st pozdravila gospodarsko politiko, ki gre za tem, da se ljudstvu omogoči naba'9 potrošnega blaga za vsakdanje življenje. Država plačuje danes kmetom višje cene kakor nekdaj. Izobraženci s°j pozdravili možnost, da se laže sestaja"; jo s tujci, ki prihajajo v deželo, in f}9 lahko prisostvujejo predstavam tuj19 filmov in gledaliških del ter čitajo nekatere tuje knjige. Javnost ni zadovoljna, da teži vladna politika za tem, ^ mladina zapusti v čim večjem številu velika mesta in odide v Sibirijo, kjer izvajajo velike načrte. Mnenja razni!1 Rusov, ki jih je srečal, se pač razi1') kujejo; v enem pa se strinjajo vsi Rusi; namreč v tem, da se razmere spl°s'! no boljšajo. Javnost izraža svoje zaJfi ščenje, da je bila oblast tajne polit#' omejena in da je bilo iz ječe izpuščen0: ogromno število ljudi. Delavci so za'j dovoljni z najnovejšim povišanjem P° kojnin, kar prispeva k zvišanju Ijenjske ravni. Pisec zaključuje s trdi1" vijo, da si v Sovjetski zvezi nikdo želi nagle in bistvene spremembe, če* da so tam doživeli že dovolj nesreč i|!i dovolj prelivanja krvi. Vsi si želijo s91 ; mo počasne spremembe in postopne m i volucije. GOSPODARSKE VESTI IZ SLOVENIJE a 1 m i lužna Amerika dežela neizčrpnega bogastva 1 J KULTURNE RAZMERE Pismenost in šolstvo Kulturna dediščina, ki jo je prevzela Latinska Amerika od španskega kolonializma, je bila silno revna. Nepismenost je bila skorajda splošna. S šolstvom so se bavili v zelo omejeni meri edinole duhovniki in redovniki. Pravih šol za ljudsko izobrazbo ni bilo. Zavode in nekatere druge šolske ustanove so imela le večja rnepita. Priznati pa je treba, da je bilo med njimi nekaj zelo dobrih in resnih. Tako so bili znani »El Rosario« in »San Bartolome« v Bogota, »San Marcos« v Limi, »San Carlos« v CJuitu itd. Še danes uživajo velik ugled". Bilo je tudi nekaj univerz. Prvo so ustanovili v Limi leta 1531. Z univerz so prihajali »doktorji«, iz drugih višjih šol pa »licencia-dos«, kar hi bito neke nižje vrste doktorata. Poučevali so le klasične jezike, literaturo, pravosodje, katoliško filozofijo in bogoslovje. Tehnične in prirodoslovne vede so zbujale le malo pozornosti. Po osvobojenju ni bilo celo stoletje večjega napredka. Liberalni režimi so včasih Skušali nadomestiti humanistične študije s pozitivističnimi, toda poskusi so se čestokrat katastrofalno ponesrečili bodisi zaradi slabe opreme' zavodov, bodisi zaradi pomanjkanja sposobnega osebja. Improvizacije so tokrat, kakor vedno in povsod, le škodovale. SODOBNI VAL INTELEKTUALK MA V LATINSKI AMERIKI Nova doba za ljudsko izobrazbo se začenja okoli leta 1920., torej kmalu po prvi svetovni vojni. Val ukaželjnosti, ki je tedaj zajel Lar tin-iko Ameriko je bii tako silovit, da mu po mnenju W. Browninga ni para v svetovni zgodovini. Najrazličnejše šole, zavodi, univerze, večerni poduk, tečaji za nepismene, vzgojeslovne komisije, ki so prihajale iz tujine ali odhajale v tujino, nadalje časopisi, revije, knjige, itd. vse to se je v zadnjih 30 letih čudovito razmnožilo. Nepismenost, ki je bila še 1. 1920. splošna, — v andskih in nekaterih brazilskih državah (Goyas) do 95%, — hitro pada. V Kolumbiji je število nepismenih padlo od 70% na 15%, v Ekvadorju pa od 90% na 30%. V Argentini, Urugvaju in Čilu je glede tega, položaj že od nekdaj čisto zadovoljiv. Poudariti je treba zlasti, da so narodi Latinske Amerike ukaželjni, nadarjeni lin za kulturo zelo dovzetni. Šolstvo je povsod pod vodstvom vlade. Zasebne vzgoje vlada ne ovira, pač pa jo nadzoruje in največkrat tudi podpira. Zasebne ustanove se povečini bavijo s srednješolskim poukom in so konfesionel-nega (verskega) značaja. Med jezuiti, maristi, šolskimi brati in salezijanci je pravo tekmovanje, kdo bo zgradil mogočnejše in bolje opremljene zavode. Protestanti iz Severne Amerike se tudi ponašajo z mnogimi prvovrstnimi ustanovami. Dobra polovica vsega južnoameriškega dijaštva obiskuje zasebne šole. Glede vzgoje je precej razlike med katoliškimi in drugimi zavodi. V prvih se naglasa tradicionalno načelo avtoritete, drugi pa težijo za vzgojno demokratizacijo dn avfodisciplino. V tem posnemajo seve-ro-ameriške sisteme, zlasti še pedagoški pragmatizem O ) Johna De-weya. k In uspehi? — Na splošno sem opazil, da ljudstvo bcfflj ceni katoliške zavode, ker dosežejo — vsaj za časa vzgoje — več discipline in i Postopek, ki teoretično ni utemeljen, a ga praksa priporoča. večje učne uspehe. To je tudi bolj v skladu z latinsko, južno naravo, ki se nagiblje k anarhiji in lenobi. Ce pa upoštevamo, da »vitae non soholae discimus«n, ni nobenega dvoma da so se amerikanske metode prav dobro obnesle. Večina sodobnih državnikov, podjetnikov itd, je izšla iz tako imenovanih »ameriških« šol. Južnoameriiške univerze so žal na slabim glasu. To niso pionirska središča, ki bi si utirala nova pota v znanost in umetnost, ampak navadno »tovarne titulirancev«, ker je »titula« ali diploma na splošno bolj važna kot človekova dejanska sposobnost. Najbolj priljuiblene fakultete so pravne, ker odpirajo pot v politiko. Univerz je nemara preveč in so slabo opremljene. (Ekvador, kjer živi tri milijone prebivalcev z zelo nizko izobrazbo, jih ima pat). Toda glavna mesta (Caracas, Bogota, Lima itd.) se ponašajo z novimi »Ciudades Universita-rias« — univerzitetnimi naselji, ki jih sestavljajo velikanske stavbe z najmodernejšo opremo. JUŽNOAMERIŠKA KNJIŽEVNOST Španski jezik v Južni Ameriki. Velika prednost za Latinsko Ameriko je, da uporablja kot uradna jezika samo dva, in sicer španščino in portugalščino. Španija je s svojim energičnim, zvočnim in silno bogatim jezikom vrinila za vedno »španski« pečat ogromnemu ozemlju od Kalifornije in Texasa do Ognjene Zemlje. Na sveitu je okoli 120 milijonov ljudi, vštevši seveda Španijo, Portoriko in Filipine, ki govore špansko. Zato je španščina med zapadnimi jeziki na drugem mestu, takoj za angleščino. Njena mednarodna važnost nenehoma narašča. Ni čuda, če je bilo lani v Združenih državah med visokošoloi čez pol milijona »optantov« za španščino in da je s tem španščina zavzela prvo mesto med tujimi jeziki na ameriških visokih šolah. Vzporedno z jezikom se je razširilo po Ameriki špansko leposlovje, kar je kot reči španska misetaot, špansko čustvovanje, skratka, španska duševnost. Koliko ljudske modrosti, koliko življenjskih izkušenj hrani že preprosta vsakdanja španska govorica! Menim, da ga ni jezika na svetu, ki bi španskega prekašal po narodnih pesmih, rekih in pregovorih, s katerimi Španec kakor z biseri preplete, svoje razgovore. Tu je vsa globina španskih mistikov in vsa hudomušnost španskih veseloiger, španščina se je razširila v Ameriki brez nasilja. V tem Španci niso bili šovinisti. Jezik se je uveljavil po svoji lastni teži in privlačnosti. Južnoameriška španščina se bistveno ne razlikuje od španščine, ki jo govorč na španskem. Ima še celo prednost, da v Ameriki ni 2 Za življenje se učim«« ne za šolo. narečij, dočim govorijo v Španiji pravo »kastiljanščino« samo v Ka-stilji. Vendar so nekatere malenkostne razlike v izgovorjavi. Tako n. pr. se »z« in zloga »ce«, »ci« izgovarjajo v Španiji kakor angleški zobni »th«, v Ameriki pa vedno kot »s«; »ceniza« (pepel) je v Španiji nekako »thenitha«, v Ameriki »senisa«. Brezhibno kastiijanščino govore zlasti v oddaljenih krajih Mehike, Kolumbije in Peruja; bolj slabo v emigrantskih deželah: v Argentini, v Urugvaju in v Čilu. V buenos-airešfcem pristanišču naletimo še celo na sicer omejeni pojav morebitnega bodočega narečja. To je »kofcoliče«, zabavna zmes italijanščine (genoveškaga narečja), španščine in angleških pomorskih izrazov. »Koteoliče« je nastal v nekdanjih, pretežno z genovežani obljudenih predmestjih. Neki Genovežan, po imenu Cocoletti je posebno zabavno in mojstrsko »po špansko« zasukovai svoje domače narečje. Od tod označba »oocoliche«. BRAZILSKA PORTUGALŠČINA Braziliji, bivši portugalski posesti, služi kot uradni jezik portugalščina. V emigrantskih naselbinah so pa seveda ohranili jezik svojega narodnega porekla (Nemci, Poljaki, Švedi). Slovnično je brazilska portugalščina ista kot v matični državi, le izgovarjava je v Braziliji bolj jasna in za tujca bolj razumljiva. V »brazilščino« se je vrinilo veliko indijanskih in afriških tujk, posebno za živali, rastline, hrane in šege katerih na Portugalskem sploh ni. Črnci in mulati tudi slovnično zelo slabo govorijo, »kreoli« pa večkrat bolj še' kat sami Portugalci. LITERARNO ŽIVLJENJE Poet, 15.000 pesnikov te pozdravlja! Literarno življenje je v Latinski Ameriki že od nekdaj precej živahno. Za pesništvo, to jim je treba priznati, imajo resnične spodobnosti, dasi so redki taki pesniki, ki bi se povzpela do svetovnega slovesa. V posameznih državah najdemo dobro število pesnikov in pisateljev resnične vrednosti, čeprav njihov sloves ni prekoračil meja njihove domovine. Največji kritik španskega slovstva Menendez y Pelapo pravi, da tistega, ki je velik pesnik v Latinski Ameriki, zlasti še v Mehiki in Kolumbiji, lahko mirno prištevamo med velike pesnike vsešpanske literature. Silno veliko je seveda navadnih amaterjev, ki se s ipesnikovanjem le zabavajo. So kraji, kjer je ta navada neverjetno razširjena. Primer občega pesniškega zanosa je mestece Po-pay&n v Kolumbiji. Pravijo, da so domačini v Popayanu sprejeli pesnika Guillerma Valencia, ko se je vračal domov, z napisom: »Poet, 15.000 pesnikov te pozdravlja!« Vsi .prebivalci tega mesteca so torej bili pesniki! šala, nedvomno, toda izraz dejanskega razpoloženja. T~;llu' ®Panep je Juan de Oastellanos, ki je spesnil »Elegije slav® T*—f1-1^ (Amerlkl)«- (1606). Španec tudi Bernardo Balburi poznejši škof v Portoriku, avtor epa »El Bernardo« Kreol ali bolje mestic je Gorciloso de la Vega »El Inča« sin is s“ce§;a Pesnika in neke tekaške princszinje (1616).' je opisal zgodovino starodavnega Peruja v verzih te v prozi. V nj< opaža otožnost Indijancev - »ljudstva, ki sanja o svojem pem cesarstvu, ki ga nikoli več ne bo.« Kreol, rojen v Mehiki, je J«1 Alarc°n e 1638), poleg Lope de Vega in Calderona najve1 ^amatak; kreola - Mehikanka - je Mache Juana Ines sko0™2' k'1 * SVOJimi nustičnimi verzi tekmuje s sv. Terezijo A' nraveahv^lnf•. TVObOdit0V je sPros?hila ameriško duševnost, ven' S!Premembami- ki ^ uvede v poezijo in s Svo ?cansk^me™t Verf’ zraTOlucionira ne samo ameriško, ampak Finvnrinr U,r° kdr niogočno vpliva na vesoljno (književnost.1 zadnirte me<ž° je v >>La Vi0t°ria de Junin« prosla' ^arjevo zmaS° nad šPurai v Juninu. Me# VcLL^bt ; fnst€Va Ohneda med tri najboljše ameriške pesni* d^ma LkafTi <; 0„balJ0) je piredV£em filolog in gramatik, v« .ar uma nekaj zelo lepih pesnitev. Njegova »Silva a la Agricult® J: la Zona Tčrrada« (nekaka himna 'trapičnemu poljedelstvu) sa® Andres'Bello^se^h z dne 23. 10. 1956 št. 1202, ki sta bila l' z odlokom št. 365, 9. novembra razteg-3 njena na Tržaško ozemlje, določata no-1 vo pravno ureditev za obrtniška podjetja. Člen 22 omenjenega republiškega e zakona št. 860 in odloka št. 352 z dne i. 10. 10. 1956. vladnega komisarja uki-e j njata odlok št. 125 z dne 4. 4. 1955, ka-y terega je bil izdal vladni generalni komisar in ki se nanaša na ureditev obr-b na tukajšnjem ozemlju. Novi pred-Piši določajo ustanovitev pokrajinske *} obrtniške komisije, katero bodo sestav-r Ijali tudi voljeni obrtniki, in sicer de-vet. Te bodo volili vsi lastniki obrtniških podjetij, ki izpolnjujejo naslednje Pogoje: 1 a) imeti morajo vse pogoje za pri-•j znanje kvalifikacije obrtnika, ki jih do-„1 ločajo členi 1, 2, 3, 4, 6 zakona št. 860; “ b) vpisani morajo biti v volilne spiske za upravne volitve neke občine na tukajšnjem ozemlju (ta pogoj se na-[ naša na mladoletnike); c) ki lahko dokažejo, da so izvrše-^ vali obrtniški poklic še pred 24. okto-^ j brom 1954; 5 č) predložiti morajo posebno prošnjo komisariatu za stalni spisek obrtnikov za vpis v listo volivcev v roku, ki i. ga določa zakon. V zvezi s temi novimi navodili poji- živa prefekturni komisariat za stalni H j Spisek obrtnikov vse obrtnike, ki izpol-18 - njujejo omenjene pogoje, da predloži-3'________ jo prošnjo za vpis v volilno listo do 15. februarja 1957. Prošnjo je treba napisati na navadnem papirju. Podpis mora overoviti županstvo ali notar, in to na obrazcih, ki jih lahko obrtniki prejmejo pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo — Urad komisariata za stalni spisek obrtnikov. Prošnjo lahko predložijo osebno ali po pošti s priporočenim pismom ali pa tudi po svojem občinskem uradu ali tudi po Zbornici za industrijo in trgovino. DRAGINJSKA DOKLADA ZA DECEMBER - JANUAR Draginjska doklada za delavce in nameščence v trgovini in industriji za de-cember-januar ostane ista kot za prejšnje mesece, ker so ugotovili, da je o-stal življenjski indeks nespremenjen. POSLOVNI KOLEDAR ZA DECEMBER Do 5. decembra morajo proizvajalci in grosisti sodavic, naravne in umetne mineralne vode, leda in sveže ribe plačati davek na poslovni promet za prodaje tega blaga izvršene prodajalcem na drobno v mesecu novembru 1956. Do 10. decembra morajo trgovci, po-pravljalnice, trgovski zastopniki in prodajni agenti za radio-električne aparate in material predložili koncesionira-nemu zavodu za radijske oddaje pole vpisnika prejemkov in izdaj teh aparatov in materiala v mesecu novembru 1956. Do 10. decembra morajo delodajalci predložiti Zavodu za soc. skrbstvo izpolnjene obrazce za mesec november in nakazati znesek dolgovanih prispevkov. NOVI ODLOKI Odlok št. 353 z dne 2. 11. 