Št. 15(1548) Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 12. aprila 1979 Cena: 6 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416 - 2242 Zdravi otroci so največje bogastvo Otrokom posvečen letošnji mednarodni dan zdravja 1 ,^,r^a™zac'ja združenih narodov je eošnje leto proglasila za mednarodno leto otroka, s čimer je želela opozoriti človeštvo na sedanje kri- one razmere, v katerih živijo velike množice otrok iz nerazvite polovice našega sveta. Neustrezno zdravstveno varstvo je gotovo eden najpomembnejših čle-"°v v verigi slabih življenjskih Pogojev, v katerih živijo otroci iz ^razvitega sveta. Naravno je torej, je tudi svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo 7. aprila, letos posvečen rbi za boljše zdravje otrok. V socialistični družbi, v kateri *Wmo, seveda ni več potrebno osveščanje o dolžnosti družbe in dn!iK 6ZI?ka do otrok> saJ Je 12 a od osvoboditve dalje blw6na V intenz'vno skrb za drutih ° °!r°k v zdravstvenem in nas tl 7' apiil nai bo za zdravstvpVSem priložn°st za oceno L non^ ? Stanja naJe razvijajoče naših aciJe m 22 kritični pregled Nobenega dvoma ni, da smo v Pzrmerjavi z nerazvitim svetom v Jugoslaviji v tem pogledu dosegli Ke uspehe. V Sloveniji in, s Ponosom lahko rečemo, tudi na enjskem, nam je uspelo zmanjšati umrljivost dojenčkov, kar je najpomembnejše merilo uspešnosti zdravih ene službe, na raven razvitih «Wopskih dežel. Prišli Smo do UŽ“)C' ko je mogoče še znižati niem'V0St dojenčkov le z zmanjša-ŽivljenuT1^';0511 V Prvem mesecu naihr.,* TukaJ 3e zaostajamo za ■ojooij razvitim; Dobro organizira- 02 in kvalitetna zdravstvena oskrba v kritičnem obdobju novorojenčka v prihodnjih letih naša pomembna naloga. da zadovoljstvom ugotavljamo, preživ..- dosegli visoko stopnjo ‘meti ! naših otrok’ P3 moramo s nePrestano pred očmi, da smo obdojjT^Pdi v drugo, zahtevnejše fazi mo 0tt0^ke8a zdravstva. V tej1 nje, j. f>,ni0 odgovoriti na vpraša-preživeili, ie kakovost zdravja naJedelova°nfe0kHinl.kakJn0 naj bo b°gledu a.bom? tudi v tem le. dosegli najbolj razvite deže- če«nan0 da °b nizki umrljivosti jtat ® ostajajo pri življenju otroci, Vostinh te,esne in duševne zmoglji-ba inSa ?kxt>jene. Zdravstvena služ-n*Ptavit^vse**l? ’ZVen nJe s0 dolžni nosti s poveč SC pre°stale sposob-^imbcdj razvije!1.0 *?8o >n skrbjo Področju žanipii ‘ * na tem dela pa nas čaka^°h U.sp®he' še več PostiešBr, . • bodočnosti. 1021 Presega*1 m Ž'!djenia- k' dosti-Pblagajanie posobnost otrok za odtujenost ’z^1(Jldi We i*0«0^*2 22 materioi Prebranega lova p°sledico nara^d°brinami imata “ tenj razviiai^ J® ^‘bidnih me-»i 2ega se otroka. Te so Pbpravlienr. 1°0 službo dokaj ne- Pdjemi tako v “zob”* 1)0(10 novi Prakbčncm a i °braževanju kot v Podohnib u da i'm bomo kos. pa ZadeS pr0blemov Je ^ več, vsi zdravja obok Vpiašanie kakovosti De tl1)0 zdravstveno varstvo druži-dvig ° inov,m '“dogam, mora nujno Vsgmb svojo kakovostno raven. Zadniem z . na?ori zdravstva v nejjo r",da*u' b‘ nažl0 najusbez-»Voie J? ,° organiziranosti tiste in dr„^Je’ k' skrbl 22 zdravje Uroka zir^m«16’- ° ® učinlcovite organi- z‘*anosti ?dostna je pobebno zagotoviti materialna sredstva pQsrw,“ marenarna sredstva za te shi4°vb!ttV in kadrovsko okrepitev ,e Služi™ V isaurovsxo oKrepitev stalno * dalje je pobebno njeno 0mQ„j£Okovno ‘Zf^irolnjevanje, ki vsakdan^,, jVajanje novih spoznanj v Dr. ALOJZ BOH Za kurirje ni bilo ovir Obeležili kurirsko pot med Štajersko in Dolenjsko V KRŠKI JEDRSKI ELEKTRARNI: od tukaj je samo še nekaj korakov do atomdcega reaktorja Številni krajani Loke pri Zidanem mostu so tako