POGOVOR ZA OKROGLO MIZO O OBISKU V100 TOZDIH
Uspehi so tam, kjer delujejo vsi dejavniki
Občinska konferenca ZKS Ljubljana Center je na seji novembra 1980 razpravljala o ugotovitvah, ki izvirajo iz opravljenih razgovorov v akcijskih konferencah, ki so potekale lanskojesen. Ena odtemelj-nih ugotovitev je bila, da kljub nekaterim pozitivnim rezultatom ne moremo biti popolnoma zadovoljni z dejavnostjo zveze komunistov v prizadevanjih za stabilizacijo gospodarstva. Še vedno ostajamo na površini, naša prizadevanja se ne odražajo dovolj v izdelavi planskih dokumentov. Vse prepogosto delujemo na starih osnovah, namesto da bi pričeli s preobrazbo gospodarstva v prid plodnejšim in tehnološko zahtevnejšim delovnim procesom, racionalizaciji itd.
Konferenca OK ZKS Ljubljana Cen-ter je na podlagi teh ugotovitev in izra-ženih želja osnovnih organizacij ZK sprejela sklep, da pred programsko-volilno konferenco OK ZKS, ki bo ko-nec februarja 1981, organizira obisk 100 osnovnih organizacij ZK v občini Ljubljana Center.
Razgovori so potekali v mesecu ja-nuarju in prve ocene stanja razmer ka-žejo, da je v osnovnih organizacijah ZK čutiti mobilizacijsko delovanje in premike v gospodarsko stabilizacijo, usklajenost delovanja družbenopoli-tičnih organizacij in uveljavljanje družbenoekonomskega položaja de-lavca.
Uredriištvo Dogovorov je povabilo na pogovor za okroglo mizo nekatere vodje delovnih skupin, ki so obiskale posameznike in komuniste v nekate-rih tozdih, da povedo, svoja mnenja in ugotovitve, ki jih objavljamo v skrajša-ni obliki.
Angela Murko-Pleš: Težko je podati skupno oceno o vlogi osnovne organi-zacije ZK v delovni organizaciji, ker je v naši občini kar 520 osnovnih organi-zacij ZK. Vendar pa lahko v glavnem ugotovimo, da so zadeve urejene pov-sod tam, kjer odigrava zveza komuni-stov vlogo idejnopolitične sile. Vtakih delovnih organizacijah so delovni re-zultati dobri, samoupravni odnosi so urejeni, pa tudi do posameznih trenj ne prihaja. Tam pa, kjer prihaja do konfliktov, vedno ugotavljamo, da zveza komunistov ni bila sposobna uveljaviti svoje idejnopolitične vloge.
Boris Platovšek: Običajno prihaja do problemov v tistih okoljih, kjer je številčno zelo šibka osnovna organiza-cija ZK. Vendar ne samo zaradi nede-lavnosti ali vpliva poslovodnih struk-tur, ampak zaradi obilice zadolžitev. Ljudje preprosto ne morejo opraviti vsega in če ostane neko področje neobdelano, dobimo vtis, da organiza-cija ni delavna.
Karel Zupančič: O nedelavnosti nasploh med študentsko mladino ne moremo govoriti, čeprav jo ponekod opažamo, zlasti na nekaterih fakulte-tah. Tu naletimo pnekod na veliko ak-tivnost fakultetnih delavcev in na maj-hno aktivnost študentov. Nedelavnost študentov, čanov ZK, je včasih tolikš-na, da hromi delo ZK, saj se dogaja, da so celo seje sekretariata nesklepčne. Na splošno pa je na nekaterih fakulte-tah med študenti zelo malo članov ZK, prav zaradi nedelavnosti, zgodilo pa se je tudi, da so morali na neki šoli razpu-stiti celoten aktiv ZK.
Emil Troha: Mladi ljudje sicer dobi-vajo podporo družbenopolitičnih or-ganizacij, vendar je med njimi še ve-dno precej nezanimanja za določene stvari. Preveč ozek krog mladih zasto-pa vso organizacijo. Kar zadeva štu-dente, pa opažamo, da jih je na primer pri prostovoljnih delovnih akcijah zelo malo. V Ljubljano prihajajo z vseh ve-trov, z različnimi interesi. Vedeti pa moramo, da tisti, ki ni bil aktiven že kot pionir v osnovni šoli in kasneje v srednji šoli, ne bo kaj prida delal tudi potem, ko bo študent.
Karel Zupančič: Vzroke za takšno stanje je zelo težko ugotoviti. Deloma je to posledica slabega dela z mladino v srednjih šolah, kar pomeni, da ]e premajhno število dijakov sposobnih za sprejem v zvezo komunistov. Nič kaj kvalitetno tudi ni pripravljen pred-met samoupravljanja s temelji marksi-zma. Podajajo ga brez vsake povezave z dnevno samoupravno prakso.