1956 določa raztegnitev na tukajšnje ozemlje republiški zakon z dne 26. nov. 1953 št. 877 (odobritev trinajste mesečne pokojnine vpokojencem, ki prejemajo pokojnino od zavodov za soc. skrbstvo). Odlok št. 355 z dne 2. nov. 1956, ki določa oblike in druge posebnosti nekaterih vrst kolkov »Industria e Com-mercio«, s katerimi se plačuje davek na poslovni promet, davščine v prid u-stanove »Ente nazionale_ per la prote-zione degli animali«, kolkov na borzne zaključke in kolkov na uteži, mere in žige in kolkov za radijske sprejemnike in njihove sestavne dele. Odlok št. 356 z dne 2. nov. 1956, ki razteza odlok predsednika republike z oktobra 1954 in se nanaša na dovoljenja za začasni uvoz. Odlok št. 362 z dne 6. nov. 1956, ki rateza odlok predsednika republike z dne 27. oktobra 1954, in določa novi kompenzacijski koeficient za uvoz svinjske masti, vključno tekoče svinjske masti iz Francije. TRI SMRTI Dne 9. nov. je umrl naš član Rodica Viktor, mizarski mojster. Pogreba se je udeležil v imenu odbora zdraženja upravni tajnik ter številni naši člani in poklicni tovariši pokojnega. Dne 22. novembra je umrl dr. Josip Oblak, sodnijski svetnik v pokoju, oče dr. Stanislava Oblaka, člana našega odbora. Dne 24. novembra je pa umrl Franc Zafred, oče Marjana Zafreda, dolgoletnega člana našega odbora. GRADBENO PODJETJE »E. MA-IONICA & FIGLI s. a r. L« je zašlo v stečaj. Podjetje gradi dve stavbi: inetooitičniiik v Oarduooijevi ulici in stavbo v Uil. Settefonitaine, Stečaj je bil proglašen samo v zvezi z nebotičnikom. Vzroke je iskati v previsokih stroških, ki jih je podjetje imelo pri gradnji temeljev; nameravali so namreč zgraditi 18-nadstropno stanovanjsko hišo in so sorazmerno tudi projektirali ter zgradili temelje. Pozneje so jim oblasti -prepovedale zidati nad 13. nadstropjem. Druga nepriliika, ki je .pripomogla k stečaju, je bila dobava rulejev. Te je naročilo podjetje pri družbi Kraft-metal, ki pa je prenehala obratovati -in še ni vrnila 21 milijonov, ki jih je prejela od podjetja Maionioa kot predujem. Od vseh 31 stanovanj je sedaj razprodanih že 26. Lastniki so že vplačali 60 — 80% vrednosti in s« sedaj prizadevajo, da bi po možnosti rešili položaj izven pravnega .postopka. Pomorstvo JUGOSLOVANSKE LADJE JUGOLINUA. »Solin« je priplula 5-novembra iz Kalamata, izkrcala 1475 t južnega sadja in odplula istega dne na Reko. »Triglav« je priplula 6. nov. z Reke, izkrcala 400 t krompirja ter odplula 7. nov. v ždanov. »Makedonija« je prispela 8. nov. z Reke, vkrcala 196 t in odplula v Dubrovnik, istega dne. »Sarajevo« je priplula 8. nov. z Reke, izkrcala 1185 ton ječmena in odplula 9. nov. v Zdanov. »Črna Gora« je priplula 12. nov. iz Neaplja izkrcala 146 t in odplula 13. nov. na Reko. »Rijeka« je .priplula 15. nov. iz Splita, izkrcala 379 t, vkrcala 245 t in odplula 16. nov. na Reko. »Vojvodina« je priplula 24. nov. z Reke, vkrcala 1536 kub. metrov lesa in 6. ton blaga ter odplula 24. nov. v Dubrovnik. JADROLENIJA. »Pelješac« je prispela 6. nov. v Reko, izkrcala 121 t, vkrcala 16 t in odplula 6. nov. v Pulj. »Lastovo« je priplula 13. nov. z Reke, izkrcala 108 t, vkrcala 4 t in odplula 13. nov. v Pulj, »Pelješac« je priplula 20. nov. z Reke izkrcala 138 t, vkrcala 16 t in odplula 20. nov. v Pulj. »Lastovo« je priplula 27. nov. z Reke, iz-'kroaia 173 t, vkrcala 150 ton in odplula 27. nov, v Pulj. IZREDEN SKOK POMORSKIH PREVOZNIN. Prevoznine za prevoz mineralnega olja iz Ras Tanuraha do Hamburga so v jeseni 1955 znašale 31,59 mark, poleti 1956 so se dvignile za 160 odts, in sicer na 82 mark; letos septembra so že znašale 95 DM. V zadnjem času so poskočile na 134 mark, v primeru potovanja okrog Južne Afrike kar na 200 mark. Prevoznina za petrolej iz Karibskega morja do Flam-burga znaša 81 DM. diiašhcm domu so učne ure za dijake z jutranjim šolskim poukom od 3. do 4.30 popoldne ter od 5. do 6.30 zvečer. Po večerji se začenja učenje ob 8. in traja do 9. in še dalje, ako je potrebno. Na mojo o-pazko, da bi bilo bolje, ako bi po večerji počivali, sem dobil odgovor: Seveda bi bilo bolje, toda učno leto je tako kratko in učni program tako pretiran, da so dijaki prisiljeni napeti vse svoje sile, da uspevajo. Površina vseh spalnih sob znaša 283,5 kv. m. s 1.049 kub. m. zraka. Razen teh je še ena soba za bolnike in ena za bolnice. Ko sem si jih ogledal, sta ležala dva dijaka in ena dijakinja. Mesečna stanarina z davki vred znaša 89.000 lir in bo na podlagi tozadevnega zakona prihodnje leto zvišana na 106.296 lir. Dijaki imajo svoj domski odbor, ki skrbi za kulturne večere in šport. Dijaški dom ima svojo lastno ko-košjerejo s 70 kokošmi; nekaj zelenjave jim da že omenjeni zelenjavni vrt, ostalo pa kupijo na trgu na debelo, torej nekoliko cenejše kot na drobno. Sadje primanjkuje, ker jim sredstva ne dopuščajo zadostne nabave, prinašajo pa ga starši sami. Dijaški dom ni neodvisna ustanova, marveč je oddelek Dijaške matice, ki potroši za dijaški dom eno tretjino svojih dohodkov. Razen tega mora Matica skrbeti za šolske knjige, šolske takse, deloma za obleko in vozne stroške za potrebne srednješolce ter podpirati vi-sokošolce, ki prejemajo to podporo v obliki dolgoročnih posojil, katera znašajo danes okoli 3 milijone lir. Poslopje samo, pravzaprav dvorec z I SMRT UGLEDNEGA PRAVNIKA Pretekli petek so na goriškem pokopališču pokopali Josipa Oblaka, svetnika prizivnega sodišča v pokoju, ki je Umrl v Trstu na svojem domu v Ul. Gregorutti. Na zadnji poti so ga v Trstu spremili slovenski in italijanski pravniki ter številni znanci. Kot pravnik je užival med svojimi stanovskimi tovariši in v vsej javnosti velik ugled. Vzgojil je tri sinove; eden je padel pri Partizanih, dragega je pobrala bolezen še med študijem, tretji sin pa je zavzel vodilno mesto pri Založništvu tržaškega tiska. Rajni je bil rojen na Tolminskem pred 74 leti. Naj mu bo lahka goriška zemlja, družini pa naše sožalje! V ČETRTEK, 22. NOV. je nepričakovano umri v Trstu Silvester Pregare, nameščenec v davčni izterjevalnici, v 54 letu starosti. Družini in sorodnikom izražamo iskreno sožalje. PRAZNIK FLRJ (29. novembra) obhajajo letos v Jugoslaviji zelo svečano. Predstavništvo Jugoslavije v Trstu je v sredo priredilo v svojih prostorili rtr običajen sprejem, katerega so se udele-A žiti tudi predstavniki tukajšnjih obla-ra štev in tujih držav v polnem številu, jst “Gospodarstvo« je ob tej priliki posvete tilo več člankov razvoju jugosiovan-’va skega gospodarstva. V Jugoslaviji so polje- milostih 2056 obsojencev. 'iš' J DRVA IZREDNO DRAGA. Ko je za jJ Pihala mrzla burja, so se drva na drobca no v Trstu podražila od 1500 kar na jih 1700 lir. Grosisti prodajajo drva po j,,j. 1170-1230 lir stot. Na skladišču v Jugo-jlj. slaviji stanejo drva okoli 840 lir stot. ja Koks »Firenze« stane v Trstu 34.000 do jia 36.000 lir tona. ieJ| ZVIŠANJE OBČINSKIH TROŠARIN J!j Zakon št. 703, ki ga občinski svet ni 1 hotel uporabiti, bo kljub temu uveljav j,| 'jen 1. januarja 1957. Vladni komisar dr. Palamara je namreč imenoval za prefektumega komisarja dr. Micelija, z nalogom, da podpiše zadevni odlok. Tako se bodo kljub nasprotovanju tržaških očbinskih svetovalcev povišale cene skoro vsem predmetom široke potrošnje, ker se bo zvišala občinska trošarina. Višina tega poviška še ni bila določena. 0S' d»i .50 zs-posivili DELAVCI PODJETJA »TRŽAŠKA sj, STEKLARNA« so zasedli podjetje v ste-1 čaju misleč, da bodo rešili steklarno. Predstavniki delavcev so se napotili k oblastem, da jim predočijo položaj ter s podatki dokažejo, da steklarna lah-ho še obratuje, ker je aktivna. V zad-jj njih dvanajstih dneh je namrče stekiar-M Pa proizvedla 43.000 kv. metrov stekla v vrednosti 14 milijonov lir. Od tega itd ja bilo 11 milijonov stroškov, ostali tri-#j je milijoni predstavljajo čisti dobiček. m Njihovo prizadevanje je bilo zaman in ] sodnik je ukazal pogasiti peči. fi ~~~ ............ —......... .---------- Prav ko sem stopil na obširno dvo-IM rišče Slovenskega dijaškega doma, na (jitj Vrhu ulice Michelangelo Buonarotti 31, jčjil se je sonce poslovilo od jasnega jesen M skega dne. Mrak se je že spuščal na viij 9stanke nekdanjega parka okoli poslopja dijaškega doma in priroda je že jjt sklonila glavo ter se začela pripravlja-m ti na svoje nočne sanje. Sonce se je .j-e-j Prav toliko skrilo za oblake, ali mor-| da celo za obzorje, da so njegovi zadnji .(■ žarki mogli okrasiti nebeški svod, po-sebno na zapadu, na način, ki ga človek rfj- lahko občuduje, nikakor pa ga ne more opisati ali naslikati. Kričeče barve lVjl tia zahodu so se proti vzhodu omilile, jn-i Ugašale in slednjič izginile v sivomo-jJ drem mraku. Mesto pod mano pa se je j5-j Navijalo v vedno bolj neprozoren paj-“rj čolan, in se odmikalo stvarnosti ter se Pogrezalo v pravljično prikazen. [C8. _ Poslopje s parkom (površina zemljici šča znaša 3.375 kv. metrov), kjer je M danes dijaški dom, je bilo med zadnjo gj vojno v rokah nemških okupatorjev, eti-\ hi so seveda gospodarili v njem, kakor jiil se spodobi okupatorjem in park skoraj Popolnoma uničili. Zdaj ga uprava s Ijjj. Pomočjo dijakov polagoma spravlja zo-4jlo Pet na nogo. Deloma so ga spremenili pd v vrt za zelenjavo in deloma za cveteli hce ter v dekorativno grmovje. Glede jjJ Zelenjave je zadeva približno že reše-tta, za ostalo pa bo treba še precej de-j |a, ki ga bodo dijaki radi napravili, ako .J ihn bodo prijatelji dijaštva podarili za ; to potrebne rastline. Predvsem pa se ! j Priporočajo za krizanteme. J Še bolj kot sončni zahod me je pri-lj„| letno iznenadil pogled v zelo lepe in V LADJEDELNICI SV. ROKA so po stavili gredelj za dva nova motorna čolna. Gradijo ju za tukajšnjo finančno stražo. ZA POGOZDOVANJE. Italijansko ministrstvo za poljedelstvo in gozdarstvo je določilo en dan v letu kot »praznik dreves«. S tem nameravajo med ljudstvom vzbuditi ljubezen do dreves in gozdov sploh. Na Tržaškem, kjer so zlasti borovi gozdovi utrpeli med vojno ogromno škodo, so pričeli že pred leti s pogozdovanjem. Od takrat do danes so posadili že več kot 3 milijone dreves pri Lovcu in na Kraški planoti od Bazovice do Opčin. Ker so naravni pogoji na Tržaškem slabši, usahne že prvo leto 75-80% vsajenih drevesc. OBČINSKE IN POKRAJINSKE VOLITVE NA GORIŠKEM bodo 16. decembra. Goriški občinski svetovalec ka-varnar Bratuž, ki je bil zadnjič izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze, je izstopil iz nje in nastopi zdaj kot neodvisen kandidat na listi naprednih Slovencev. NOVE CERKVE. Na Opčinah so pričeli graditi cerkev za begunce iz Istre, in sicer v Kraški ulici. Drugo cerkev bodo zgradili na Kolonji. Za graditev cerkva so prispevali predvsem Američani. BURJA V TRSTU. Redko kdaj je v novembru divjala tako huda burja nad Tržaškim zalivom. Promet v tržaškem pristanišču je za nekaj dni skoraj popolnoma obtičal. Jugoslovanska potniška ladja »Ivan Cankar«, ki vozi med Trstom in Istro, ni mogla pretekli četrtek zjutraj pristati v tržaški luki zaradi prehude burje in se je s potniki vrnila v Koper. BELEŽNI KOLEDAR DIJAŠKE MATICE Tudi letos je Dijaška matica, ki podpira revne dijake, izdala »Beležni koledar« (za prihodnje leto). Zunanjost koledarja je zelo lična, hkrati pa je koledar v vsakem pogledu pripraven za pisarne in za zasebno uporabo. Tiskala ga je tiskarna »Graphis«. Na prodaj je po razmeroma nizki ceni 250 lir. PROMET PO ŽELEZNICI med Trstom in zalednimi državami je v času od januarja do oktobra napredoval v primerjavi z lanskim. Kot vedno je na prvem mestu Avstrija z 2,104.278 tonami (leta 1955 1,910.336 ton), sledijo: Zahodna Nemčija s 57.799 (leta 1955 50 tisoč 584) tonami, dalje Jugoslavija s 23.614 tonami (leta 1955 22.446 ton), Madžarska, Češkoslovaška i. dr. ZA USLUŽBENCE ZVU. Vlada bo v kratkem predložila parlamentu zakonski osnutek, ki urejuje položaj bivših uslužbencev Zavezniške vojaške uprave in civilne policije v Trstu. Prve bodo sprejeli v državne službe, policistom pa bo dana možnost izbire med zaposlitvijo kot civilni uradniki ali pa kot člani italijanske policije javne varnosti (PS). Prostorne učilnice. Površina vseh treh učilnic znaša 142 kv. m. Zraka pa je v njih 527 kub. m. V času obeda in večerje se učilnice spremenijo v jedil- Živifcnic v Slov. no sobo. Učilnice so v vzvišenem pritličju z okni, obrnjenimi proti jugu. Kar pa me je toliko razveselilo, niso bile učilnice same, ampak dijaki in dijakinje, ki so tako zbrano in osredotočeno sedeli pri svojih nalogah. Zato se nisem prav nič čudil, ko mi je upravitelj g. Drago Pahor povedal, da se tudi mnogi maturanti, ki sicer ne prebivajo v dijaškem domu, preselijo pred maturo v ta zavod, da se v najbolj primernem ozračju, v prijateljski družbi in miru pripravijo za zrelostni izpit Pred zadnjo maturo je bilo 22 takih zunanjih maturantov v zavodu. Rednih dijakov in dijakinj, to je takih, ki imajo v dijaškem domu stanovanje in hrano, je letos 95, zunanjih, ki prihajajo samo na kosilo, pa 35. Nekaj notranjih dijakov je z Goriškega. 5 iz Benečije, ostali pa so s Tržaškega ozemlja. Za hrano in stanovanje plačaš 15.000 lir na mesec. Ako bi vsi dijaki lahko plačevali ta znesek, bi dijaški dom lahko izhajal brez vsake podpore. Letos je en sam, ki to zmore, drugi plačujejo manj in še manj, a nekateri sploh ničesar. Za nadzorovanje in vodstvo pri učenju so nastavljene tri učne moči, dve učiteljici in en učitelj. En učitelj je zaposlen predpoldne, a dva popoldne. Zavod ima tudi diplomirano bolničarko. Vsega nastavljenega osebja je 12; razen štirih že omenjenih še upravi-lelj, ekonom, kuharica in drugo pomožno osebje. Dnevni red v dijaškem domu je naslednji: budnica ob 6.30, kava ob 7. in za dijake, ki imajo šolski pouk popoldne, začetek učenja ob 8., medtem ko Trst in trije tuji politiki Amenilška poslanica v Rimu dara Boothe Luče se torej ne vrne več na 'svoje mesto. V Rim pride za poslani-ka James David Zellerbach, iki pripada ameriškim poslovnim krogom ter je od 1. 1948 do 1950 vodil ameriško odposlanstvo za gospodarsko pomoč (Marshallov plan) v Rimu. Poveljnik evropskih čet Atlantske zveze (NATO) gen. Gruenther je izročil svojo oblast ameriškemu letalskemu generalu Nor-sbadu. Predsednik angleške vlada in Chumhillov miljenec Anthony Eden se je odpeljal iz Londona na Jamajko na zdravljenje. Pravijo, da je njegova bolezen bolj diplomatska kakor telesna. Umaknil se je pod 'pritiskom konservativcev, ker je zavozil angleško zunanjo politiko z napadom na Egipt v veliko zagato. Pod pritiskom Američanov in Rusov bo Anglija morala umakniti svoje čete iz Egipta; tega ukaza pa ne bi rad dal prav Eden, ki je dvignil meč. Zanimivo je, da so vsi ti tuji politiki v »nemilosti« igrali važno vlogo pri reševanju tržaškega vprašanja. Gospa Luče je v kritičnem trenutku, ko je vse kazalo, da bo v Trstu ostalo vse pri starem1, dala po svojih neposrednih zvezah z Eisen!howerjem pobudo za končno sedanjo rešitev tržaškega vprašanja, italijanski tisk je zaradi teiga ni mogel dovolj prehvaliti. Pred meseci je še sama prišla v Trst po neznanih poslih. Gen. Gruenther se je mudil v Rimu v tistih jesenskih dnevih 1. 