ali drugače vezani na železnico, prenekateremu daje vsakdanji kruh. V soboto so postavili trajno obeležje kurirskemu prehodu čez železnico v Bočju med Loko in Bregom. Številni udeleženci odkritja so se zbrali najprej v Loki pred spominsko ploščo padlim. Predstavniki odbora štajerskih kurirjev so podelili plaketi loški borčevski organizaciji in pionirjem tamkajšnje podružnične šole; le-ti so dobili v varstvo tudi spominsko gradivo o delu kurirskih postaj TV 5 S in TV 5 a, ki sta delali med vojno v neposredni bližini. Po krajšem kulturnem sporedu - sodelovali so železničarska godba iz Zidanega mosta, mladi iz Loke in Naša »atomska” je varnejša """ '1 ■ ■ ■ ■ ....................................................... Iz izjav ob skorajšnji katastrofi v Pensilvaniji: v Krškem je strah odveč Jedrska energija je energija prihodnosti z vsemi svojimi prednostmi in nevarnostmi. Atomske elektrarne gradi ves svet in v zagati za jutrišnje vire energije se jim tudi pri nas ne odrekamo. Do leta 2000 bomo imeli v Jugoslaviji enajst takih elek- trarn. Prvo gradimo v Krškem, vendar dosti varnejšo, kot je * ******************************************* * ^ ■ ■■ ■ h «a m m m m m ■ > m* m ^ ★ ★ ★ f Visok vojaški obisk v Krškem ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ I * * * * * ★ ★ ★ ★ ★ ★ Na dvodnevnem delovnem obisku general Šarac V torek, 10. aprila, je prispel na dvodnevni obisk v Krško občino član CK ZKJ in podsekretar zveznega sekretariata za narodno obrambo generalpolkovnik Džemil šarac. Spremljal ga je izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Lojze Briški. V uvodnem razgovoru s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij so uglednega gosta seznanili z značilnostmi občine in njenega političnega življenja. Gospodarski položaj z bistvenimi problemi hibega razvoja mu je predstavil predsednik občinske skupščine Silvo Gorenc, organiziranost in delo Zveze komunistov sekretar komiteja občinske konference ZK Jože Peterkoč, delovanje delegatskega sistema pa predsednik občinske konference SZDL Franc Rakar. Za njim so spregovorili še predstavniki sindikata, mladine, ZB in Zveze rezervnih starešin. Oba gosta so nato povabili na ogled kostanjeviške galerije, popoldne pa na razgovor s komunisti v tovarni Djuro Salaj, tozd Celuloza. Dan so zaključili z ogledom Lisce in razgovorom s svetom Zveze komunistov v senovski krajevni skupnosti. Včeraj zjutraj se je gost CK ZKJ najprej sestal z občinskim štabom tentonalne obrambe, nakar je bil na vrsti obisk gradbišča JE in razgovor o problemih pri gradnji in nalogah komunistov graditeljev. Več prihodnjič. . J. TEPPEY še več A******************************************** Elektrika iz savske verige Ne bodo gluhi za potrebe okolja — H E Vrhovo v gradnjo že prihodnje leto? V preteklosti je bilo izdelanih precej načrtov za boljšo izrabo reke Save. V sevniški občini so že prejeli osnovni energetski projekt na Savi, ki je zanimiv zatoobmočje posebej zaradi predvidenih treh elektrarn: Vrhovo v sosednji občini, Boštanj in Blanca. Celotni sistem zajema sicer 41 elektrarn, trenutno pa se dela največ ravno na omenjenih treh. 3. aprila je bilo v Sevnici posebno posvetovanje s predstavniki občinske uprave, krajevnih skupnosti Loka, Boštanj, Sevnica in Blanca, kjer so številni strokovnjaki podjetja Savske elektrarne in Elektrogospodarske skupnosti Slovenije pojasnjevali nekatera odprta vprašanja, ki jih je prvotno zastavila komisija za varstvo okolja pri izvršnem svetu sevniške občinske skupščine. Proizvodnja vsake od predvidenih pretočnih central naj