D o p i s i. Štajersko. Zakaj je učiteljstvu secijalizem simpatičeii ? Strastneje in strastneje se zaganjajo klerikalci v učiteljstvo in pogosteje odmeva iz njihovih vrst klic, da se širi socijalizera med ljudskirai učitelji. Prav brezraiselno bi bilo tajiti, da je v tem marsikaj resnienega; bilo bi pa tudi čudno, da bi ravno slovenski ucitelji spali, med tem ko se dramijo njih tovariši po vsem svetu. Pa, ako iraajo učitelji drugje dovolj vzrokov, da odpovedujejo starira političnim strankam svoje službe, ima jih slovenski učitelj še ranogo več, zakaj gmotni položaj ljudskega uciteljstva je po vseh slovenskih krajih enako žalosten, in naša zgodovina ni vesela v nobeni smeri. Cas je, da se jasno pove: Ljudski učitelj se po svojih grnotnih razraerah in po svoji odvisnosti pravnič ne razločuje od tvorniškega delavca, njegov položajje v istini šeslabši. Učiteljske plače sosramotnonizke, stanovanje si morajo sarai plačati, življenske potrebščine so drage in dražje od dne do dne, mnogo jih raora vzdrževati družine. Vrhutega je pa učitelj takozvani »inteligentni" delavec; on se mora izobraževati, nabavljati si raora knjig in časopisov, pa ako je skroraen, porabi za to po deset kron mesečno — od svoje borne plačice, časih po 2 kroni na dan! Kaj naj mu ostane od njegovega zaslužka za življenje svoje in svojcev? Tudi takozvani socijalni položaj učiteljev je prečuden, za človeka, ki nima vode v žilah, grozen. Kakor delavec, naj bi bil tudi učitelj vedno ponižen, vendar pa naj bi se povsod ,,pokazal", za štafažo seveda. Dandanes sodijo človeka splošno po njegovih dohodkih, in ker iraa učitelj navadno prazno mošnjo — kako pa naj bi bilo drugače ? — ne velja ničesar v očeh poglavitnikov. Zlasti nekateri župniki raenijo še vedno, da smejo pometati s »šomaštrom". Ali je čudno, če naposled kri vzkipi? Učitelj naj misli vedno na to, da vzgaja raladino, bodočnost, nado naroda, in vedno naj trpi ponižanje, bedo, pogostoraa celo zasraraovanje! Učitelj živi od svojega važnega in težkega dela, in dokler ne pride do veljave načelo, da se mora delo plačati po tem, kolikor je vredno, ne morerao biti zadovoljni. Evo — zato se širi socijalizem tudi med nami! LeitgeboT spomenik. Na mojo prošnjo je g. tov. Armin G r a d i š n i k , nadučitelj v Celju, prevzel vso akcijo za nagrobni sporaenik pokojnega nadzornika Leitgeba, kar s tem naznanjara v svrho, da gg. tovariši-po- verjeniki, ki nabirajo prispevke, n j e m u pošljejo iste s polarai vred do konca vel. srpana t. 1. G. tov. Gradišniku pa izrekam tem potora najsrčnejšo zahvalo, ne zato, ker rai je ne malo skrbi in dela prevzel, arapak zato, ker je s tem Častni izid te zadeve zagotovljen! V Tepanjah, dne 22. rožnika 1900. Jurko.