1953, ko je predsednik Pelia poslal čete na mejo; ko so se zbrale čete še na drugi strani je Gruenther izjavil, da bodo čete NATO nastopile proti jugoslovanskim, ako bi prišlo do spopada. Anthony Eden je kot zunanji minister odločno branil noto, s katero sta angleška in ameriška vlada sporočili italijanski, da bosta cono A izročili v upravo Italiji, Velik pomen toplote v čebelnem panju V rastlinstvu in v živalstvu, kakor tudi v mrtvem stvarstvu lahko postavimo kot temeljno pravilo, da brez toplote ni življenja ni razkrajanja snovi; prav toplota je povzročila, da je vse v svetu v velikem neprestanem gibanju. Starodavni modrijani so rekli po grško »panta rei« ali pb latinsko »eumeta fluunt«. Brez toplote ni rahlega gibanja ne v majhnih vetričih ne v silnih orkanih in tudi ni ne rahlih valčkov ne silnih valov v neizmernih oceanih. Tako je tudi ves razvoj čebelnega življenja odvisen od toplote, seveda vedno v pravih merah in mejah. Za čebelarja je važno, da se čebele lepo razvijajo in da ima na rojih, medu in vosku zadovoljiv dohodek. Do tega pa pomaga toplota v čebelnjaku in v panju. Toplota pospešuje razvoj čebel in s tem večji donos meda in voska ter po drugi strani manjšo uporabo meda za čebelno življenje in za vzdrževanje potrebne gorkote v panju, za odrejo čebelnega naraščaja in za vetrenje (ventilacijo) nektarja, to je za dozorevanje meda. Da to dosežemo, nam je potrebno, da sta čebelnjak in panj dobro in namenu ustrezno zgrajena tako, da o-mogočata zadržanje toplote pozimi in ohlajanje v poletnih tednih. Čebelnjak naj bo postavljen proti vzho du (zidan ali lesen )ter naj ima v o-zadju okna in vrata na obeh koncih. Okna in vrata še morajo dobro in tesno zapirati. Čebelnjak naj bo na zavetnem mestu v primerni, oddaljenosti od prometa, na mirnem prostoru, kjer ni smradljive vode ali mlakuže. Panj pa naj bo dobro izdelan; trpežen mora biti za prevažanje in se dobro zapirati, da lahko zadržuje toploto. Mrežasta okna in vratiča omogočajo v vročih poletnih tednih potrebno ohlajevanje. Panj, ki je najbolj trdno napravljen in ustreza vsem potrebam, je »naš panj«, to je A.Ž. — Alberti-Žnidajši-čev panj. Novodobni umni čebelarji, ki so spoznali in- doumeli pomembnost toplote za uspevanje čebel (v Ameriki, Franciji, Italiji, Nemčiji in Jugoslaviji) so začeli ogrevati v spomladanskem času posamezne panje s primerno zamreženimi električnimi žarnicami. Uspeh je neverjetno zadovoljiv in pospešuje nagel razvoj čebelnih družin, seveda, če imajo zadostno zalogo naravnega meda ali če jih čebelar redno hrani z razredčenim medom, sladkorjem, s sadnimi šoki ali z mešanico vseh teh hranil. Pomnite, čebelarji, da je za razvoj čebel spomladi silno dobro in koristno, če dobivajo s pitanjem zadostno količino vode, da jim je ni potrebno dona-šati od zunaj; to povzroča zmanjšanje toplote v panju, ko ga veliko število čebel mora zapuščati, da gre iskat vode. Stari čebelarji, kakor nadučitelj Fr. Golja v Zaloščah pri Dornbergu, Felc v Rihemberku (današnjem Braniku), nadučitelj J. Vodopivec v Kamnjah in drugi so v svojih preprostih čebelnjakih poskrbeli za ohranitev toplote v panjih pozimi in spomladi tako, da so dobro vskladene panje (tesno drug poleg drugega) pokrili s plahtami ali vrečami in jih založili na vrhu in od zadaj z veliko stlačeno množino hrastovega in kostanjevega in drugega nasti-Ija ter suhe trave. Ta nastilj, ki je bil kolikor toliko vlažen, je dobro stlačen, povzročil z nekakim »kuhanjem« ali fermentiranjem precejšnjo toploto, ki je ugodno vplivala na čebelni razvoj v panju, tako da so imeli prve roje že okoli polovice meseca aprila in so ta veseli dogodek naznanili svetu z objavo v goriški »Soči«. V panjih A.Ž. lahko zadržiš gorko-to, če založiš vališče odzadaj in medi-šče zgoraj s časopisnim in drugim papirjem in da nadenj pritisneš slamnate blazinice, v vališču pa še zožiš ali Večne težave na slovenskih šolah Tudi letos so se naše šole, zlasti sred nje, začele z motnjami; reden pouk bi se moral začeti na nižjih srednjih šolah v začetku, na višjih šolah pa sredi oktobra. Zaradi premestitve šolnikov, ki se izvršijo vsako leto — nekateri poučujejo zdaj kar na treh šolah istočasno — nastanejo težave z urniki. Rešitev je bila edino v tem, da so imele šole prvih štirinajst dni skrčen pouk. Nato je nastopila prva redna vsakoletna motnja, da imajo namreč dijaki že po 14 dneh že tako okrnjenega pouka takoj nekaj dni počitnic. Dijaki se seveda vesele, da imajo od 1. do 4. novembra prosto. Tem dnem so se letos pridružili še svetovnopolitični dogodki in dijaki višjih razredov, ki že vidijo tudi čez meje domačega praga, so zapuščali šole in šli na ulico, pač po zgledu svojih tovarišev križem sveta in. domačega Trsta. Vse to so motnje po višji sili. Poglejmo še nekaj čisto naših: NOVI UČNI NAČRTI Letošnje šolsko leto je na slovenskih šolah v znamenju poizkusa novih učnih načrtov. Ti so popolnoma odnesli iz nižje gimnazije, klasične gimnazije in učiteljišča učenje tujega jezika. Na višji realni gimnaziji je postal tuj jezik neobvezen, a na trgovski akademiji je še obvezen le en sam tuj jezik. Namesto, da bi vpeljali učenje tujega jezika tudi na strokovne šole — kar je javnost zahtevala — so napravili prav nasprotno in ukinili oziroma skrčili tuj jezik še tam, kjer je bil. Protestirali so šole, starši, ravnateljstva in šolski sindikat, a uspeh je menda za zdaj le ta, da so na pristojnih mestih potrdili prejem zadevnih vlog. Učenje tujih jezikov, zlasti nemščine, je v Trstu nujno. Trst je važno prometno, trgovsko in tujsko mesto, kjer srečaš tujca v vsaki ulici in vsakem lokalu. Zato bi učenje tujih jezikov morali prav v Trstu pospeševati! Občutno je prizadeta tudi zgodovina. Doslej so se učenci nižjih šol učili zgodovine starega veka ter narodne zgodovine srednjega in novega veka in jo navezali na občo zgodovino, v kolikor so tudi svetovni dogodki imeli odmeva na slovensko zemljo in med Slovenci. V višjih razredih pa je bila na programu obča zgodovina. Novi učni načrti sicer puščajo v miru zgodovino starega veka, a znatno spreminjajo program srednjega in novega veka. Tu nastaja vprašanje, kako naj učenec niž je gimnazije ali strokovnih šol v štirih ali celo samo treh tedenskih urah, ki so določene za zemljepis in zgodovino skupaj, predela in obvlada ne le slovensko narodno, temveč tudi italijansko in še ostalo občo zgodovino, ki je povezana z italijansko narodno zgodovino srednjega oziroma novega veka? To je v odkritem nasprotju z določbami Posebnega statuta londonskega spo- razuma, ki zagotavlja, da učni programi ne smejo biti v nasprotju z narodnim značajem učencev. Imamo vtis, da prosvetni strokovnjaki sploh ne vedo, za kakršenkoli sporazum v tem pogledu. Krajevni šolski predstavniki pa se prav tako malo zanimajo, ali so za to na razpolago potrebne šolske knjige. Ce bi bili dosledni, bi morali vzeti iz prodaje knjige, ki ne ustrezajo več zahtevam programov, šolski skrbnik se za to vprašanje ne zanima, ravnatelj za javno šolstvo pa tudi ne! ŠOLSKI PROSTORI šolski prostori so stara bolečina slovenske šole. Medtem ko je za osnovne šole stanje skoraj normalno, zlasti glede na to, da bodo zgrajena šolska poslopja na Opčinah, Sesljanu, Cerovljah, štivanu in Zgoniku, pa ostaja še vedno odprto vprašanje prostorov za višjo realno in klasično gimnazijo in pa delavnice na strokovni šoli v Rojanu. Višja realna gimnazija s klasičnimi vzporednicami se že deset let stiska v stanovanjskih prostorih v Ulici starega lazareta. Vse obljube, da bo dobila vsaj izpraznjene prostore učiteljišča, ki se je že pred štirimi leti izselila k Sv. Ivanu, so ostale res samo obljube. Pokrajinska uprava, ki bi morala za to skrbeti, se mnogo zato ne zmeni. Ne zanima se za današnje razmere niti, da bi poiskala kaj bolj primernega za šolo. Slovenski pokrajinski svetovalci bi morali sprožiti tudi to vprašanje, da se ga končno lotijo na pristojnem mestu. Še večje težave ima mizarska in mehanična delavnica v Rojanu. To kar imajo na tej šoli za delavnice sploh niso delavnice, ampak ograjen hodnik. Te lahko sprejmejo največ 15 učencev. Razredi v Rojanu pa štejejo, zlasti prvi in tretji, nad trideset učencev. Ker toliko učencev ne more istočasno v delavnico, je pouk ročnih del skrčen kar na polovico! O nezadostni in revni o-premi delavnic v Rojanu in na Opčinah, Dolini in Nabrežini pa niti ne govorimo, ker nas niti gluhe in prazne stene ne poslušajo. Medtem ko dobivajo italijanske šole vedno lepše prostore in sodobnejšo opremo, so slovenske šole prava Pepelka in sirota Jerica, katerim je namenjen le kruh s pepela. NATRPANI RAZREDI Ko smo že pri prostorih, naj še omenim premočne razrede na nekaterih šolah. V tem pogledu najbolj trpe nižja gimnazija, trgovska strokovna šola pri Sv. Ivanu in industrijska strokovna šola v Rojanu. Kako naj danes zaradi didaktičnega evangelija, ki ga oznanjajo tudi z uradnih strani, še razumemo, da določba o delitvi razredov, ne velja v. enaki meri tudi za slovenske šole. In vendar je tako. Določbe so jasne I Ce je na nižji gimnaziji v nekem razredu nad 30 učencev, se razred deli. Torej se lahko deli, če jih je že 31. In če jih je 96 pomeni, da morajo biti 4 oddelki in ne samo trije, kot je to določil tržaški šolski skrbnik. Tako so učenci natlačeni v tesnih sobah od oken do stene ter od table do zadnjih sten, kjer vise plašči in dežniki. Kje so sedaj higienske določbe o kubaturah zraka, o odmaknjenosti od peči in parnih radiatorjev, o individualnem prostoru za vsakega učenca itd.? .... ks. stisneš čebele s pregrajalno desko na 6 ali 7 satnikov. Čebele in zalega se hranijo z medom, pelodom (cvetnim prahom) in z vodo, in sicer uporabljajo najmanjše količine teh snovi. Čebele so silno štedljive s svojo medeno zalogo. Med je zanje hranilo in kurivo. Čebele znajo čudovito smiselno uravnavati toploto v panju. Po potrebi jo dvigajo ali zmanjšujejo ali jo držijo dalje časa na isti ravni. Ce so panji dobro zgrajeni in kolikor le mogoče preprečujejo dostop mrazu v notranjost, a imajo zadostno količino meda, ostanejo čebele žive tudi pri zunanjem mrazu od —20 stop. C in več. Seveda čim nižja je toplota, tem več meda porabijo za ohranitev življenja. Prav zato mora čebelar skrbeti, da so čebelnjak in panji topli. Čebele prezimijo v tesno sklenjeni gruči, ki ima obliko krogle. Ta gruča je navidez mirna, a v resnici se giblje tako, da čebele nekako nihajo od središča (kjer je matica) proti zunanjim robovom, da tako omogočajo na periferiji sedečim čebelam, da se umaknejo v notranjost. Ce bi gruča ostala negibna, bi polagoma v hudi zimi pomrznile vse čebele od zunanjih robov do središča. Kolikor nimajo čebele zadosti meda za uživanje, napravijo »skok v stran« na zalogo meda in ga prinesejo v gručo. Ko donašajo čebele v panj cvetni nektar, ima le ta približno 80% vode in ga čebele z izhlapevanjem v toplini v panju (do 40 stop. C) zgostijo na specifično težo od približno 138 do 147. Tako tehta liter meda 138-147 dkg. Ko je med zrel in ima približno le 18% vode, ga čebele pokrijejo s tenko plastjo voska. Ce ni dovolj toplote v panju, ostane med voden in nepokrit ter se rad skisa. Ko hočejo čebele »zidati«, to je graditi satje s čebelnimi in trotovskimi celicami ali piskerci, zaužijejo čebele-zidarice obilno meda in peloda ter se stisnejo v tesno gručico, da povzročijo visoko toploto do 45 stop. C in da začnejo izločati izza sedmih obročkov svojega zadka ali trupa luskinam podobne bele voščene krpice. Le-te predelajo s slino v primerno snov, iz katere delajo čudovito fine in tenke celice. Brez toplote to potrebno delo ne bi šlo. Čebele potrebujejo toploto tudi zato, da pretopijo drevesno smolo (pro-polis) v zadela vino, s katero zamašijo morebitne špranje ali mreže na okencih in pritrdijo zgornjo latvico okvirov na strop. TROTI NISO ZAJEDAVCI Neumna je misel, da so troti v panju le nekaki zajedavci, ki samo žre-jo med in ki ne delajo drugega razen oplojevanje matic. Ta misel je kriva. Da so troti potrebni v velikem številu, to čebele in matica dobro vedo, ko spomladi gradijo toliko in toliko trotovine m jo matica zaleže, kolikor more. Troti so bolj razviti kakor čebele delavke in so v panju kakor ogrevalniki, ker poleg meda uživajo obilno peloda. Oni razširjajo v panju veliko toplote in s tem sproščajo tisoče čebel, da lahko gredo ven iskat nektarja, peloda, vode in smole ter oplojevat cvetje. Jaz sem čebelaril v stotinah panjev in sem pridelal tudi do 60 stotov meda na leto m moram zapisati, da so panji, ki so imeli mnogo trotov, dali največ meda. Dunajska čebelna revija »Bienenvater« je v nekem letniku priobčila mnogo člankov o koristnosti trotov in je na 12 mesečnih zvezkih imela napisano geslo »Čuvajte trote«! Čebelarji, nisem napisal prav vsega o važnosti toplote v panju, a kar sem napisal zadostuje, da lahko razmišljate o velikem pomenu toplote za dober razvoj čebel in za boljši gmotni donos na medu, na rojih in na vosku. Dr. Leopold Bobič Sodobne peči grejejo poceni Do nastopa električnih in plinskih peči sta se v glavnem razvili dve obliki peči na tradicionalno gorivo, lončena in železna. Nobena pa ne združuje v sebi vseh lastnosti, ki jih imamo za idealne pri sodobni peči. Lončena peč se počasi greje, oddaja pa enakomerno toploto, in to precej dolgo, ker jo le počasi izžareva. Zaradi relativno velike površine povzroči zadostno kroženje zraka, ki tako napolni tudi oddaljene kotičke tudi večjih prostorov. Zaradi precej nerodnega postavljanja in precejšnje uporabe goriva so graditelji po- vzpostavi kroženje zraka, ki se enakomerno ogreva. Tudi termosifonske radiatorje postavijo v pravilno grajenih stanovanjih pod okna, ne morda zato, ker so tam manj napoti, temveč zato, da se hladni zrak, ki neizbežno sili skozi okna sproti ogreva in tako ogret zakroži v prostoru. Nova peč, ki sem jo videl ima napravo, ki omogoča takšno kroženje zraka med stenami, ki so vgrajene v sami peči. Princip je dokaj preprost, takore-koč pravo Kolumbovo jajce. Že splošno so v rabi električne peči, ki imajo obširnim dvoriščem, ki kljub nekdanji vojaški zasedbi, še vedno zasluži ime parka, visoka lega s krasnim razgledom na mesto, prostor za igre in telovadbo na prostem, vse to je prav idealno za