INFORMATOR □ ITT P -Tl—j. TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME, VELENJE VELENJE, 3. DECEMBRA 1970 Ob referendumu delovnega kolektiva tovarne IVI uta VSE JE PRIPRAVLJENO V Tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta se pripravljajo na referendum o pripojitvi h Gorenju. Dne 21. novembra je imel njihov delavski svet sejo, na kateri je bila glavna točka razprave - pripojitev k našemu podjetju. Na seji je spregovoril tudi naš generalni direktor, tovariš Ivan Atelšek. Pozdravil je člane delavskega sveta in med drugim tudi dejal: »Gorenje je zainteresirano, da čim bolje usposobi svojo kooperacijsko mrežo. Posebej to velja za vprašanje zagotovitve kvalitetnih livarskih izdelkov. Toda še boljše od navadnega kooperantskega odnosa je združeno delo. Kajti s pripojitvijo bomo postali ena družina z enakimi cilji in z istim načinom nagrajevanja po uspehu. Mislim, da je zavest članov obeh kolektivov tako visoka, da bo sodelovanje v skupnem podjetju prineslo še večje uspehe in razcvit. Tako tudi mora biti, kajti delati moramo tako, da ne bomo v obeh podjetjih delali samo mi, marveč tudi bodoče generacije, to je otroci nas vseh, ki zdaj delamo v obeh podjetjih.« Po besedah generalnega direktorja, tovariša Ivana Atelška je tudi predstoječa združitev eden od ukrepov, ki bo prinesel še večje poslovne uspehe in višji življenjski standard tako nam kot našim otrokom. Na tej pomembni seji delavskega sveta Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta sta bila prisotna tudi predsednik občinske skupščine Radlje, tov. Viktor Seitl in sekretar občinskega komiteja ZK in ljudski poslanec tovariš Žigon. Predsednik Skupščine občine Radlje je pozdravil delavski svet in priporočal pripojitev. Na zadnji strani objavljamo tudi izvleček sklepov s te seje. KAJ MENI O PRIPOJITVI DIREKTOR TOVARNE POLJEDELSKEGA ORODJA IN LIVARNE MUTA 'Prehojena pot našega delovnega kolektiva je dolga in težavna, saj zametek našega podjetja sega že tja v leto 1579. Pridno in marljivo delo članov kolektiva je pripomoglo, da se je podjetje v povojnem času razvilo iz zastarelih barak v solidno podjetje z lepim ogledom na domačem in tujem tržišču. Doseženi zadovoljivi uspehi pa nas ne smejo zavesti. Ne smemo si domišljati, da bomo sami zmogli vse napore, ki jih bo treba premagati, da dosežemo naš cilj. Veliko združevanje materialnih in človeških dejavnikov, veliko koncentriranje proizvodnih faktorjev, ustvarjanje velikih integracijskih celot je danes ekonomski zakon sodobnega sveta. Temu se nima smila zoperstavljati. Združevanje proizvodnih sil v gospodarstvu je tudi v skladu z razvojno politiko naše širše družbene skupnosti. Menim, da nam integracija odpira poleg hitrejšega gospodarsko ekonomskega in tehničnega razvoja ter učinkovitejšega vključevanja v tržno gospodarstvo še nove možnosti za razvitejše samoupravljanje. Naše samoupravno integriranje v združeno podjetje GORENJE - MUTA s skupnimi cilji zagotavlja povečanje proizvodne sposobnosti našega kolektiva, kar nam omogoča večjo in hitrejšo vključitev v mednarodno delitev dela. Oblikovanje skupnih služb, raziskovalnih središč, šolanje kadrov, vpeljava sodobnejše tehnologije in velikih serij brez dvoma povečujejo skupno proizvodno sposobnost in skupne sadove našega dela. Zaradi tega menim, da je naša nadaljnja perspektiva jasnejša in uspešnejša v združenem podjetju, saj nam osnovni pokazatelji zagotavljajo skokovito rast celotnega dohodka kot števila zaposlenih, kar je za nas in za širšo skupnost odločujočega pomena. Tovariši sodelavci! Mislim, da se lahko sleherni član naše delovne skupnosti brez bojazni opredeli za »da« ali »ne«. Pri tem se naj vsak s polno odgovornostjo odloči, ali je za hitrejši in sigurnejši razvoj naše delovne skupnosti in za hitrejši razvoj osebnega in družbenega standarda - ne samo zaposlenih, temveč tudi naših družinskih članov in tudi našega kraja. V kolikor boste imeli v mislih to, ko boste držali v rokah glasovnico in svinčnik, se