jAi; § jn b 1 j arisKi^
^g^TOfli^iniig^JiMniTiMiiiialcr ^_     .   * ,__....._......               .—.   ¦
Štev.   IO.
Leposloven in znanstver\ 11 str
V Ljubljani,  dne  i. vinotoka  1895.
Leto XV.
Ob grobu tiranovem.
a
Romanca.
pognil zdaj  si glavo,  car, Ce nisi je doslej  nikdar.
Ves svet je klečal pred teboj, Ves svet široki bil je tvoj.
Oj  car,  oj  car,  pa zapovej Naj  bela smrt beži naprej !
Že krsta  iztesana je,
Že postelj  ti postlana je . . .
Oj  to  vam je  vesel pokop, Ves svet hiti pred carjev grob.
A ko ga polože v zemlj6, Oko nobeno ni  mokro.
Oko nobeno ni mokro, Srce nobeno  ni težko.
Kdo  pač bi se po njem solzil, Ki toliko je zla  rodil ? . . .
Med ljudstvom patrijarh stoji, Veselo vzdihne,  govori :
»Oj hvala,  hvala ti,  Gospod, Da osvobodil svoj  si rod !
Dovolj je  v solzah vzdihoval, Trpljenja pač dovolj  prestal!
Se sluga Tvoj je dal glavo, Ce hotel je tiran tako.
Veselo, Smehlja
Jaz begal sem okrog  pregnan, Pregnan,  povsod zaničevan.
Pa ti poslal si  belo smrt, Tiran mogočni  v prah je strt.
Spet dal si meni svetlo  čast, Spet dal si  meni vso oblast.
Zatorej  hvala ti,  Gospod, Da osvobodil svoj  si rod !«
Med ljudstvom knez  visok  stoji In patrijarhu govori :
»Oj  patrijarh, nikar, nikar, Vladanje pač ni tvoja stvar !
Dovolj je  roki  tvoji križ, Zakaj  po žezlu hrepeniš? . . .
O  čuvaj sivo si glavo,
Na pot ne hodi mi drzno!«
Ob knezovih besedah teh
Vsem divja strast vzplamti v očeh.
Se  tristo knezov tam stoji, Po žezlu  vsaki  hrepeni.
Po žezlu  vsaki hrepeni, Že v  roki vsaki meč drži.
Ne nagne še se beli dan, Pa zadivja že boj  strašan . . .
kakor še nikdar, se v krsti  — mrtvi car.
J*B^^.
Trošan.
38