mladino, ki se v šolah pripravlja za bodoče življenje. A to še ni vse, to so, čeprav potrebne in koristne, vendar le materialne ugodnosti, mnogo važnejši so duševni zakladi, s katerimi se dijaki obogatijo v dijaškem domu. Srednja šola je danes tako prenatrpana z učno snovjo, da je primorana zanemarjati vzgojo, doma pa se dijaki preradi razvadijo in nimajo priložnosti, da bi si pridobili obzirnosti, spoštovanja do drugih ljudi in uvaževanja tujega mnenja, kar odlikuje dobro vzgojenega človeka od surovega prostaka. Prebivanje v dijaškem domu je tako-rekoč že samo ob sebi vzgojno; kakor hitro stopi dijak v dijaški dom, se lahko reče, da je že stopil v življenje. Skupno prebivanje s sovrstniki, skupni obedi, učenje, kulturne prireditve in šport, vse to vpliva na pravilno oblikovanje mladeničev v bodoče koristne člane človeške družbe. Prebivanje v dijaškem domu je za mlade ljudi tako koristno, da bi tudi taki dijaki, ki živijo pri svojih starših morali vsaj nekaj let preživeti v družbi svojih sovrstnikov v dijaškem domu, da bi bila njih vzgoja popolna in dovršena. Kar sem opisal, dokazuje veliko važnost te ustanove za naše ljudstvo na Tržaškem ozemlju. Dobro bi bilo, da ..bi si marsikdo ogledal tržaški Slovenski dijaški dom, se prepričal o njegovi vlogi v našem življenju in žrtvoval, kolikor mu je mogoče, da bi se dijaški dom še bolj razvijal in okrepil. Drago Godina P&Uittte- pied nasiofiafn žitne-! Nabavite si za Vaš dom trajno gorečo peč na drva, premog ali nafto. Tovarne BORNUM KREFFT TRAVALIN ZEPHIR so izdelale trajno gorečo peč z najnovejšinii pridobitvami, ki Vam jamčijo, da z 8 kg premoga ali drv ogrejete od 150 do 500 kub. ni prostorov! BOGATA IZBIRA PRI TVRDKI TRXPLEX 'di&iM TRST, Trg S. Giovanni 1 TEL. 35-019 svetili vedno več pozornosti monolitni železni peči. Železna peč se prej segreje kot lončena, vendar postane kmalu tako vroča, da se ji ne moremo več približati, kaj šele, da bi se nanjo prijetno našla nili. Ima pa še drugo slabo stran, to je, da se dokaj hitro ohladi. Glede zdravja naj omenimo, da je bolj zdrava enakomerna toplota, ki jo oddaja lončena peč, ker se ob njej zrak ne segreje preveč, pa tudi za naše hlače ne predstavlja take nevarnosti, če se ji preveč približamo. Končno sem videl peči, ki v sebi združujejo lastnosti obeh omenjenih vrst in še dvoje zelo važnih prednosti pred drugimi zelo opevanimi pečmi: so namreč trajno goreče in porabijo malo goriva. V 24 urah potrošijo 10 do 12 kg premoga in ogrejejo enakomerno 250 do 300 kub. m prostora. So grajene tudi za manjše in večje storilnosti. Nemški tovarni KREFFT in BORNUM ter italijanska TRAVALIN so po dolgoletnih izkušnjah izdelale model, ki združuje dobre lastnosti tradicionalnih peči s pridobitvami modernih kli-matičnih naprav. Ponovno so odkrili stari zakon o kroženju toplega zraka. Podoben zakon že dolgo s pridom uporabljajo prenešenega na vodo pri ter-mosifonskih napravah. Topel zrak se namreč dviga in na njegovo mesto prihaja od spodaj hladnejši zrak, ki se prav tako ogreje in. dvigne. Tako se vdelan ventilator, ki sproti odnaša ta pel zrak, da se ob žareči nitki nove zračne mase lahko ogrevajo. Pri omenjenih novih pečeh pa kroži zrak avtomatično enostavno, ker se ogret dviga in pride nato hladen zrak na nje- govo mesto, kjer se tudi sam ogreje in tako naprej. To se pri teh počeli doseže na zelo preprost način. Ob stranski steni peči je ploščata široka in navpična cev, v katero pri tleh doteka hla- den zrak. Zrak se ob vroči steni peči ogreje in dvigne v ploščato- cev, ki va di pri peči »RAPID-BORNUM« prav čez plamen, da se zrak izredno močno segreje in tako ogret uhaja iz peči po prostoru. S tem dosežemo več ugodnih učinkov. Zrak neprestano kroži ob ograjenih stenah peči kar pomeni, da se ob istem plamenu ogreje velika ka ličina zraka. Ta se nato porazgubi po prostoru, stene peči pa zaradi tega ne žarijo. Toplota se tako enakomerno in blagodejno širi po bližnjih in oddaljenih sobah. Toplotne izgube so skoraj izključne. Vratca, skozi katera vlagamo gorivo, so celo obložena z amjantom. Pri navadnih pečeh se velik del toplote zgubi tudi skozi dimnik. Dim ima namreč v sebi še viliko količino toplote, ki se ne porabi za ogrevanje prostora. Peč »Rapid-Bornum« je opremljena še s pa sebnim ventilom, ki dim dalj časa zadržuje v gornjem delu peči in bližnjem odseku cevi, dokler ne odda praktično vse svoje toplote. V sebi zadrži le toliko toplote, kolikor je potrebuje, da se lahko dvigne v dimnik, in da peč, kot pravimo, dovolj »vleče«. Peči so zgradili iz posebne zlitine, ki dopušča tudi velike temperature, zato lahko uporabljamo tudi visoko kalorična goriva kot antracit. Antracit odda namreč okrog 12.000 kalorij, medtem ko jih vsebuje koks le okrog 6.000 Manj prenašanja in nakladanja premoga pri isti kalorični vrednosti in poleg tega topel dom, ki daje v trdi zimi dobro razpoloženje! R. D. »GOSPODARSTVO« izhaja vsak drugi pe ek. — UREDNIŠTVO .in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: le na 703 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo ! št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri AD.I.T., DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pil Komunalni banki št. 60 KB-l-Z 1246. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpica 40 lir, za Ino-zem-tvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu - „VI$Tfl“ ^ TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šesti/, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Tržaški trg KAVA TRST. Kava se je na mednarodnem tržišču podražila, ker je letošnji pridelek v Braziliji znatno manjši od predvidenega; po uradnih podatkih znaša 2.5 milijona vreč. Zlasti je bil majhen pridelek boljših vrst kave in vrste Santos. Tržaški uvozniki so v zadregi, ker ne morejo vkrcati kave v brazilskih pristaniščih zaradi pomanjkanja razpoložljivih ladij. Za srednjeameriško kavo je večje zanimanje. Na viru proizvodnje se cene držijo visoko. Tudi indonezijska kava se je podražila. Glavni vzrok temu je prekinitev ladijskega prometa skozi Sueški prekop. Na tržaškem tranzitnem trgu je precejšnje mrtvilo, ker se Avstrijci vzdržujejo večjih kupčij s kavo in ker je vsa trgovska dejavnost omejena na izvajanje prejšnjih kupčij. Cene na viru proizvodnje so naslednje: brazilska kava, v lirah za kg fob Rio N. Y. 5 595; Rio N. Y. 3 635; Vic-toria 5 good to large bean 540; Santos extra prime good to large bean 890; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg lob: Haiti naravna XXX 61; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif; Moka Hodeidah 1 520; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Uganda oprana in prečiščena 275; indonezijska kava, v šilingih za cwt cif: Malezija A. P. 1 217; Malesija A. P. 2 220. Cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Sumatra Robusta E. K. 1 1250; Sumatra Robusta F. Q. 1 1255; Sumatra Robusta A. P. 2 1180; Sumatra A. P. 1 1280; Sumatra A. P./l Special 1340; Java W. 1. B. Silosanen 1470; Victoria N. Y. 7 good to large bean 1310; Rio N. Y. 5 screen 18/T9 1415; Minas N. Y. 5 good to large bean 1405; Minas N. Y. 5 screen 17 1415; Minas N. Y. 2 good to large bean 1480; Minas N. Y. 2 screen 17 1500; Minas N. Y. 2 screen 18; Acco 1520; Suldeminas N. Y. 2 good to large bean 1500; Sudeminas screen 18/19 1525; Parana Superior screen 17 1535; Santos extra prime good to large bean 1690; Ecuador numun 1540; Peru 1550; Moka Gimma 1630; Haiti XXXXX 1670; S. Domingo oprana 1810. CAJ TRST. Tudi tržišče s čajem je občutilo posledice sueške krize. Cene so se zvišale tudi zaradi velikih kupčij, ki jih je sklenila Velika Britanija, da bi pripravila velike zaloge za primer po slabšanja mednarodnega političnega položaja. Na italijanskem trgu so cene ostale skoraj neizpremenjene, ker so zaloge čaja še vedno precejšnje. Vsekakor se bodo cene zvišale ko bodo te pošle in ko bo treba nabaviti novo blago z vira proizvodnje. Na tržaškem tranzitnem trgu se je zanimanje avstrijskih uvoznikov osredotočilo na boljše vrste čaja. Cene na viru proizvodnje so naslednje: Ceylon O. P. 6-6/10 šilingov za funt cif Trst; Ceylon »Broken« 6-6/6; Formoza 4-4/2; indijski O. P. 5-5/4; indijski »Broken« 6 »Fannings« S/6-6/4; indijski »Darjee-ling« O. P. B. & F. 20-21 šilingov za najfinejše vrste. POPER TRST. Mountok beli, pripravljen na holandskih tržiščih 310 šilingov za cwt; Mountok beli na viru proizvodnje 275 šil. za cwt cif Evropa; Saratvak beli, pripravljen v Amsterdamu 305 šilingov; blago pripravljeno za vkrcanje v Sin-gapuru 272/6, proti vkrcanju v novembru, 270 proti vkrcanju v decembru; Sarawak special črni, pripravljen na holandskih tržiščih 224 šil.; blago proti izkrcanju v Amsterdamu v decembru 218 šil. fob; proti vkrcanju v novem-bru-decembru v Singapuru 198 šil. cif. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki je v zadnjem tednu prevladovalo povpraševanje. Mednarodne politične razmere so neznatno vplivale na razvoj tržnih cen. Večje število sklenjenih kupčij je pripisati sezonskim razmeram. Trgovci se namreč začenjajo zalagati z blagom pred prazniki. Za mehko pšenico ni bilo v zadnjem tednu veliko sprememb. Cene trde pšenice so visoke in težijo še vedno navzgor. Prekupčevalci se bojijo, da bi mednarodne politične razmere utegnile vplivati na dovoz trde pšenice na italijansko tržišče. Cene koruze so se dvig nile kot vsako leto, ko se začne doba pitanja prašičev. Tudi nekatere vrste riža so se nekoliko podražile. Na trgu s klavno živino še vedno prevladuje ponudba, ker je pomanjkanje krme. Za prašiče ni velikega zanimanja. Olivno olje se dobro prodaja; cene so krepke. Cene masla so ustaljene; predvidevajo pa, da se bodo v prihodnjih tednih dvignile. Cene sira so čvrste. Trg z vinom je miren; cene so u-staljene. ŽITARICE MANTOVA. Pšenica fina 7100-7200, dobra 6800-7000, navadna 6600-6700; koruza fina 5800-5900, dobra 5300-5500, navadna 5000-5200; oves 5100-5300, ječmen 6600-6700; pšenična moka tipa »00« 9300 do 10.000, tipa »3« 8600-8800, tipa »1« 8300 do 8500, tipa »2« 7500-7700; koruzna mo- ka navadna 5400-5500, srednje vrste 6500 do6600, boljše vrste 7100-7200; pšenični otrobi 48004900. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5400-5700, Pierrot 5500-5700; Balillone 5600 6000; Roncarolo 5600-6000; Allorio 5500-5800; Ardizzone 5900-6200; G. Rossi 6400 6600; Maratelli 6100-6400; Rizzotto 6600-7000; Razza 77 6800-7000; R. B. 7300-7800; Sesia 6800-7000; Arborio 6300 do 6600 lir. Oluščeni riž; navaden 9600-9900; Pierrot 10.200-10.400; Balillone 10.600-11.000; Roncarolo 10.700-11.300; Ardizzone 10.503 do 11.000; Maratelli 11.900-12.300; Rizzotto 12.900-13.000; Razza 77 13.400-13.800; R. B. 14.000-14.500; Arborio 13.400-14.00(0. ŽIVINA LUGO. živina za rejo: krave krajevne vrste 380-460.000 lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420 do 650.000 lir par; voli krajevne vrste 360-390.000 lir par; krave prvesnice breje 185.000 lir glava; krave težke 2 stota 86-95.000 lir glava, molzne krave 130 do 200.000. — Živina za zakol: voli 6 stotov’ težki I. 294-345 lir kg, II. 225-250; krave 6 stolov težke 290-395; junci 5 stotov težki 350-390; telički 460-510. — Prašiči: prašički za rejo 320-350; suhi prašiči 310-350; prašiči 100-150 kg 320-330, nad 150 kg 330-340. — Vprežni konji 220-228, ali 110-140.000 lir glava; konji za zakol I. 280-300, II. 200-220; žrebeta 300 320; vprežni mezgi 90-100 lir kg, ali 60-70.000 lir glava; mezgi za zakol 190-200, II. 150-170; vprežni osli 80-90 ali 50-60.000 lir glava; osli za zakol I. 160-180, II. 140-150; ovce 205-240; jagnjeta 400-410. KRMA MANTOVA. Seno I. košnje 2700-2900 lir stot, II. 2600-2700, III. 2500-2700; detelja I. košnje 2300-2500, II. 2100-2300; pšenična slama stlačena 800-850; specialna krma za molzne krave 5750-5850; specialna krma za prašiče 5800-5900; ko ruzne pogače 4900-5100. PERUTNINA IN JAJCA PIACENZA. Cene za živo težo fco skladišče: mladi piščanci 640-690 lir kg; Na gibanje cen surovinam v preteklem tednu sta vplivala zlasti dva dogodka: nadaljevanje krize ob Suezu z nastopom pomanjkanja petroleja in velika stavka pristaniških delavcev v New Vorku. Pomanjkanje petroleja je imelo za posledico tudi nazadovanje cen barvastih kovin, ker industrijci računajo, da se bo zmanjšalo povpraševanje po avtomobilih. Močno je napredovala cena volne in sladkorja. ŽITARICE Cena pšenici v Chicagu se je v tednu do 23. novembra dvignila od 239% na 243 7/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v decembru, cena koruze pa od 137 5/8 na 139 1/8 stotinke dolarja za bušel. živahne so bile kupčije zlasti s tujino. SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor se je v New Vorku izredno podražil, v tednu do 23. novembra je cena poskočila od 3,8 na 4,50 stotinke dolarja za funt. Računajo, da bo prihodnji pridelek na Kubi slabši kakor letošnji. V New Yorku je bila kupčija s sladkorjem zelo živahna. Zdi se, da se hočejo trgovci založiti z blagom za vsak primer. Dnevno so bile izvršene transakcije tudi do 51.000 ton sladkorja. Cena kavi (pogodba M) je v New Vorku v tednu do 23. novembra nazadovala od 70,80 na 69,90 stotinke dolarja za funt. Kupčije je precej ovirala stavka pristaniških delavcev v New Vorku. Kakao je v New Vorku napredoval od 24,40 na 24.55 stotinke dolarja za funt. VLAKNA V New Vorku je v tednu do 23. novembra cena bombažu ostala neizpre-menjena pri 34,55 stotinke dolarja za funt. Skozi Sueški prekop je šlo letno okoli 1,350.000 bal bombaža iz Pakistana in Indije. Računajo, da bo preostanek zalog v Braziliji 1. marca prihodnjega leta dosegel 20.000 ton; tako bo na razpolago za izvoz 11.000 ton bombaža. Cena volni je v New Vorku poskočila od 156 na 162 stotinke dolarja za funt za vrsto suint. Na newyorški kopuni 790-820; kokoši 625-645; purani 545-575; pure 640-660; pegatke 750-800; gosi 425-445; race 525-585; zajci 320-340; golobi 625-675. — Sveža jajca izbrana 3400-3500 lir 100 komadov; konservira-na jajca 2950-3050 lir 100 komadov. OLJE GENOVA. Olivno olje fino do največ 2,5% kisline 800-850; dvakrat rafinirano tipa »A« 730-740, tipa »B« 600-610; olivno olje do največ 8° o kisi. 660-680. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 860 do 890; maslo I. 790-820, II. 770-790, III. 760-780; Sbrinz svež 440-470, 3 mesece star 550-590; Provolone svež 460-500, 3 mesece star 550-580; trdi sir Grana svež 390-400; zimski proizv. 1955-56 580-600; majski proizv. 1955 590-610; majski proizvod 1956 520-560; Emmenthal svež 500-540, 3 mesece star 580-610; Italico svež 390-410; Taleggio svež 350-360. VINO CASALE MONFERRATO (Alessan-dria). Belo namizno vino novega pridelka 9-10 stop. 5700-6600, 10-11 stop. lanskega pridelka 6500-6900; belo vino 10-11 stop. 6500-7000; Barbera extra 9500-10.000; Barbera 12-13 stop. 8000 do 8500; Freisa sladko 10-10.500; Freisa 8600-9000; beli moškat extra 14-14.500; Grignolino extra 11.500-12.500; Barolo proizv. 1954 14 stop. 21.500-25.500; Malvazija črno 10-11.000; sladko vino 8800-9300, navadno namizno vino 10-11 stop. 5800-7100. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Paradižnikova mezga v sodih 192 lir kg. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 250 lir kg, v škatlah 500 g 215, v škatlah 1 kg 205, v škatlah 5 kg 185; v škatlah 10 kg 180. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 265, v škatlah 500 g 230, v škatlah 1 kg 220, v škatlah 5 kg 200, v škatlah 10 kg 195 lir. borzi je cena volni v zadnjem tromesečja napredovala za 9% oziroma za nekatere vrste za 14%. Vzporedno so se znižale cene tudi v Bradfordu na Angleškem. Svetovna potrošnja je v treh mesecih narastla za 8% v primeri z pripisujejo zaprtju Sueškega prekopa istim razdobjem leta 1955. Skok cene pa tudi strahu pred vojno. Sovjetska zveza in druge vzhodne države so nakupile velike količine volne. Zato so šle cene navzgor, čeprav bo svetovna stri-ža 1956-57 dala 3% več volne, kakor lanska. V Roubaixu (Francija) je cena napredovala od 1375 na 1380 frankov za kilogram. KAVČUK V New Vorku je cena kavčuku poskočila od 35,05 na 35,85 stotinke dolarja za funt. V Ameriki je še precejšnja konjunktura v avtomobilski industriji, zaradi tega se držijo tudi cene kavčuka. V Londonu je vrsta RSS napredovala od 30 1/8 - 30 3/8 na 31-31 1/8 penija za funt proti izročitvi v decembru. Državne zaloge naravnega kavčuka \ Ameriki znašajo 1,2 milijona ton. Računajo, da bo domača proizvodnja prihodnje leto krila 90% domačih potreb. KOVINE Cena elektrolitičnega bakra je v Ne\v Vorku nazadovala od 33,80 na 33,05 v tednu do 23. novembra. Cena činu pa je napredovala od 100 na 108,75 stotinke dolarja za funt. Vel. Britanija je odpravila nadzorstvo nad trgovino s pločevino, ker računa, da se bo proizvodnja v prihodnjem letu dvignila za 20%, in sicer od 925.000 ton letos na 1,125.000 ton v prihodnjem letu. Antimon Laredo neizpremenjen v New Vorku pri 33 stotinkah dolarja za funt; lito železo pri 63,04 dolarja za tono, Buffalo pri 63, staro železo je nazadovalo od 67,17 na 61,53 dolarja za tono; živo srebro neizpremenjeno pri 255-257 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji 23. novembra: cin 1013 DM 100 kg, svinec osnova New Vork 148,18 DM, osnova London 135,65 do 135,94 DM, cink osnova Easi St. Louis 125,02, osnova London 117,22 do 117,50 DM za 100 kg. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 11. 1. Pšenica (stot. dol. za bušel).......................SJoVa Koruza (stot. dol. za bušel).......................138.'/4 NEW VORK Baker (stot. dol. za funt)......................... 36.— Cin (stot. dol. za funt)...........................114.— Svinec (stot. dol. za funt)...................... 13.80 Cink (stot. dol. *a funt).......................... 13.30 Aluminij (stot. dol. za funt)...................... 27.10 Nikelj (stot. dol. za funt)........................ 64.30 Bombaž (stot. dol. za funt)........................ 34.43 Živo srebro dol. za steklenico..................... 257.— Kava (stot. dot. za funt Santos 2) ................ 61 30 LONDON 2857, 883 Baker (f. šter. za d. tono) .......................... Cin (f. šter. za d. tono)............................ Cink (f. šter. za d. tono)..............................]?n 14 Svinec (f. iter. za d. tono)............................IlO-Vi SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 14/H 23872 13878 36.- 169. 16 13.56 27.10 64.50 34 63 255.- 61.50 2857* 8527* 102 121,- 28. 11. 243 3/4 137 Vi 36,- 111.25 15.80 13.50 27.10 64.50 34-45 256.— 61.75 276.7* 848 -1013/4 117 — 500,— 494,- 491. ISO K.35 VALUTE V MILANU 14. 11. 1956 26. 11. 1956 Vin. Maks. Dinar (100) 73 75 72 80 Funt šterling 6850 7175 6856 7175 Napoleon 5600 5500 5000 5500 Dolar 628,25 634 50 628,25 634,50 Bh-anc. frank (100) 156 152.75 152.75 157.— Švicarski frank 146,75 148,- 148,75 148,25 Funt it. papir 1597 1625 1597 1632 Avstrijski iiling 22,50 28.7« 22,25 1277« Zlato 731 50 736,50 731,50 736.50 BANKOVCI V CURIHU 26. 11. 1956 ZDA (1 dol.) 4,282 Belgija (100 fr.) 8.53 Anglija (1 f.it.) 11 Holand. (100 fi.) 110,80 Francija (100 fr.) 1,03 Švedska (100 kr.) 79.50 Italija (100 lir) 0,85 Izrael (1 . f.it.) 1,30 Avstrija (-100 i.) 15,40 Španija (100 pez.) 8,55 Cehoslov. 8 Argent (100 pez.) 12,25 Nemč. (100 DM) 100,45 Egipt (1 f.it.) 9.60 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 14. 11 . 1956 16. 11 min. maka. Južna železnica 1.490 1,504 1490 1503 Splošne zavarov. 19.400 19.450 19400 19500 Assicuratrice 4.400 4.400 —.— —.— Rlun. Adr. Sle. 5.950 6,000 3.950 6.000 Jerolimlč 9,000 9.000 —.— —,— »Istra-Trst« 570 570 — —.— »Lošinj« 12,500 12.500 —. — Martinollč 0.500 6.500 —.— Premuda 21.900 21.900 —» - —<— Tripkovič 16.200 16.200 —.— —.— Openski tramvaj 3.200 3.200 —.— —.— Terni 280,— 280.- —.— _____ ILVA 490,- 490,- —.— —.— Zdr. jadr. ladjedel 335 — 335,- —.— —.— Ampelea 1,450 1.450 —:— Arrigoni 1.000 1 000 —.— LE FON ŠT. nmm Mnogo pridnih, a malo umnih rok Raj smo pridelali in kaj^bi lahko Kmet in vrtnar v decembru Vse gospodarstvo zaključuje svoje letne obračune z zaključkom sončnega leta, le kmetijstvo ima svoje ločeno gospodarsko leto. Kmetje pravijo, da je njih dejavnost posebna fabrika s svojevrstno streho in se zaradi tega loči od ostalih gospodarskih vej po delovnem procesu, gospodarskih uspehih in po letnem obračunu. Zaključek vinotoka (oktobra) — zaključek letine in. njenega računa. Tako določa narava; v zmernem pasti. Kako pa se je odrezalo letošnje leto? Preden odgovorimo na to vprašanje, naj opozori-, mo, da odločata v tej fabriki s svojevrstno streho dva činitelja : narava (podnebje ali vreme i. dr.) in naša dejavnost, rekli bi, naša bolj ali manj uspešna prizadevnost. To odvisi od naše telesne in prav toliko - če ne še bolj ■— tudi od umske sposobnosti. To poslednje dejstvo nam je še vedno preveč novo in večkrat celo tuje, zato je kmetovanje vedno težja zadeva in letni obračuni kažejo veliko premajhen uspeh. To leto smo prebrodili vremensko muhavost, ki se je odražala v pomladni hladnoči, v precejšnji pomladni in poletni vlagi ter v zapoznelih toplih dneh. Kljub temu pa se ne moremo pritoževati, da bi bilo vreme za letino porazno, če primerjamo napovedi in bojazen, ki smo jih slišali na pomlad, z uspehom, - moramo priznati -ni šlo slabo. Pri nas pridejo v poštev tile pridelki: krma, krompir, vino in deloma fižol in žito (ječmen, oves). Pri krmi je ocena letine malo težka. Dočim so bili eni s pridelkom zadovoljni so se drugi o njem tožili. Saj je to razumljivo, ker se naše senožeti medsebojno po vsem (lega, oskrba i. e.) močno razlikujejo. Zato naletimo na hektarski donos naših senožeti med 20 in 40 kvintalov. Na splošno pa je bil ta pridelek ipo količini razmeroma deber. Grozili so krompir jev ec strupena rosa in deloma tudi suša, a krompirja smo letos dosti na' kopali, še več bi ga bili, če bi ne bila v semenu prava anarhija. Kdaj se bomo začeli zanimati za res dobro in našim razmeram primerno vrsto? Ta rastlina je za naše kraje res hvaležna in donona. S pravilnim obdelovanjem bi mogli dvigniti njen pridelek za 50%. Po splošni sodbi smo letos natrgali 2/3 normalnega vinskega pr^elka. Vzroki (mraz, neugodna cvetna doba j. e.) za okrnjeno 1/3 letine so znani. To zgubo precej zravnava kakovost pridelka. Ob dobrem kletarjenju bodo kmetje lahko točili vino brez vsake napake. Ali bodo tudi letos v zadregi za vnovčenje tega pristnega in zdravega pridelka? To pa res ni potrebno. Le uslugo bodo storili sebi in pivcem, če bodo čimprej pričeli a osmicami; še večja pa bi bila ta usluga, če bi se končno odločili za ustanovitev gospodarskih društev in odprli svoje zadružne gostilne. Fižol ni našim razmeram (podnebju) preveč primerna rastlina. A naše gospodinje vedo, kaj ta pomeni v prehrani, zlasti za naše tako posrečene, zdrave in tečne mineštre. Zato ga nočejo opustiti. Letos so s tem pridelkom zelo zadovoljne. žito je dalo srednji pridelek, drugi pridelek (ajda, repa) pa se ni izkazal. Rekli smo, da odločajo pri letini razen narave tudi naše ne le zdrave in pridne, ampak tudi umne roke. Pridnih rok je pri nas dosti, umnih -pa, žal, veliko premalo, čeprav naletimo na izsledke uma v vsej gospodarski in drugi dejavnosti. Kdor to vidi in pojmuje, kdor zna izračunati težke posledice, ki se zaradi tega kažejo v našem vaškem gospodarstvu, se vpraša, kako se bo to končalo. Navzgor — nasproti oblasti je bilo že dosti ustreznih prikazovanj, prošenj, zahtev in kritik. Ne maramo jih ponavljati. Navzdol — našemu delovnemu kmetu pa pravimo: Ne gre nam s tem člankom toliko za prikaz letošnje letine (ki je itak že pod streho), kolikor za naslednjo letino. V ta namen svetujemo: 1. Odločno zahtevajte, da vam kmetijsko nadzorništv'/ preskrbi v zimskih mesecih primerna predavanja in večerne kmetijske tečaje v slovenskem jeziku! 2. Preskrbite si strokovni tisk (knjige, revije) in skrbno sledite kmetijskim nasvetom v naših listih! 3. Ko stopate v novo gospodarsko leto, skrbite da bo delo čimbolj smotrno in napredno. Treba je uvaževati dejstvo, da so vse kmetijke veje medsebojno povezane in odvisne, a tudi, da ima določena veja v kmetijskem gospodarstvu prvenstvo, ker je osnova vsem ostalim. To vlogo ima pri nas živinoreja. Kako naj si predstavljamo njeno izboljšanje, dokler ne posvečamo skoro nobene skrbi senožetim?! Pravimo, da je brez gnoja škoda vsakega koraka na njivo ali v vinograd. Do tukaj smo resnico že spoznali. A od tod do senožeti? Mar ni prav v krmi ključ k uspešni živinoreji in z njo k bolj naprednemu in donosnem^ gospodarjenju. Najprej torej gnoj na travnik, da ga bosta nato toliko več dobila njiva to vinograd. AH se spomnite nasvetov o zimskem obdelanju njive in vinograda? Torej: če le vreme to dopušča, v globoko brazdo (ah kop) dober, vdelan gnoj! To ni le odločilno sredstvo proti suši, ampak tudi za zvišanje pridelka. J. P. Kako obrezujemo trte Vračamo se ponovno na to vprašanje, da bi prispevali k razjasnitvi in na podlagi iskušenj praktikov to znanstvenikov postavili nekaj osnovnih trditev. Takoj lahko trdimo, da v drugi polovici novembra ni več strahu, da bi rez neugodno vplivala na pridelek v prihodnjem letu. V tem času so listi že popolnoma orumeneli in to je znak, da se je njihovo življenje zaključilo, če torej obrezujemo, se nam ni treba bati, da bi delali napako. Napačno bi bilo, če bi začeli z obrezovanjem takoj po trgatvi. V nekaterih predelih, kjer rajši vi dimo da trta začne poganjati kasneje, ker se bojimo poznih pomladanskih mrazov, je zgodnje obrezovanje na mestu. Težko je postaviti neki recept, ki naj bi veljal za vse predele to za vse sorte ali celo za vse trte. Gotovo je da obrezovanje trite takoj) po trgatvi močno oslabi rastlino, če je ta ukrep opravičen pri tistih trtah, ki bujno rastejo in se zaradi tega slabo otpraše, se zgodnje obrezovanje zelo negativno odraža na slabo rastočih trtah. Z zgodnjim obrezovanjem bomo dosegli to, da bo oslabljena trta kasneje pričela rasti in bo rastla bolj zmerno; zato bosta opraševa-nje in oploditev tako močna, da bomo imeli na vsaki trti precej grozdja. Če bo dosti grozdja, bo seveda to slabše in tudi vino bo vsebovalo manj alkohola, če bomo obrezovali trte, pozno to je, ko so listi že odpadli se bo v trtah nabralo dosti rezervne hrane. Trta bo pognala zgodaj spomladi. Rast bo bujna. Vsled bujne rasti bosta opraševanje in oploditev slaba in zato bomo imeli manj grozdja, ki pa bo boljše kakovosti in vino bo vsebovalo dosti alkohola. Ko so listi rumeni, ne igra več nobene vloge, če počakamo še 10 ali 15 dni. Važno je, da ločimo pojem »zgodnje obrezovanje«. Zgodno obrezo-vanje izvršimo takrat, ko je večina listov še živa, to je zelena. Kaj mislite, kaj bi vam rekel kmet, če bi mu svetovali, da odstrani živi kravi pljuča? Ne pozabite, da so listi pljuča rastline! Lekačev Štefan pravi, da si zemlja po osmih mesecih kar želi sonca; zato začni z obrezovanjem zgodaj. On misli, da je zemlja v osmih mesecih, to je v tistem času, ko so latniki zasenčeva-li, obupno trpela. Prav toliko je trpela, posebno če smo jo pridno obdelali da ni bila zbita, kot trpi vsakdo, ki ga postaviš v poletni vročini v prijetno senco. Znanstveniki trde, da povzročamo zemlji, največjo škodo če jo pustimo nepokrito, da jo neusmiljeno izpira dež in jo biča sonce s svojimi žarki. Moderna načela o kmetovanju gredo celo tako daleč, da rajši prenašajo da raste na njivi plevel kot da je njiva gola. Posevki zasančujejo zemljo to ne dopuščajo, da se njena struktura ruši. V taki zemlji se veselo razvijajo bakterije, ki razkrajajo gnoj in druge organske snovi ter z njihovimi telesci lepijo male grudice med seboj. Pravimo, da ima zemlja grudičasto strukturo, če sonce prepeka zemljino površino, se te bakteriji premaknejo globlje in zgornja plast je tako rekoč mrtva. To pri trti ne igra sicer posebne vloge, ker so njene korenine razpredene v globljih zemeljskih plasteh. Ne smemo pa pozabiti, da se mineralne snovi, ki nastajajo v površinskih slojih, izpirajo v koreninsko področje, če prekinemo delovanje bakterij v gornjih .plasteh bo tudi v spodnje plasti dotekalo manj hranljivih snovi. Iz tega je razvidno, da ni zasenčenje zemlje v poletnem času tako škodljivo, kot si človek predstavlja. Zgodnje obrezovanje (po trgatvi), ko se trta pripravlja na zimsko’ mirovanje, predstavlja še eno nevarnost. Oktober sodi med najbolj deževne mesece. Vsak dež sproži .ponovno rast rastlin, katere porabijo precejšnji del asimilirane hrane, ki bi sicer služila kot rezerva, za nepotrebno jesensko nadaljevanje rasti, če