Noel Škerjanc: Predavatelj predme-ta samoupravljanje bi moral biti vse-stransko družbenopolitično angažiran,
da bi potem lahko povezoval teorijo s prakso.
Emil Troha: Pogosto se dogaja tudi to, da mladina v srednji šoli dela, na visoki šoli pa popusti. To vprašanje bi kazalo razrešiti z večjim povezova-njem med visokimi in srednjimi šola-mi, seveda ob vsej zavzetosti zveze ko-munistov in mladinske organizacije.
Lahko bi rekli, da delo mladine šepa tam, kjer je manjši kolektiv. Mogoče bi mladina potrebovala mentorja, ki pa ne bi bil le nekakšen skrbnik, ampak bi z mladino sodeloval. In prav v manj-ših kolektivih, kjer je malo članov zve-ze komunistov, opažamo, da mladina ne deluje, običajno tam zatrjujejo, da mladina ni zainteresirana, v globlje vzroke pa se ne spuščajo. Največkrat zatrjujejo, da nudijo mladini vse, pou-darjajo materialno bazo, dejanskega kolektivnega dela z mladino pa ni.
Zvonka Štajdohar: Zelim poudariti, da ni povsod tako, da se mladi ne bi vključevali v družbenopolitično delo. V naši delovni organizaciji (Inštitut za klinično kemijo in biologijo pri Klinič-nem centru) je drugače. Večina naših delavcev je starih od 20 do 30 let. Če-prav še nimajo prakse, se že aktivno vključujejo v delovanje in probleme delovne organizacije.
Noel Škerjanc: Če imajo v TOZD pravilno stališče do dela in do delova-nja družbenopolitičnih organizacij vsi dejavniki, od poslovodnih organov do delavcev, skratka, če so odnosi ureje-ni, potem tudi rezultati ne izostanejo.
Zvonka Štajdohar: Prav zaradi do-brih odnosov in zavzetosti celotnega kolektiva, smo lahko v naši delovni organizaciji uvedli nagrajevanje po de-lu, čeprav nismo organizacija material-ne proizvodnje. Vsa opravila smo izmerili in časovno ovrednotili. Dolo-čili smo poprečni dnevni obseg dela. Delavec lahko preseže normo do 30 odstotkov. Ce bi bil presežek večji, bi trpela kvaliteta dela. Delavci so bili najprej nezaupljivi do novega sistema. Zdaj so navdušeni. Tudi z nagrajeva-njem po delu smo zelo povečali učin-kovitost.
Jože Šager: V vseh organizacijah, ki smo jih obiskali, smo ugotavljali ustvarjalni nemir. Ob spoznanju, da je delovna organizacija tista, ki je lahko ob širšem povezovanju s tozdi nosilec programov razvoja, oblikujejo v orga-nizacijah predloge za boljšo notranjo organiziranost ob doslednem upošte-vanju položaja in vloge delavca zlasti tako, ker lahko vsi trije obiskani tozdi (Intertrade - zastopstvo IBM, Iskra av-tomatika sistemi in Iskra Vega) uresni-čujejo v svoji usmeritvi pomembno vlogo v našem gospodarstvu.
Sašo Poljšak: Na področju zunanje trgovine je Jugotekstil tipična jugoslo-vanska organizacija. Tako smo se na primer za usklajen nastop v tujini že sporazumeli s Koteks-tobusom, Uni-teksom in Kemija Impexom in na do-ločenih tržiščih nastopamo enotno, ter s tem dosegamo boljše in racionalnej-še poslovanje. V zadnjih šestih, sed-mih letih je bil dohodek razmeroma nizek. Kljub temu pa je Jugotekstil našel moči, da v okviru jugoslovanske tekstilne industrije investira v Julon. To je investicija v znesku dveh mili-jard dinarjev, pri kateri sodeluje 24 vlagalcev iz vse Jugoslavije. V Julonu smo združili vse naše sklade za deset let nazaj in za pet let naprej. Prevzeli smo velike odgovornosti in obvezno-sti.
Sicer pa tudi sami nismo vselej za-dovoljni z rezultati našega dela. Dobro je, da nas kdaj obišče kdo od zun taki obiski so koristni, čeprav mors
reči, da je pri nas dejavnost družbeno-političnih organizacij močna in da ima sleherni posameznik velike odgovor-nosti. Naši delavci se močno zavedajo, kaj in kako morajo delati. Imamo ostre razmejitve glede ustvarjanja in delitve dohodka brez neke lažne solidarnosti.