nam za uspeh ni bati, ker smo že uspeli. Hrabro Sterdin IZDELAN JE ELABORAT O INTEGRACIJI - KAJ PRAVI? Organizacije združenega dela v združenem podjetju ohranjajo vse samoupravne pravice in dolžnosti. Združitev mora prinesti hitrejši razvoj združenih podjetij in s tem boljše pogoje za razširjeno reprodukcijo. Na ta način bodo omogočena investicijska vlaganja, stimulativ-nejše nagrajevanje sodelavcev in pospešeno vlaganje v družbeni standard. S tem ko se oba kolektiva odločata za pripojitev, prevzemata nalogo in odgovornost za realizacijo ciljev, ki so postavljeni v skupnem programu razvoja. V tovarni Muta se bo torej do leta 1975 povečalo število zaposlenih od sedanjih 815 na 1.250. To je povečanje za več kot 50 %. Osebni dohodki se v tovarni Muta trenutno gibljejo okrog poprečja 101.400 starih din. Že v letu 1971 se bo to poprečje dvignilo na 131.000 starih din. V letu 1975 pa bo v tovarni Muta poprečni mesečni osebni dohodek znašal 249.700 starih din (neto). Kakšne bodo investicije? V primeru pripojitve je predviden takle razvoj: Posamezne tovarne LETNI DOHODEK zaokrožen v milijarde starih din leta 1970 leta 1971 leta 1975 TGO »GORENJE« Velenje 82,9 143,3 321,0 TGO »GORENJE - SEVER« 17,6 27,7 50,7 TOVARNA MUTA 5,3 7,2 17,5 ZDRUŽENO PODJETJE SKUPAJ: 105,8 178,2 389,2 Predviden je torej izredno visok porast Seveda nas zanima, kdo bo to ustvaril, dami: Koliko nas bo? letnega dohodka. Z drugimi bese- Posamezne tovarne ŠTEVILO ZAPOSLENIH leta 1970 leta 1971 leta 1975 TGO GORENJE 3.005 4.239 7.455 TGO GORENJE - SEVER 1.700 1.850 2.185 TOVARNA MUTA 815 850 1.250 ZDRUŽENO PODJETJE SKUPAJ: 5.502 6.939 10.850 Predvidene so investicije v razvoj tovarne Muta, in sicer za livarno Vuzenica (v poštev pridejo: modernizacija obstoječe livarne, izgradnja nove livarne, emajlirnica, obdelo-valnica), za livarno Muta (v poštev pride proizvodnja kovinskih čistilnih sredstev, kovačija, transport, uprava). Skupno bo investiranih nekaj čez 9 milijard starih dinarjev, in sicer 7,3 milijarde za osnovna sredstva in 1,7 milijard za obratna sredstva. V teku je že proces zamenjave ostarele opreme, predvsem v obratu kovačija. Zato bo porabljenih 1,5 milijarde starih din. Predvideno je tudi, da se vlože v družbeni standard sredstva v višini 1,8 milijarde starih din (zaokroženo). V modernizacijo in rekonstrukcijo bo treba vložiti 3,6 milijarde starih din (zaokroženo) lastnih sredstev, za razliko, ki še manjka pa bomo iskali ustrezna kreditna sredstva. Kakšna bo naloga skupnih služb? Skupne službe združenega podjetja bodo prevzele to nalogo, da z organizacijskimi ukrepi — predvsem v tehnologiji — usposobijo tovarno Muta za nadaljnje povečanje lastne akumulacije. To se pravi, da je treba povečati kapital podjetja, tako da bo v prihodnosti lahko samo pokrivalo svoje kreditne odnose. ŠE IZVLEČEK SKLEPOV S SEJE DELAVSKEGA SVETA TOVARNE POLJEDELSKEGA ORODJA IN LIVARNE MUTA Z DNE 21. NOVEMBRA 1970 1. Sprejme se poročilo posebne komisije o ekonomsko-tehnični upravičenosti pripojitve Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta, Muta ob Dravi k podjetju Tovarni gospodinjske opreme »GORENJE« Velenje kot pozitivno. 2. Izvede se razpis referenduma, ki bo dne 8. 12. 1970 v času od 4.30 ure zjutraj do 20. ure zvečer. 3. Imenuje se tričlanska komisija za izvedbo referenduma v naslednjem sestavu: 1. DRAUŠBAHER Ivan, ing. org. dela — predsednik 2. VERHNJAK Ivan - član 3. TRŠAR Mirko — član Volilne odbore imenuje komisija za izvedbo referenduma. 4. Glasovalna mesta so: 1. Za enoto Toplotno predelovalnih obratov v jedilnici obrata kladivarne. 2. Za enoto livarne Muta v jedilnici obrata livarne Muta. 3. Za enoto livarne Vuzenica v oddelku priprave dela v obratu livarne Vuzenica. 4. Za enoto skupnih služb — uprava podjetja, v prostorih bivše konstrukcije. Za izdelavo volilnih imenikov je zadolžen splošno kadrovski sektor podjetja. NA REFERENDUMU PREMISLIMO, KAKO BOMO ODLOČALI, KAJTI ODLOČALI BOMO O IZREDNO VAŽNEM VPRAŠANJU! CETIS Celje