pustimo trto še neobrezano, se pritisk vode odraža v majh-nemnem merilu in je zato tudi rast omejena. če zgodaj obrežemo trto, ko še ni prešla v stadij zimskega mirovanja, deluje pritisk vode, ki se pojavi po jesenskem dežju, močno in če je vreme dovolj toplo, trta lahko močno požene. Posledica rasti je izgubljanje rezervne hrane in slabo dozorevanje lesa. Take trte so v nevarnosti, da pozimi zmrznejo. Na njivi: Dokončamo setev ozimin če nam vreme le dopušča. Posevke, ,ki so se že vko-reninili bomo gnojili z nitrati, čim rastlinice poženejo tretji list. S tem bomo pomagali pri vraščanju posevkov. Za vsak hektar porabimo približno 40 leg. apnenega nitrata. Se pred nastopom mraza bomo preorali vse površine. Brazde bomo pustili odprte, da bodo vpijale do-voljno količino vlage čez zimo. Na travnikih: Te bomo pognojili z dobro preležanim kompostom. Na det&ljišča bomo raztrosili fosforna in kalijeva gnojila (6 stotov superfosfata ali Thomasove moke na vsak hektar in 1,5 stotov kalijeve soli na hektar). Se pred gnojenjem bomo pobranali travnike, da poživimo rušo in uničimo mah. V sadovnjaku: Nadaljujem0 z obrezovanjem drevja in posadimo čimprej sadna drevesa. Začnemo izvajati zimsko škropljenje. Posebno dobro se odraža na sadnem drevju škropljenje s 3% bordško brozgo, ki uniči prezimujoče trose raznih glivičnih bolezni. Pri tem škropljenju moramo paziti, da je delo res temeljito tako da ne ostane niti najmanjši del nepoškropljen. V vinogradu: čimprej končamo globoko kop in gnojimo vinograde s hlevskim gnojem. Kjer se med letom pojavijo trtne pršiče. v zimskem času škropimo trto s 15 — 20% žvepleno apneno brozgo ali z drugimi enakovrednimi preparati, kot so apneni polisulfid »Roma" gma« (Poiisolfuro di Calcio »Romagna«), barijev polisulfid (Poiisolfuro di Bario). S starih trt bomo počistili tudi staro lubje, da. pod tem ne najdejo zavetje razni prezimujoči škodljivci. Na vrtu: Pripravi zemljo za pomladansko setev vrtnin. Vrtno zemljo moramo obilno pre-gnojiti s hlevskim gnojem, ker potrebujejo za hitro rast rahlo in s hrano dobro založeno zemljo. Tople grede moramo zračiti v toplih dopoldanskih urah. Temperatura v toplih gredah ne sme .pasti pod 15° C. V kleti: Moramo paziti, da temperatura ne pade nikdar izpod 7» C. V hlevu: Slamo, ki jo pokla-damo živini, moramo rezati na slamoreznici; prav tako moramo pripraviti krmno peso, repo in druge korenovke. Paziti moramo, da v hlevu ni prepiha. SANITETNA L POSVETOVALNA SLUŽBA V KOKOŠ JEREJI Zaradi vedno večjega razvoja kokošjereje na kmetijah in proizvodnje piščancev za zakol v naši pokrajini, je Pokrajinsko kmetijsko nadzormištvo imelo za potrebno, da sporazumno z uradom pokrajinskega živinozdravnika organizira posvetovalno sanitetno službo v kokošjereji. Omenjena služba, ki se opravlja že nekaj mesecev, se je pokazala kot zelo koristna za našo kokošjerejo. Poverjena je bila specializiranemu živinozdravniku zooprofi' laktionega poskusnega zavoda — sekcija za Furlanijo, ki je na razpolago rejcem z nasveti, nanašajoči se na bolezni in zdravljenje perutnine, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu pri Pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu — ulica Ghega, — štev. 6/1 — tel. 23927. Posvete- / valna lužba to diagnoza sta ij brezplačni! (Naj k temu obvestilu dodamo mnenje naših kmetovalcev in gospodinj, ki pravijo, da bi bil pouk o kokošjereji neprimerno bolj uspešen, ko bi se naši ljudje lahko posvetovali v svojim lastnem jeziku). Za rešitev stanovanjske krize Koper, november šele v zadnjem latu je nujna potreba po novih, kulturnim zahtevam ustrezajočih stanovanjih, povzročila ob novi slovenski obali znatnejšo gradbeno delavnost, ki pa je bila, kolikor prihajajo v po- delovati na tem področju po vzorcu podobnih zavodov v Ljubljani in v Kranju ter slične ustanove v Celju. Njegova glavna naloga naj bi bila pospeševanje načrtnega in ekonomičnega zidanja stanovanjskih hiš s preskrbo načrtov za gradnje, ustrezajočih predpisom urbanističnih organov, potrebnih listin za ureditev imo-vinsko pravnih odnosov, z nastavljanjem posebnih gradbenih nadzornih organov in vabil s primernimi ukrepi zaradi zmanjšanja gradbendih stroškov in racionalnega načina gradnje. Tako bo n. pr. gradbenim interesentom z licitacijami pridobival stike z gradbenimi in obrtniškimi podjetji, ki bodo naročena dela opravljala poceni in pri tem jamčila za dobro izvedbo. Dr. O. štev povsem nove stanovanjske zgradbe, v glavnem orne- SOL IZ TURČIJE jena na Koper in njegovo Zadnji teden so pred veliki-najbližjo okolico. V Piranu in mi skladišči piranskih solin tudi drugod ss je ta delavnost pristale kar tri ladje, s katerih usmerjala bolj na prilagoditev in izboljšanj e že obstoječih stanovanjskih hiš. Toda vse to je bilo nezadostno spričo dologoletnega zastoja vsakega dela na tem področju, kar jasno potrjuje dejstvo, da je n. pr. pri stanovanjskih uradih v Kopru, Izoli in Piranu nerešenih nad 3000 prošenj za dodelitev stanovanj. V tem položaju je vsaka pobuda za gradnjo novih stanovanj dobrodošla, pa naj prihaja s strani organov javne uprave in gospodarskih organizacij, ali pa s strani zasebnikov, ki bi hoteli graditi stanovanjske hiše na zadružni osnovi. Da se p.a vsaki taki pobudi olajša izvedba koristnih načrtov, se pripravlja v Kopru ustanovitev zavoda za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo. Ta zavod naj bi pričel ij ' IZVOZI Ribije konzerve (sardine, filete, skuše, tunjevinu i dr.); sianu ribu; sardelni! pastu; spužve in korale. UVOZI Brodske motore i rezervne dijelove za iste, zatim razne pribore i potrebštine za ribarstvo i prehrambenu industriju. SAP = Turist Biro = Ljubljana PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — TRST Od 1. maja do 30. septembra dnevno — Od 1. oktobru do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo. 6.30 odhod LJUBLJANA prihod 21.00 7.45 POSTOJNA 19.45 9.30 prihod TRST odhod 18.00 PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — GORICA V veljavi od 15. novembra 1956 do 15. junija 1957 Vsako soboto. 6.30 odhod LJUBLJANA prihod 17.30 7.45 POSTOJNA 16.15 9.25 NOVA GORICA 14.35 10.10 prihod GORICA odhod 13.50 KOVA AVTOMOBILSKA ZVEZA LJUBLJANA-P0ST0JNA- GORICA Octko-cL auto-Luiau S. A.P. OBVESTILO REJCEM BIKCEV! Obveščamo zainteresirane živinorejce, da bo v decembru jesenski pregled za potrditev bikov. Zakon ne dovoljuje držati nepotrebnih, nad 10 mesecev starih bikov ali za katere ni v teku prošnja za potrditev. Vsi lastniki, katerih bikci bodo prihodnjega meseca — decembra — stari 10 mesecev, morajo predložiti svoji občini do konca. tega meseca prošnjo na posebnem obrazcu, ki se dobi isto-tam, naslovljeno na pokrajinsko komisijo za potrditev bikov — Ulica Ghega, štev. 6/1. Prav tako morajo predložiti prošnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče meseca decembra. Vsa potrebna pojasnila prejmete na sedežu komisije aJli telefonlčno na štev. 23-927. OBVESTILO Obveščamo vse dvolastnike, ki posedujejo gozdove v bivši Coni B, da morajo že letos vložiti prošnjo za sekanje drv v letu 1957. Sekali bodo lahko spomladi ali jeseni. Opozarjamo vse prizadete, da vložijo tozadevne prošnje v pisarni Kmečke zveze do 24. decembra tega leta, ker se po tem roku prošnje ne bodo sprejemale. — Tajništvo Kmečke zveze. Vsako soboto Iz Ljubljane ub 6.3(1 iz Gorice ob 13.50 OSiadi curtabui-ou i/iadj.etj.a. RIBI: Vsak četrtek Iz Gorice ob 7.00 Iz Ljubljane ob 17.00 Za vse Ifaše potrebe po avtomobilskem materialu in po gumah obrnite se z zaupanjem ua: u MM um KOVA GORICA Telefon 07 ZALOGA STAVBNEGA MATERIALA IN LESA v v jmm Opčine, Narodna ulica št. 77 IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. ..Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnili izdelkov, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek Telefon štev. 3 so nato izkrcavali turško sol. Med temi sta bili tudi »Bistrica« in »Tisa«, ki sta pripelje li vsaka po 650 ton turške soli. Letos so piranske soline pridobile precej več soli kakor lansko leto, vendar ne dovolj, da bi z drugimi jugoslovanskimi solinami lahko krile domačo potrebo. Mnogo soli gre danes tudi za industrijo. Trgovina med Jugoslavijo in Turčijo je sicer v zastoju. Turčija bi morala izvozita v Jugoslavijo po 100.000 ton žita na leto to 4.000 ton bombaža; zaradi slabe letine ni mogla izvoziti dogovorjene količine pšenice, druge strani pa je turški bombaž za 80% dražji kakor na svetovnem tržišču. KAKI JE DOBRO OBRODIL Na Koprskem, zlasti okoli Sv. Lucije je letos kaki zelo dobro obrodil. —i =5 Od ustalitve do padanja cen v Jugoslaviji Prvi ugodni znaki gospodarskih ukrepov Ljubljana, novembra Letošnji gospodarski plan je bil v Jugoslaviji sprejet z zamudo. Čeprav so bile smernice, ki jih vsebuje, znane žcj konec lanskega leta, je zakasnelo sprejetje plana imelo precej neugodnih posledic za gospodarstvo. Gospodarske organizacije so namreč oklevale s proizvodnjo v polnem zamahu, ker jim niso bili pravočasno znani letošnji gospodarski instrumenti, ki bi lahko bistveno vplivali na smer njihove proizvodnje. Tako lahko sedaj, ko je večji del leta za nami, ugotovimo za prvo polovico leta, da se planska predvidevanja niso izpolnila in da kažejo podatki v veliki meri sprva padec, kasneje pa le skromen dvig proizvodnje v primerjavi z lanskim letom. Plan je zadal proizvodnim podjetjem nalogo, da dvignejo proizvodnjo v celoti za 10% nad lansko. Do konca prve polovice leta se je proizvodnja dvignila le za 2%; kakor bomo pozneje videli, je v drugem polletju nastopilo občutno zboljšanje. Kje so vzroki tako slalfega dviga proizvodnje v I. polletju? Enega smo že navedli; ta pa ni niti edini niti najbolj pomemben. Pač pa navajajo kot najvažnejšega velik izpad električne energije zaradi vremenskih razmer, kar je povzročilo izklopitev iz proizvodnje mnogih podjetij za delj časa. Velika tovarna dušika v Rušah in Tovarna aluminija v Kidričevem, da ne omenjamo drugih, so bile bistveno prizadete. Nadaljnji vzrok tako skromnega porasta v proizvodnji v prvi polovici leta je tudi preorientacija proizvodnje v številnih podjetij. Gre namreč za prehod iz proizvodnje investicijskega in reprodukcijskega materiala na proizvode za široko potrošnjo. Po teh namreč vlada v jugoslovanskem gospodarstvu veliko povpraševanje in ponudba tudi iz uvoza ne more kriti vseh potreb. Za preorientacijo proizvodnje pa je potreben določen čas. Na gibanje proizvodnje je vplival tudi nagel prehod na znižanje investicijskih del in gradenj. Ugotovljeno je, da je bil vpliv tega znižanja, določenega po planu zlasti glede gradenj, nepričakovano velik in se je sprva odrazilo navedeno znižanje v skoro vseh gospodarskih vejah. PREOBRAT V II. POLLETJU V drugi polovici leta zapazimo veliko spremembo v dosedanjem razvoju. 2e v juliju, še bolj pa v avgustu se je proizvodnja naglo dvignila in kot kažejo vsi podatki, je ta dvig v septembru še večji. V avgustu je namreč dvig dosegel 14% v primerjavi z lanskim letom. Optimisti računajo, da bo jugoslovanska proizvodnja kljub slabšemu pridelku v kmetijstvu, kar bo zlasti vplivalo na predelovalno industrijo, dosegla letos po planu predvideno 10% zvišanje' proizvodnje. VPRAŠANJE BLAGOVNIH ZALOG Glavni namen letošnjega družbenega plana je bil dvig proizvodnje v tak: meri, da bi se ustvarile zadostne zaloge zlasti blaga, namenjenega široki potrošnji. Doslej je namreč gospodarstvo čutilo pomanjkanje tega, ker ni bilo vsega niti »za sproti«. S tem je bilo tudi zvezano veliko skakanje cen; med potrošniki je bil razširjen strah, da tega ali onega blaga ne bo več na trgu. Danes lahko trdimo, da se v jugoslovanskem gospodarstvu ustvarjajo za loge, ki že ugodno vplivajo na gospodarstvo, zlasti na cene. Z meseca v mesec kažejo statistični podatki, da se cene ne le ne dvigajo več, temveč je bil v zadnjih mesecih zabeležen celo njihov padec. Čeprav ta ni velik, je vendar značilen, ker kaže indeks cen v zadnjem letu precejšnjo ustaljenost. To je vsekakor omembne vredno. Poleg tega cene na malo ne kažejo težnje za dviganje, kar je danes značilno za skoro vse evropske države. Kljub tem uspehom in znakom ustalitve moramo zabeležiti nekaj pojavov, ki niso v celoti pozitivni in ki jih bo potrebno v bodoče vskladiti, da ne bi bil njihov vpliv prevelik. Znatno se je namreč spremenila struktura proizvodnje v primerjavi s planom. Dočim so nekatere proizvodne veje pokazale porast preko predvidevanj, so druge pokazale nazadovanje. Med temi je bila tudi tekstilna industrija, ki se je v zadnjem času popravila; dalje industrija gradbenega materiala in druge. Posebno je to vprašanje važno za tiste industrije, ki so s svojo proizvodnjo zašle v težave, ker so se jim začele kopičiti zaloge zaradi slabe prodaje. Med temi so zlasti industrije strojev, avtomobilov in druge. Za tekstil je trajala negotovost samo nekaj časa, zaloge so se kopičile; položaj pa se je v zadnjem času občutno popravil. Nekateri so dolžili za ta pojav uvoz tekstila, vendar so bili vzroki drugje; saj je bilo doslej uvoženega le malo tekstila. Uvoz tega ne doseže doslej niti 4% domače proizvodnje. Pač pa je imel uvoz ugoden vpliv na domačo proizvodnjo, ki je prisiljena bolj upoštevati zahteve in potrebe potrošnika in dvigniti kakovost izdelkov. Glede kopičenja zalog naj omenimo, da n. pr. v nekaterih tovarnah avtomobilov zaostajajo na zalogi vozila, čeprav je čutiti veliko potrebo po njih. Poskus, da bi rešili to vprašanje je le delno uspel. Narodna banka namreč omogoča prodajo nekaterih proizvodov določenim podjetjem na obroke od dveh do treh let. Kot kaže, so pogoji za tak nakup neugodni in jih bo treba o-militi, zlasti pa bo potrebno določiti, katera sredstva bodo kupci v bodoče lahko porabili za tak nakup. Danes namreč ne vedo, iz katerih sredstev bodo lahko naslednja leta plačali obtoke. Kopičenje zalog je zlasti nevarno za tekstilno industrijo, kjer imajo največji vpliv modne zahteve, katerim se vedno bolj vdajajo tudi jugoslovanski potrošniki. V tej zvezi moramo omeniti, da se v zadnjem času zlasti ostro napada u-voz nekaterih vrst blaga, ki ga imajo domača podjetja dovolj in celo boljšega. Javnost se protivi dosedanjemu načinu kupovanja in prodaje blaga izven države. Naglaša se potreba, da se ba-vijo