Angela Murko-Pleš: Eden temeljnih pogojev za ustrezno samoupravno od-ločanje in dobro delo je tudi objektiv-no informiranje. Kjer tega ni, prepro-sto ne moremo pričakovati dobrih re-zultatov, saj ustvarja tako stanje mož-nost odločanja v zaprtih sredinah.
Sašo Poljšak: Menim, da je pretok informacij pri nas zelo dober. Imamo tedensko glasilo, ki obvešča o vsem: o planu, delu sindikata, realizaciji, sa-moupravnem sporazumevanju in po-vezovanju z drugimi delovnimi organi-zacijami.
Jože Šager: Delavci prevzemajo od-govornost za družbeno reprodukcijo, želijo pa čiste račune in večji vpliv na dogajanje na posameznih področjih. Za dobre odločitve pa potrebujejo tudi razumljivejše informacije ter manj pa-pirja in številk. Ne razumejo, na pri-mer, da financirajo tudi ekstremno in dvomljivo kulturno ustvarjalnost, ki njim samim ne pomeni kulturnega de-lovanja. Delavci zahtevajo odgovor-nost za stabilizacijsko obnašanje vseh,
obenem pa opozarjajo na tiste katego-rije delavcev in njihove družine, ki po-stajajo ob stabilizacijskih ukrepih in podražitvah socialno ogroženi.
Boris   Platovšek:   Od   strokovnih
služb moramo zahtevati, da izdelajo predloge v katerih bi našli najboljšo možno rešitev. To je sicer huda zahte-va, ker morajo avtorji določnih doku-mentov dati od sebe vse, kar zmorejo. Menim pa, da so tovariši iz Jugoteksti-la ubrali, kar zadeva obveščanje, pravo pot. S povzetkov iz določenih doku-mentov imajo delavci možnost sezna-niti se z bistvom predlaganih opredeli-tev.
Angela Murko-Pleš: Majhne delov-ne sredine so lahko enako uspešne kot velike. Ni pomembno število delav-cev, ampak struktura. Tudi, kar zade-va mlade, moramo poudariti, da mladi kljub ugotovitvam / nekaterih organi-zacijah v splošnem niso pasivni, am-pak nasprotno zelo delovni. V tisti de-lovni organizaciji, kjer vsi dobro dela-jo, je tudi mladina delavna.
Boris Platovšek: Iz opravljenih po-govorov lahko povzamemo, da je veči-na OO ZK aktivno sodelovala pri obravnavi in sprejemanju temeljnih razvojnih dokumentov in so bili posa-mezni člani ZK zadolženi za razlago in pojasnjevanje gradiva. Ocenjujemo, da se delovni ljudje zavedajo po-membnosti naporov za stabilizacijo in uveljavitev socialističnega samo-upravnega položaja delavcev, saj je v planskih dokumentih OZD začrtano prestruktuiranje programov proizvod-nje, večja delitev dela, specializacija programov, racionalizacija in iskanje novih programov dela.
Glede dejavnosti pri uveljavljanju stimulativnih osnov in meril za delitev OD, ugotavljamo, da aktivnosti sicer tečejo, vendar marsikje prepočasi in v starih okvirih. Prav tako moramo kri-tično oceniti tudi odnose med TOZD in DSSS, saj pogosto niso zadovoljivi.
Opravljeni pogovori so tudi pokazali potrebo, da se člani ZK v prihodnjem obdobju aktivno udejstvujemo v pro-cesih združenega dela in sredstev z do-hodkovno, tehnološko in proizvodno sorodnimi OZD pri uveljavljanju sa-moupravne organiziranosti v viš]ih asociacijah združenega dela.
Pogovora za okroglo mizo so se udeležili člani in vodje delovnih skupin, ki so obiskali naslednje delovne organizacije:
Angela Murko-Pleš je obiskala PTT tozd Center, PTT skupne službe in PTT Telekomunikacije; Boris Platovšek (Jugotekstil, Tka-nina in Polikem - tozd Chemo in tozd Kemija Inapeks); Jože Šager (Intertrade - zastopstvo IBM, Iskra avtomatika sistemi in Iskra-Vega); Noel Škerjanc (Slovenska filharmonija, SNG Drama in Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij); Emil Troha (Tkanina, Volna, Modna hiša in Tekstil Commerce); Karel Zupančič (Fa-kulteta za strojništvo, Pedagoška akademija in Višja šola za zdrav-stvene delavce).
Obiskane delovne organizacije sta zastopala Zvonka Stajdohar, sekretarka OO ZK tozda za klinič-no kemijo in biokemijo Klinične-ga centra in Sašo Poljšak, član se-kretariata OO ZK Jugotekstil.