bi bila od 120 do 127 milijonov kWh z močjo 32.000 kW. Projektant inž. Janko Valant, ki jc noveliral dosedanje projekte, je pojasnil tudi, kako bo z bodočo gladino reke. V celotnem toku bi bile po njegovih izjavah predvidene zajezitve nižje od zadnjih vosokih voda. Trenutno je bilo kajpak težko govoriti o ogroženosti posameznih izpostavljenih objektov. Inž. Franc Boltežar, ki je doslej sodeloval pri graditvi vseh slovenskih hidroelektrarn, je opozoril na dolžnosti investitorja, ki se že po zakonu ne more izogniti morebitnim obveznostim, če bi bilo treba, denimo, nadomestiti črpališča sevni-škega vodovoda. Dogovorili so se za tesno sodelovanje vseh dejavnikov. V tem tednu je predvidena lokacijska razprava o tem, kako rešiti vprašanje ceste in izliva Mirne. Posebno nalogo pomeni onesnaženost Save. Za večjo čistost si morajo prizadevati vsi ob tem porečju. Ko bodo nared nadrobnejši načrti, bodo pripravili širše razprave tudi za občane. A. ŽELEZNIK K ▼s: Dll Do konca tedna bo spremenljivo in razmeroma toplo vreme. Občasno se bodo . pojavljale tudi krajevne plohe. šolarji - so v sprevodu krenili v Bočje, kjer je bil partizanski prehod. O pomenu kurirskih poti je spregovoril komandir TV postaj Jožko Papež. Partizani so tod navkljub stalnemu okupatorjevemu nadzorstvu stalno prečkali dvoje pomembnih cest, dvotirno železniško progo i in Savo. Samo pot ni bila nikoli odkrita. Komandant kozjanske^ odreda Marjan Jerin - le-ta je s predsednikom aktiva ZB prometne sekcije Zid. most Jožetom Marnom tudi odkril obeležje partizanskega prehoda - je v svojem nagovoru poudaril velik delež slovenskih železničarjev v NOB. A. 2. tista v Pensilvaniji, kjer so ob nedavni okvari že pričakovali katastrofo. Iz zagotovil strokovnjakov krške JE Za Tanjug lahko povzamemo, da konstrukcijske rešitve v tej elektrarni izključujejo možnost podobne napake in sevanja v okolido. Jedrska elektrarna v Krškem ima resda enak reaktor kot tista v Združenih državah Amerike, toda sistem cevi v parnem gene-ratoiju je konstrukcijsko tako izpeljan, da ne more priti do razpok, kot jih je v elektrarni na „Otoku treh milj“ v Pensilvaniji povzročil dotik s hladno vodo. POihembno je tudi zagotovilo, da je v Krškem izključena tudi možnost napake, ki bi jo v takšnem primeru s svojim ravnanjem lahko povzročil človek. Krška JE je stota Westing-houseva elektrarna, za katero ima Jugoslavija vsa varnostna zagotovila. Vanjo bodo vgrajene že tudi vse dosedanje tehnološke novosti v sistemih in opremi. Glede varnosti pa mora Westinghouse uveljaviti vse zahteve mednarodnih standardov za gradnjo in obratovanje JE. NOBENA OVIRA PREHUDA - Obeležje kurirskegp in partizanskega prehoda na kilometru 495 mednarodne proge Sežana - Beograd v Bočju med Loko in Bregom. Na sliki: komandant TV stanic Jožko Papež-Džon ob obeležju. Dan železničarjev Proslava jutri v Ljubljani — Govornik J. Boršt nar V spomin na začetek splošne stavke, ki se je začela v noči od 14. na 15. april 1920, bo na dan jugoslovanskih železničarjev 15. aprila v Skopju osrednja proslava, na kateri bo govoril predsednik ZSJ Mika Spiljak. V okviru takratne velike stavke so pomembno vlogo odigrali tudi slovenski železničarji in delavci, ki so 24. aprila iz Mast krenili na pohod proti središču Ljubljane, a jih je na Zaloški cesti pričakala žendarmerija. Padlo je 13, ranjenih pa je bilo nad 70 stavkajočih. Letošnja spominska slovesnost slovenskih in istisldh železničarjev bo jutri dopoldne v spominskem parku ob Zaloški cesti v Ljubljani. Govoril bo narodni heroj Jože Borštnar, član sveta republike, v