s kupovanjem v tujini strokovno sposobni ljudje, ki morajo dobro poznati tuje trge in domače potrebe. Pogosto so nakupovalci v inozemstvu u-stvarjali neutemeljeno mnenje o veliki lakoti po blagu v Jugoslaviji. Pri tem so kupovali tudi demodirano in nekvalitetno tekstilno blago ali proizvode, ki lih je doma dovolj. Poleg tega se je tako uvoženo blago prodajalo na dražbah z licitacijo. Tako je n. pr. dosegel italijanski krombi, ki stane v Italiji okoli 6.000 lir, ceno 11.000 din, kar je vsekakor pretirano. Na ta način seveda ni mogoče doseči nikake stabilizacije ali znižanje cen. Zato bo tak sistem nakupa in prodaje v načelu ukinjen. Namesto tega bodo tuji kupci povabljeni v državo, da ponudijo svoje blago po načelu licitacije minuendo, se pravi, kdo da ceneje in boljše. UGODNA TRGOVINSKA BILANCA IN KREDITNI POLOŽAJ V splošnem je treba ugotoviti, da se tudi zunanje trgovinska bilanca razvija ugodneje. Uvoz blaga se je namreč zelo znižal, dočim se je izvoz veča in bo presegel letos po planu predvideno višino. Tako se je primanjkljaj v bilanci znatno znižal, kar vpliva tudi na stabilizacijo tržišča. Končno moramo še omeniti kreditni položaj, ki kaže do konca avgusta porast kreditov. V primerjavi s koncem lanskega leta je porast dosegel skoraj 200 milijard, s čimer je bil presežen v celoti en milijon. Vzroki za to so zelo različni. V prvi vrsti je šlo pri dvigu za ureditev kreditov v številnih podjetjih, ki so imela premalo obratnih sredstev. To je bila posledica »trde roke« Narodne banke, ki ni dopuščala prevelikega dviga kreditov. Drugi razlog je dvig proizvodnje in začetek poslovanja novih podjetij. Dalje je ustrezen znesek kreditov šel za samoupravne organe, ki niso mogli zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov krili svojih izdatkov. V septembru se je ekspanzija kreditov nehala in ni opaziti več kakih večjih dvigov. Vprašanje kratkoročnih kreditov bo rešeno ob koncu leta, ko bodo podjetja prejela svoj sklad obratnih sredstev. Postopek izračunavanja tega sklada v celoti in za posamezna podjetja je sedaj v teku. Vsekakor bo v bodoče imela rešitev tega vprašanja velik pomen za kreditno problematiko v Jugoslaviji, ki je doslej predstavljala nenehno nevarnost ravno zaradi možnosti prevelike ekspanzije kratkoročnih sredstev. Končno je del kreditov porasta skrit tudi v velikihi zalogah blaga v proizvodnji. (Trgovina je previdna in se z blagom ne zalaga preveč, ker računa na padec cen). Banka je namreč kreditirala v velikem obsegu zaloge v proizvodnji, da bi tako omogočila njihovo ustvarjanje in višanje in končno vpliv na trg oziroma na cene blaga. Z nadaljnjo pravilno kreditno politiko bo seveda lahko odločilno vplivala na nižanje ali uravnavanje zalog in to tako, da bo podjetja prisilila k prodaji pa nižjih cenah. Morda je treba v tem zaznati najvažnejšo možnost stabilizacije in predvidenega padca cen, ki se je v posameznostih že pokazal. -zj- Jugoslavija je preskrbljena z živili Državni sekretar za blagovni promet dr. Marjan Brecelj je v svoji izjavi novinarjem navedel podrobne podatke o pteskrbi Jugoslavije z živili. Od julija tega leta je Jugoslavija že uvozila 40 tisoč ton žita, poleg tega je bilo že sklenjenih pogodb za uvoz 925.000 ton žita iz Amerike, nadalje za uvoz 32.000 ton masti in okoli 7.000 ton olja. Ker na rašča potrošnja sladkorja, ga bodo u-vozili več, čeprav ga doma že mnogo pridelajo. Riž se bo verjetno pocenil. Uvozili bodo 1200 ton limon in 2000 ton pomaranč. Uvoz blaga za potrošnjo bo v prihodnjem letu bržkone povečan za okoli 50% v primeri z letošnjim. Povečali bodo predvsem uvoz električnih aparatov za gospodinjstvo, kovinskih izdelkov, predmetov iz plastičnih mas itd. Bolje bo treba razviti trgovinsko mrežo. Pred vojno so imeli v Jugoslaviji 90.000 prodajaln, danes jih je samo 36.000. Najboljše uspehe v organizaciji detajlistične mreže so dosegli v Zagrebu, kjer so uvedli tako imenovane pavšalne trgovine. Zanimive so bile izjave državnega sekretarja za blagovni promet glede re organizacije zunanje trgovine. Komite za zunanjo trgovino bo lahko industrijskim podjetjem direktno odobril določeno vsoto deviz za uvoz določenega blaga. Ta bodo svobodno odločala o izbiri uvoženega blaga. Zaradi vsklajeva-nja cen na domačem in tujem trgu pa bodo uvedli carinske tarife. Dokler ne bodo določene te tarile, bodo začasno veljali uvozni koeficienti, s katerimi bo do usmerjali uvoz in ščitili domačo industrijo. Državni organi bodo nadzirali uvoz, dokler ne bo uveden nov uvozni režim, da ne bi uvažali nepotrebnega blaga. Uvoženega blaga ne bodo prodajali na dražbi. Tako hoče država zaščititi potrošnike glede izbire blaga kakor tudi glede cene. V deželi boksita in aluminija Riazisikovajnje tal in iskanje surovin v zadnjih letih v Jugoslaviji sta dala vsestranske ugodne dosežke. Mnogo je prispevalo k temu tudi stalna težnja države za čim večjo gospodarsko osa-mosivcijiitvijo; država je v ta namen tudi podprla načrte, za izgradnjo novih industrijskih obratov in za razširitev starih. Tako se bo izvoz surovin zmanjšal v dobro izvoza že izdelanih industrijskih predmetov. To bo zagotovilo industriji več finančnih virov tudi za nabavo novih potrebnih strojev. Manj razvita do pred nekaj leti je bila proizvodnja aluminija. Jugoslavija je morala uvažati tako tudi predmete široke potrošnje. Industrijska proizvodnja aluminija ni bila razvita, čeprav je v državi mnogo boksita, v Dalmaciji, Istri, itd. To surovino so zaradi pomanjkanja predelovalnih središč izvažali v tujino, tako n. pr. tudi v Italijo. V zadnjih letih so odkrili nova le^ žišča boksita v Črni gori, Hercegovini in Dalmaoijd. Tako znašajo po mnenju strofcovnjiafcov sedaj zaloge boksita v Jugoslaviji okoli 120 milijonov ton, kar bi zadostovalo domači industriji aluminija do leta 2040. Za proizvodnjo aluminija je potrebna tudi preskrba emrgije za topljenje surovine z elektrolizo. Ce so ležišča boksita na področjih, kjer hi lahko v doglednem času zgradili hidroeentra-le, je rešitev tega vprašanja znatno olajšana. Lanska proizvodnja aluminija v Jugoslaviji je znašala 11.500 ton, t. j. dvakrat in pol več kot leta 1954. Tovarni v Kidričevem pri Ptuju in Lo-zovcu pri Šibeniku sta že v prvem letošnjem polletju proizvedli 8.000 ton, kar da slutiti, da se bo proizvodnja do konca leta še bolj povečala. Strokovnjaki so mmenjia, da bi lahko bila proizvodnja še večja, če ne bi primanjkovalo surovine (boksita), ki jo mora Jugoslavija še vedno izvažati, da tako zadosti že sklenjenim pogodbam. Gre tudi za uravnovešenje trgovinske bilance. Lota 1955 je izvoz boksita vrgel okoli 10 milijard deviznih dinarjev. Računajo, da bo jugoslovanska industrija dosegla svoj popoln razmah nekako v 10 letih, potem ko bodo izvedli celoten načrt za gradnjo novih objektov. Naložiti bo treba v ta namen okoli eno milijardo' dolarjev. V načrtu je graditev velikih obratov v Titogradu in Mostarju ter razširitev'tovarne' v Lozovcu. Vzpordno bodo gradili tudi elektrarne. V Hercegovini so v tem pogledu že napravili velik korak z gradnjo hidro-centrale na Neretvi v Jablanici. Po uresničenju teh načrtov bo proizvodnja aluminija v Jugoslaviji dosegla letno okoli 260.000 ton ter 500.000 glinice in 150,000 ton anodnih mas. M. Ban ZA MODERNIZACIJ O JUGOSLOV N-SKIH ŽELEZNIC. Uprava jugoslovanskih železnic je sklenila, da bodo jugoslovanske tovarne v bodoče gradile samo električne lokomotive z zmogljivostjo 2.000 kW Dieslovih lokomotiv. Takšna lokomotiva naj bi dosegla br-zino 120 km na uro. Graditev parnih železniških strojev bo opuščena. Poskusi z Dieslovimi lokomotivami so se dobro obnesli. Železnice bodo nabavile 60 električnih lokomotiv. Danes je v Jugoslaviji 156 km elektrificiranih prog. Po vojni so elektrificirali 54 km železnic, med temi tudi progo od Postojne do Planine (18 km). V načrtu je elektrifikacija prog Jesenice - Ljubljana in Ljubljana - Zagreb. Aluminijski kombinat pri Titogradu V »Pobjedi« (Titograd) navaja Filip Bajkovič podrobnosti o aluminijskem kombinatu, ki ga bodo zgradili pri Titogradu s posojilom Sovjetske zveze, in sodelovanjem Vzhodne Nemčije. Po izgradnji prve faze bi letna proizvodnja kombinata znašala 50.000 ton aluminija. V ta namen bi bilo treba vložiti okoli 111 milijard dinarjev. Najprej bo treba zgraditi tovarno glinice, elektrolizo in pomožne objekte; nato hidro-centralo »Gornjo Zeto«, veliki jez na Komarnici s predorom pod Vojnikom in hidrocentralo Gornje Polje z daljno vodno mrežo ter končno gasifikacijo premoga v Plevju. Proizvodnjo premoga v Plevju bo treba dvigniti na 1,503 000 ton letno. Vse to bi moralo stopiti v poskusni pogon v drugi polovici leta 1961. Prihodnje leto bi delo moralo ta ko napredovati, da bi vsak mesec vlo žili eno milijardo dinarjev; od leta 1958 pa po dve milijardi na meseč. Ko bodo v obratu vsi objekti alumi nijskega kombinata, bo ta zaposlil 3.770 delavcev in strokovnjakov; med lemi 1270 nekvalificiranih, 1163 polkvalifici ranih in 935 kvalificiranih delavcev, 146 tehnikov in 55 inženirjev, 198 komercialistov in drugega osebja. Na vprašanje »Zakaj pri Titogradu«? odgovarja »Delavska enotnost«, da so se strokovnjaki odločili za ta kraj, ker je jugovzhodno področje Jugoslavije -Dalmacija, Hercegovina in črna gora -enotno aluminijasto področje lako po naravnih virih surovin, kakor tudi glede pridobivanja električne energije. Na področju od Nikšiča do Titograda čez Mostar do Splita in Šibenika je vse, kar je potrebno za graditev aluminijske industrije, in sicer velika ležišča boksita, bogate zaloge premoga, lignita in hidroenergije z elektrarnami, ki jih že grade ali ki jih bodo pričeli gra diti, ter magnezij, ki je prav tako potreben. Aluminijski kombinat bi po dokončni izgraditvi proizvajal letno okoli 100.000 ton aluminija. Posojilo bo Jugoslavija izplačevala z izvozom alumini ja. Italijanska knjiga o jugoslovanskem gospodarstvu Zavod za gospodarsko geografijo na tržaški univerzi je izdal pred kratkim knjigo, ki jo je pod naslovom »La Jtt-goslavia Economica« (Zal. Giuffre-Mila no, 1956 str. 419) napisal Giorgio Ro-letio, do nedavna ordinarij te stroke na tržaški ekonomski fakulteti. Ugledni znanstvenik, poznan po svojih knjigah o gospodarski vlogi italijanskih pristaniških mest in posebno Trsta, je lansko leto objavil podobno knjigo o sovjetskem gospodarstvu (G. Roletto, La struttura delPEconomia Sovietica, Giuf-fre-Milano, 1955). Iz tega bi mogli sklepati, da privlačuje avtorja v posebni meri študij vzhodnoevropskih gospodarskih sistemov in želja, da seznani javnost z ustreznimi svojimi izsledki. On sam v novi knjigi o jugoslovanskem gospodarstvu poudarja, da je ta knjiga plod tridesetletnega sledenja gospodarskega razvoja Jugoslavije, ki je z več kot ene plati zanimiv, ne glede na to, da gre za državo, s katero hoče Italija gojiti politične in gospodarske stike. Avtor se oslanja pri svojih izsledkih v prvi vrsti na jugoslovanske uradne statistične vire (Statistični godišnjak, Privreda FNRJ, Mesečni pregled pri-vredne statistike); s pridom je uporabil, kakor sam naglaša, tudi dela jugoslovanskih geografov, kakor Cvijiča, Melika in številne publikacije v raznih jezikih, ki jilt zaradi lega, da imajo Jugoslavijo za »une terre d’experiences«, ni malo. Omenjamo še, da so piscu v marsičem dobro služili tudi članki, ki jih je lani objavilo »Gospodarstvo« v posebni junijski številki, posvečeni italijansko - jugoslovanskemu gospodarskemu sodelovanju. Strokovno oceno knjige, ki je prosta vsake tendenčnosti ali polemičnosti in ki diha iz nje želja po objektivnosti, prepuščamo bolj poklicanim. Gotovo je, da je avtor s to knjigo, ki jo je posvetil v posebni meri Italijansko-jugoslo-vanski trgovinski zbornici v Milanu in njeni tržaški delegaciji, ustregel vsem, zlasti pa vsem italijanskim gospodarskim krogom, ki se želijo bolje spoz- nati z jugoslovansko ekonomijo in njenimi perspektivami. Avtor je zajel v knjigo vse panoge gospodarstva, od poljedelstva in gozdarstva preko rudarstva in industrije do trgovinskega sektorja, pomorskih, suhozemskih in zračnih komunikacij in turizma. V posebnih poglavjih je obdelal italijansko - jugoslovanske trgovinske odnose, splošno politično - ekonomsko evolucijo Jugoslavije v razdobjih 1945-1948 in 1948-1954 pa vse do začetka letošnjega leta; znaten del knjige je posvetil tudi t. i. »človeškemu či-nitelju«, zlasti strukturi in gibanju prebivalstva. Hvale vredno je nakazal, čeprav ie v glavnih obrisih, tudi državni in gospodarski ustroj Jugoslavije. Besedilo ponazoruje 93 zemljevidnih kart, statističnih tabel in raznih diagramov. Knjigo zaključuje avtor z besedami, ki jih tudi mi podčrtavamo: »Kot znanstvenik verujem, da bi mogel odkrit sporazum med obema državama (to je Italijo in Jugoslavijo) v teni obdobju evolucije in novih »izkustev« biti v korist tej in oni strani, posebno če bi se moglo preko golih ekonomskih dejstev preiti na sodelovanje na polju misli in kulture, sposobnem za bogato oplojevanje.« Ugledni avtor naj nam ne šteje v zlo, če ne moremo prezreti izredno številnih tiskovnih napak, ki zadevajo pravo pis jugoslovanskih citatov in zlasti krajevnih imen, kar gre seveda na rovaš tiskarne in korektorjev; kraje, kakor n, pr. Zogbin (Zagreb), Ciakocac (Čakovec), Kjic (Konjic), Kranjska Kon (Kranjska gora), bo vsakdo zaman i-skal na zemljevidu, in tudi imena nekaterih ladij so napačno navedena (Korcuba, Bičkove, Matija Krpan), da omenimo le nekatere izmed bolj grobih napak, škoda, da si tudi druge italijanske tiskarne niso omislile slovenskih črk, katere uporablja že vsakoletni gospodarskogeografski almanah »De Agostini«, ki izhaja v Novari in ki ima celo navodilo za pravilno izgovarjavo. Sicer smo pa založniku, ki je orno- Kako pridobivamo morsko sol Kuhinjska sol, ki se pridobiva v morskih solinah, a tudi v rudnikih soli, je natrijev klorid, ki @a kemično označujemo s kratico Nad, t. j. spoj elementa plina klora s 60 in elementa kovine natrija s 40 odstotki. Pri tehnološkem procesu proizvajanja soli v morskih solinah je morska voda osnovna surovina. Gostota vode Jadranskega morja je nekako 1,026. Areometer Beaume, ki se uporablja na merskih solinah za merjenje odstotka slanosti vode, kaže pri navedeni gostoti 3,5 stopinje slanosti, kar se izraža z označbo 3,5° Be. v naših morskih vodah je torej morje pri 3,5° B6 normalno slano. Slanost raznih morij je pa različna. Tako je odstotek soli v vodah Atlantskega oceana 3,5 do 3,6; v vodah Sredozemskega morja 3,3 do 3,8; v vodah Črnega morja pa le 1,6 do 1,8. Sol se iz morske vode pridobiva tako, da se voda, ki se dovaja z morja, postopoma spušča v sistem ravnih- plitkih, ograjenih bazenov Joto morski obali in da se tam izpostavi vplivu sončnih žarkov in vetrov. Voda izhlapieva pod učinkom teh prirodnih energetskih virov in se zgoščuj e do gostoto, pri kateri se kuhinjska sol ne more več bhra' niti v raztopljenem stanju, marveč se kristalizira na dnu bazena. Ta proces se pa ne vrši enakomerno na vsej površini solinskih polj. Bazeni v solinah se namreč delijo na tiste, v katerih se morska voda zgoščuje od začetne stopinje slanosti do skoraj popolne zasičenosti, namreč do 25° Be, jn na bazene, v katerih se v taki zasičeni vodi sol kristalizira. Bazeni, v katerih se morska voda zgoščuje, se v skladu z napredujočo koncentracijo delijo v bazene L, 2., 3. lin 4. izhlapevanja in v njih se voda zgoščuje do 7, 12-13, 21) in 25° Be. Ta delitev omogoča ločitev vode po kakovosti in količini v posameznih razdobjih koncentracije in tudi izločanje v vodi suspendiranih organskih in anorganskih tvarin, kakor alg, gline itd., a tudi drugačnih rudninskih soli, v glavnem kalcijevega sulfata. Razmerje med povtšino bazenov, ki služijo koncentraciji, in tistih, ki so potrebni zaradi kristalizacije, je na naših obalah po izkustvih podano z raz- merjem 7,35:1, t. j. enemu kvadratnemu metru površine bazenov za kri-staliiBacijD mora ustrezati 7,35 kvadratnih metrov površine bazenov, v katerih se Slana voda zgoščuje. Vsi tri bazeni morajo biti ipravilno zgrajeni na glinastih, popolnama ravnih trdnih tleh, iki ne prepuščajo vode. Zanimivo je, da na novo zgrajene soline več lat ne dajejo polne proizvodnje, ker tla še niso povsem nepropustna in se sol izgublja, ker voda pronica v globino. Premik slane vode iz bazena v bazen se vrši po dovodnih in odvodnih kanatih, pri ravninskih razlikah z izkoriščanjem težnosti, sicer pa s črpalkami, ki jih poganjajo motorji ali pa tudi, kakor v Sečovljah, romantične ve-•trmjače. Zgoščevanje slane vode ali koncentracija zavisi v glavnem od vremenskih činiteljev. Izhlapevanje pospešujejo toplota zraka in same vode, toplotni sončni žarki ter veter, ki donaša nad soline suhe zračne plasti. Ovira pa izhlapevanje vlage v zraku. Pri tem je treba še omeniti, da sposobnost izhlapevanja pri slani vodi ni enaka kakor pri Sladki vodi, marveč manjša, in da se z naraščanjem gostote ta sposobnost zmanijšuje. Radi tega se dogaja, da tedaj, ko je zrak nasičen z vodno paro, sladka voda morda še lahko izhlapeva, dočim slana voda, posebno če je že močno zgoščena, ne samo ne izhlapeva več, marveč prevzema celo iz zraka novo vlago. PROIZVODNJA SOLI IN VREME Iz navedenega je razvidno, kako važne so za (pridobivanje soli iz morske vode vremenske razmere in radi njih tudi zemljepisna lokacija morskih solin. Tako je tudi razumljivo, da so se piranske soline še lahko ohranile, dočim so n. pr. koprske soline bile opuščene; saj je znano, da je v Kopru vlage v zraku večinoma več kot pa okrog Pirana in da je v Kopru tudi znatno več padavin. Padavine so največja nevarnost za proizvodnjo morske soli, posebno če c.gražajo bazene z visoko koncentracijo ali bazene, v katerih je že v teku proces .kristalizacije. Solinarji si pri slabem vremenu sicer pomagajo' s tem, da spravijo že zgoščene slane vode začasno v nalašč zato pripravljene poglobljene kadunje v samih bazenih, a s padavinami zredčeno vodo odstranijo iz njih drugam, da se ne more pomešati z vodo visoke koncentracije. Tako se škoda lahko zmanjša, popolnoma preprečiti se pa ne da. Spričo opisanih vremenskih činiteljev, ki deloma pospešujejo, deloma pa ovirajo ali ogrožajo proizvodnjo, je naravno, da je v naših Jerajih čas proizvajanja soli omejen na samo poletje. Spomladi se opravljajo le 'pripravljalna dela. Treba je urediti vse naprave v solinah, popraviti poškodbe, ki so nastale v zimskih mesecih na nasipih, zidovih, kanalih, zapornicah, sifonih in na samih bezenih. Te poškodbe so posledica padavin v zimski dobi, vetra, poplav, plime, valov itd. šele potem, ko je vse popravljeno in ko že lahko računamo z lepim vremenom, se posamezni bazeni, ki so določeni za izhlapevanje vode, zalijejo z vodo ie mor' ja iali pa iz shranjrnilh zalog prejšnjega leta — s koncentrirano slano vodo, ki naj se še bolj zgesti. Ta začetek proizvajalnega procesa je v naših krajih, glede na vremenske okolnostl, mogoč šele meseca maja ali junija, v posebno neugodnih razmerah pa, kakor so bile letošnje, šele junija ali julija. Najugodnejši čas za proizvodnjo soli sta pri nas julij in avgust. Proizvodnja soli je torej v največji meri odvisna od stalnega lepega suhega poletnega vremena, prav v nasprotju s pogoji za dobro uspevanje vrtnarstva ali poljedelskega gospodarstva. Letošnje vremenske razmere pa niso bile ugodne ne za vrtnarstvo in poljed-lsbvo ne za proizvodnjo soli. Le v mali meri je lepo in suho septembrsko vreme moglo izenačiti velike izgube v proizvodnji na solinah, ki so jih povzročile neugodne vremenske razmere meseca maja in junija. (Nadaljevanje sledi) Dr. O. iašajte v JespotaMf! Ljubljana, novembra Prihodnje leto poteče 10 let, odkar je bila v Ljubljami ustanovljena »Livarna in tovarna strojev«, ki si je skrajšamo nadela ime Litostroj. V novo tovarno je bilo vključenih več manjših podjetij, med njimi tudi tovarna P. G. Schneiter iz škofje Loke kot podjetje za gradnjo vodnih turbin. O škofjeloškem podjetju je zapisal prof. Albert Struna, ki je doslej najbolj podrobno raziskal zgodovino slovenske turbinske proizvodnje, da se »v tej panogi ni povzpelo samo do konstruktivno in kvalitetno sodobne proizvodnje, marveč je vzgojilo tudi solidno število prepotrebnih »vodnih« strokovnjakov, domačih tehničnih ljudi, ki so razen turbin in regulatorjev poznali tudi vso opremo mlinov in žag ter vse drugo v zvezi z izkoriščanjem vodne moči«. S prvim petletnim gospodarskim načrtom pa so bile Litostroju poverjene natege, ki so (presegale prvotni delovni program, med tem gradnja vodnih turbin vseh tipov in velikosti. Litostroj se je tu lahko oprl na več kot stoletno slovensko tradicijo v gradnji turbin, ki nas enakovredno uvršča v (»turbinsko« tradicijo evropskih dežel. Med zapuščino listin turjaških kovačij in fužin, postavljenih v letih 1796 do 1797 ob Krki na Dvoru pri Žužemberku, so namreč našli tudi risbe Four-neyronovih turbin iz leta 1848, ki dokazujejo, da so tam že pred več kot sto leti gradili turbine. Po podjetju Tonnies in po »Strojnih tovarnah in livarnah« v Ljubljani se je ta tradicija nadaljevala tudi v letih pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. To dediščino je prevzel po dra gi svetovni vojni Litostroj, katerega ustanovitev je bila utemeljena tudi z načrtom za industrializacijo in elektrifikacijo Jugoslavije; ta je med drugim terjal ustanovitev podjetja za opremljanje energetskih objektov. Za takšno podjetje je bila Ljubljana kot gospodarsko in znanstveno središče Slove- Prve jugoslovanske turbine v tujini Litostroj nadaljuje stoletno tradicijo nije, kjer je dovolj strokovnih kadrov vseh vrst, hkrati pa tudi ustreznih znanstvenih ustanov in institutov, izbrana kar najprimerneje. DOSEDANJI USPEHI V GRADNJI TURBIN V nepolnih 10 (letih je Litostroj v polni meri upravičil svoj obstoj na področju turbinske proizvodnje. V tem kratkem času se je uveljavil doma in tudi že na tujem. Ne da; bi se spuščali v podroben prikaz posameznih faz razvoja proizvodnega programa tega pomembnega Industrijskega podjetja tako v slovenskem kakor jugoslovanskem merilu, želimo tu najprej prikazati dosedanjo proizvodnjo vodnih turbin, ki zajema dobro polovico celotne proizvodnje Litostroja. Od svoje ustanovitve do danes je dal Litostroj samo jugoslovanski skupnosti strojno opremio za (izkoriščanje nad 500.000 konjskih moči iz vodne energije. To energetsko kapaciteto so ustvarile vodne turbine vseh treh tipov (Pelton, Francis in Kaplan) v temle razmerju; Pelton 78.535 KM 18 enot v 11 centralah Francis 186.790 KM 28 enot v 17 centralah Kaplan 237.450 KM 24 enot v 12 centralah Skupaj 500.775 KM 70 enot v 40 centralah Razvoj podjetja je mogoče slutiti iz dobav, ki so si sledile takole: 1948 : 5 enot 1.510 KM 17.950 kg 1949: 14 enot 18.948 KM 145.400 kg 1950: 10 enot 8.997 KM 132.100 kg 1951: 9 enot 15.345 KM 267.000 kg 1952: 19 enot 135.685 KM 1,552.520 kg 1953: 14 enot 182.670 KM 2,367.340 kg 1954: 11 enot 146.950 KM 960.740 kg Skup. 82 enot 510.105 KM 5,443.050 kg V navedenih težah so zajete samo turbine s pripadajočimi mazalnimi in tlačnimi napravami, regulatorji in turbinskimi zapornimi organi brez kakršne koli druge hidromehanske opreme. Seveda je treba upoštevati, da traja izdelovanje turbinske enote do 10 in celo do 30 mesecev, zaradi česar v gornjem pregledu vrednosti ne rastejo postopoma. Razumljivo je, d,a so v prvih letih prevladovale manjše turbine, a od 'leta 1952 dalje se pojavijo med dobavami že turbine z nad 20.000 KM, predvsem Kaplanove turbine za Dravske elektrarne in HE Zivomik, kakor tudi Francisov e po 32.000 KM za HE Jablanico. Izdelane so tudi že Pelto-nove turbine velikosti nad 15.000 KM za HE Vrla I in celo z nad 50.000 KM za HE Mavrovo. Tudi za najbližjo prihodnost so perspektive ugodne, saj ima podjetje naročila ali pa že v izdelavi turbine, ki bodo dajale nadaljnjih pol milijona konjskih moči; Polt. 8 en. 182.310 KM ca. 778.720 kg Fran. 12 en. 171.260 KM ca. 989.180 kg Kap. 6 en. 128.250 KM ca. 1,824.600 kg Sk.: 26 en. 481.820 KM ca. 3,592.500 kil V podjetju računajo že sedaj, da bo zaradi investicijskilh omejitev kasneje razvoj eldktrifikacijte počasnejši in bo treba zato del kapacitete, ki se bo sprostila, usmeriti na zunanje trge, čeprav so v perspektivi še nova domača naročila v zvezi z naj novejšimi načrti za izkoriščanje energetskih virov za potrebe jugoslovanske industrije, zlasti industrije aluminija. PRVI USPEHI V TUJINI že pred leti je podjetje organiziralo svoj izvozni oddelek, ki skrbi za pla- siranje litostrojskih izdelkov tudi na tujih trgih. Litostroj je (izdelal opreme tudi za prve hidrocenitrale na tujem, in sicer do sedaj v Turčiji, ki je naročila kompletne opreme za štiri hidrocentrale, in v Pakistanu, za katerega je Litostroj izdelal 3 Kaplanove turbine po 6.500 KM za HE Ghichciki Mallian v pokrajini Lahore. Litostroj redno nastopa kot konkurent na vseh (pomembnejših licitacijah za hidrocenitrale v svatu. Danes ne paseneča nikogar, ki pozna hudo borbo ha tem trgu, zlasti v nerazvitih deželah, če se za sodelovanje z Litostrojem na takšnih licitacijah potegujejo tudi najbolj renomi-rama nemška, švicarska, italijanska, francoska in švedska podjetja. OSTALA PROIZVODNJA IN IZVOZ S iprotzvodnjio turbin je v neposredni zvezi izdelava vse ostale hidromehanske opreme električnih central, zlasti pa raznih zapiralnih organov, ki spadajo prav tako v (proizvodnjo Litostroja. Tu so lopute raznih vrst, vodni zasuni, zapornice itd. Od leta 1952 dalje so v proizvodnem programu podjetja tudi prenosniki (reduktorji), že od vsega začetka pa so v tovarni izdelovali dvigala in dvižne mehanizme, ki so jih leta 1953 izdelali okrog 533 ton, leta 1954 pa že blitsu 1.500 ton. Danes so žerjavi Litostroja nadvse po mamben izvozni proizvod. V redni proizvodni program Litostroja spadajo nadalje črpalke vseh vrst. S prodajo črpalk so začeli nekako v letu 1952, in sitoer najprej za domačo uporabo, danes pa tudi že za izvoz. Moderen Strojini park in želja po popolnejši izrabi kapacitet sita narekovala, da je tovarna uvrstila v svoj pro- gram tudi manjše artikle, ki jih izdeluje v serijah. Sem spadajo predvsem ročni škripci tipa »HO-RUK«, lahke mačke tipa »LA-MA«, ploščati in okrogli vodni zasuni, dvigalke itd. K temu programu je treba dodati še izdelavo raznih naprav za kemično industrijo, cementarne, železarsko industrijo itd. že v letu 1953/54 je Litostroj dobavil skoraj 500 ton strojev in naprav samo za kemično industrijo. Podjetje pa ima tudi svoje metalurške obrate, ki dajejo ulitke iz sive in jeklene litine. Priznanje jekiolivarni pomeni vpis podjetja v Jugoregister, v seznam Ltoydovega registra in biroja Veritas. še večje priznanje vsem proizvodom Litostroja pa pomeni naraščajoče povpraševanje po teh proizvodih v tujini, (kakor v Turčiji, Pakistanu, Siriji, Burmi in Braziliji. Velik uspeh v tujimi je Litostroj dosegel z žerjavi, že lami je dobavil za tovarno železniških vagonov v Peram-buru (Madras) v Indiji prvih 30 električnih mostnih tekalnih žerjavov; sedaj je v delu 7 takih žerjavov za to državo. Razen naročil turbin, za Burmo in novih naročil žerjavov za Indijo pa pričakujejo v Litostroju do konca t. 1. še naročila za črpatae postaje v Siriji, kamor je Litostroj poslal tudi ponudbo za opremo nove tovarne cementa. V Brazilijo je Litostroj odposlal 21 ročnih škripcev, v Čile pa 200 kosov teh serijskih proizvodov. Nadalje je prejel naročila za 300 vodnih zasunov za Iran in 800 vodnih zasunov za Egipt-Inozemstvo pa se žarnima tudi za odlitke te tovarne. Neko avstrijsko po-(djetje jih je v 'zadnjem času naročilo za približno 200 ton. Tako izdelki Litostroja utirajo pot na. zunanje trge. Ti uspehi so lahko vsakemu Slovencu v ponos, saj dokazujejo, da so naše delavne roke ne le pridne, temveč tudi sposobne oprav--Ijatii najbolj zahtevna dela din da nas tudi na tehničnem sektorju človeškega napredka ni treba biti prav nič strah. Dr. B. V. gočil izdajo knjige, posebej pa še piscu, ki je vložil vanjo veliko truda, skrbnosti in temeljitosti, zanjo prav hvaležni. Prepričani smo, da bo poleg koristi, ki jo bodo imeli od nje vsi, ki se zaradi študija ali poklica zanimajo za jugoslovansko gospodarstvo in njegovo problematiko, pomagala v največji meri po eni strani, da se razpršijo napačni pojmi o jugoslovanski ekonomski zmogljivosti, po drugi strani pa, da se bodo pravilneje ocenjevali napori jugoslovanskih narodov, da se ta zmogljivost vse-_ stransko izkoristi in še poveča. dr. d. s. Ill(ll(|'‘rilllllllll|]||(!l.(l!>lllll!l!il(ill