kulturnem programu pa bodo sodelovali godba milice, Partizanski pevski zbor, Slovenski oktet, gledališki igralci, vojaki in drugi. Jutri ob 9. uri bodo v stavbi ŽG Ljubljana 'odprli« razstavo ,.Partizanske železnice Jugoslavije”, ki bo prikazala prispevek železničarjev med NOB in povojno izgradnjo železnic. Razstava bo odprta do 19. aprila, še teden dni več pa bo v bežigrajskem družbenem centru Stadion na ogled razstava slik železničarke Jožice Komadina. V počastitev dneva železničarjev se bo zvrstilo še več proslav in tekmovanj, posebej pa velja omeniti, da bo v okviru celjskega tedna slovenskega filma vsak dan na sporedu tudi po en film s tematiko o železničar-stvu. mm MEDNARODNI KMETIJSKI kranj GOZDARSKI SEJEM 6.-16A79 a mi isf|3p ZAMUDE ZARADI DEŽJA — Prvi krompir ni zrasel na naših tleh, temveč so ga v 16. stoletju prinesli na staro celino Spanci Menda ga je sam Kolumb ruval v Čilu in Peruju. V naših deželah so se zanj ogreli šele dve stoletji kasneje. Danes ga poznamo že več kot tisoč sort, v svetu pa ga letno nakopljejo skoraj 300 milijonov ton. Dolenjska, z rahlo in peščeno prstjo in pridnimi rokami, ni le po naključju največji pridelovalec te poljščine v Sloveniji. Potem ko je pred leti mirenska Kolinska zagotovila odkup, ga zagrnejo na Dolenjskem vsako leto več. Sleherno pomlad vlada med kmeti negotovost in tudi letos se sprašujejo, kakšna bo letina, ko v redi razmočenih njiv polagajo semenske gomolje, od dela pa jih pode pogoste aprilske plohe Ko bo seme končno v zemlji, bo za kmeta še kup skrbi: plesen, gniloba, rak, pa še kupca bo v jeseni treba najti (Foto: Janez Pavlin) - Razstava in prodaja sodobne kmetijske in gozdarske mehanizacije, — hlevske opreme, — vseh vrst priključkov, — zaščitnih sredstev in gnojil, — orodje za vrtičkarje, - živinorejska, gozdarska in lovska razstava, - razstava in prodaja blaga za opremo kmečkega turizma, - razstava živilske in prehrambene industrije. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Zdi se, da mora priti nekaj dni, ko se na zunanjepolitičnem področju nič ne zgodi, pa da dobi svoj uglednejši prostor v časniku tudi novica, ki bi se v normalnih okoliščinah izgubila nekje med množico drugih, na videz pomembnejših zadev. Govorimo o obisku Josipa Vrhovca, zveznega sekretarja za zunanje zadeve v Dublinu, glavnem mestu Irske. Na videz gre za malo pomemben, ali natančneje rečeno rutinski obisk, toda za njim se skriva precej več. Predvsem priča ta obisk o izredno razvejeni zunanjepolitični dejavnosti Jugoslavije, ki je sicer neuvrščena država, a se zato še zdaleč ne izogiba stikov tudi s tistimi deželami, ki po svojem notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju ne sodijo v veliko družino neuvrščenih. Irska je ena takih držav in jugoslovansko-irski odnosi se Obisk v Dublinu gradijo počasi, lahko bi rekli nekako v senci, toda vseskozi dobro. Obisk jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve v Dublinu izpričuje ne samo širino stikov, ki jih imamo in gojimo, marveč tudi našo odločenost, da sodelujemo z vsemi ne glede na siceršnje razlike v stališčih in mnenjih - te razlike pa so, mimogrede rečeno, v naših odnosih z Irsko presenetljivo majhne. Zato se zdi razumno pričakovati, da bo Vrhovčev obisk na Irskem te stike in odnose samo še poglobil, drugače povedano, da bomo imeli Jugoslovani še enega dobrega znanca ali prijatelja več. NESOGLASJA VMETZU Nesorazmerno globoke razsežnosti in zanimivo ozadje ima tudi pravkar končani kongres francoskih so- cialistov v mestu Metzu. Dosedanji vodja (in nekdanji kandidat za predsednika francoske republike) Fran-fois Mitterand bo sicer še nadalje na čelu francoskih socialistov, toda prvič v zgodovini te partije so se izoblikovale tri nasprotujoče si skupine. Zelo grobo rečeno je razlika v tem, da želi Mitterand voditi francoske socialiste še vedno po dosedanji ustaljeni poti in da mu v tem nasprotju nekateri, ki menijo, da bi morala biti osnovna linija francoskih socialistov bolj dovzetna za spremembe v svetu današnjih dni Razkol se je začel že kmalu po razcepu združene francoske levice (v glavnem socialistov in komunistov), ki je doživela slabši odziv volil-cev na zadnjih volitvah od pričakovanega. Znotraj socialistične Stranke se je izoblikovala skupina, ki meni, da je treba v socialistični program vnesti nekaj novega - in pri tem vidijo to novo tudi v neki francoski inačici samouprav; Ijanja. Prav tako menijo, da ostaja Mitterand preveč popustljiv do nekaterih predlogov komunistov in da v bistvu ne želi resnično sodelovanje s komunistično partijo Francije. Spričo tega, da je socialistična stranka ta trenutek (po zadnjih rezultatih raziskav javnega mnenja) najmočnejša politična stranka Francije, je mogoče imeti tako odkrita razhajanja znotraj socialistov kot pomembna za prihodnost političnega neba Francije. To še toliko bolj, ker kongres francoskih socialistov ni uspel dati odgovora tudi na ključno vprašanje, namreč, kakšno naj bo bodoče sodelovanje in sploh odnosi z drugo najpomembnejšo stranko francoske levice -komunistično partijo Francije. JANEZ CUCEK trgovsko P o d j e l j • NOV0TE H N H 68001 novo mesto, glavni trg 11 fcmm (turni A,b<5) SK TREBNJE TEHNIKA - LJUBLJANA n. o. sol. o Industrija gradbene keramike Trebnje PRODAJA | keramičnih ploščic SIIMTER j v vseh kvalitetah v poslovalnici IMOVOTEHNE ŠT 9 v BUČNI VASI in v industrijski prodajalni INDUSTRIJE GRADBENE KERAMIKE na RAČJEM SELU PO ENOTNIH CENAH SINTER KERAMIČNE PLOŠČICE se izdelujejo po povsem novem tehnološkem postopku suhe priprave surovine in suhega istočasnega stiskanja surovine (mase) in glazure ter žganja na zelo visoki temperaturi do 1150°C, ki daje izdelku vrsto posebnih lastnosti. j: IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNST! Razpis, vnaprej rezerviran Zakaj formalni razpisi za vodilna (in druga) delovna mesta, zakaj vse za zaprtimi vrati? Če ocenjujemo javne razpise za zasedbo delovnih mest (po novem nalog in opravil) v luči naše zakonske in samoupravne zakonodaje, je treba reči, da gre za idealen sistem zaposlovanja, v praksi pa je drugače, kar dokazujejo številni sodni spori. Po mnenju kandidatov, ki niso bili sprejeti na delo, so razpisi samo formalni. Delovno mesto, kije vnaprej rezervirano za nekega kandidata, dobi z razpisom samo službeni zakonski in družbeni pečat. Ustavno sodišče Jugoslavije kajti resni ljudje se ne bodo je že ocenilo kot nezakonito prakso, da organizacije združenega dela v razpisu za delovna mesta poslovodnih organov obvezno navajajo, ali gre za re-izbornost ali ne. S tem se razpis spremeni v svoje nasprotje, kar ni v skladu z zakonom o združenem delu. Sleherni poslovodni organ je možno ponovno izvoliti, če pa v razpisu piše „reizbomost”, dobi celoten postopek samo formalno obeležje, NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED SOGLASNA IZVOLITEV Skupščina SRS je na skupnem zasedanju vseh treh zborov soglasno izvolila tovariša Sergeja Kraigheija za člana predsedstva SFRJ. Predlog kandidature je obrazložil Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL, ki je orisal osebnost in delo Sergeja Kraigherja, uglednega družbenopolitičnega delavca in komunista, aktivnega v slovenskem in jugoslovanskem političnem dogajanju od Čebin naprej. Pred enajstim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije je izšla domišljena študija Edvarda Kardelja o smereh razvoja politične-sistema socialističnega samoupravljanja, je v napetem času: prenekatera evrop- Rast demokracije ska partija je na podlagi lastnih izkušenj oblikovala osnovo zgodovinskega kompromisa z najnaprednejšimi družbenimi silami: v ospredju je bilo vprašanje države; svet je bil zapleten v nemalokrat mučne diskusije o človeških pravicah. Zdelo se je, kot bi bloka ugotavljala, kdo od njiju ima večjo grbo. Eno je bilo pri tem nesporno: prevladujočemu sistemu parlamentarne demokracije so v bistvu povšeči le dogmatske komunistične partije. Zoper takšno njihovo usmeritev pozna prepričljive ugovore, ki pa jim zmanjka sape, ko se soočajo z novimi „tipi” partij. Takšnimi, „ki nimajo nobenih interesov, ločenih od interesov vsega proletariata”. To je bilo v grobem »svetovno preddverje”, v katerem smo v Jugoslaviji obelodanili Kardeljevo študijo, pisano za naše potrebe. Njena temeljna poanta je zgoščena v misli, ki pravi: „kolikor bo sistem kot celota stabilnejši in učinkovitejši oziroma kolikor bo dosledneje zagotavljal vodilno družbeno vlogo delavskega razreda oziroma delovnega človeka sploh, kolikor bodo ključni položaji v družbi trdneje v rokah delovnega človeka, toliko hitreje, pogumneje in odločneje bo lahko naša družba razvijala raznovrstne oblike demokratične prakse, potrebne za delovanje in nadaljnji napredni razvoj samoupravne družbe, to je hkrati tudi pogoj za povečanje razsežnosti svobode človeka v naši družbi, in to ne po poteh buržoaznega liberalizma, temveč po poteh samoupravnega demokratizma.” Kot velik prispevek k cvetenju demokratične prakse lahko ocenimo tudi Titovo pobudo o nadaljnji krepitvi ekipnega dela. Najbrž tudi zato, ker preprosto „več glav več ve”. Tudi na tem, na množičnosti in vsej raznovrstnosti interesov, je zasnovan ves naš delegatski sistem, tako je zakoreninjena v načelih (in ne še povsem v praksi) Socialistična zveza, kot tisti najširši kanal brez filtrov, v katerem se pretakajo številni interesi, pobude in hotenja ljudi. In prav zato, ker praksa še ni taka (Vidoje Žarkovič je na tretji seji CK ZKJ izrecno podčrtal potrebo, da mora Zveza komunistov delovati brez direktiv, torej v političnem sistemu, v fronti organiziranih političnih sil), jo nenehno dopolnjujemo z raznovrstnimi oblikami demokratične prakse. Tu potemtakem tudi ni prostora za improvizacije ali reduciranje ideje o ekipnem delu na mehanizem „ vodenja”. Končno gre še za eno stvar: ideja sama je pobudila številne razprave. In to je dobro. Že zato, ker si zastavljamo vprašanje o skladnosti ustavnih usmeritev družbenega razvoja s praktičnimi izpeljavami le-tega, denimo o vlogi naše komune, s tem pa prihajamo do vedno novih pobud za doslednejše utrjevanje oblasti dela. MILAN MEDEN I N ! * s I prijavljali kot tekmeci domačemu direktorju. Ustavno sodišče bo zato celotno proceduro volitev poslovodnih organov podrobno analiziralo, nakar bo opozorilo še na druga neskladja volilnega posotopka z ustavo in zakonom o združenem delu. Ne samo to: ustavno sodišče Jugoslavije namerava do jeseni pripraviti celovito analizo o tem, kako s pomočjo razpisov za zaposlitev uresničujemo ustavno načelo delovnih ljudi o enakopravnosti pri uveljavljanju pravice do zaposlovanja. Ustavno sodišče sicer ni pristojno za ocenjevanje zakonitosti razpisov, ker niso splošni akti, toda s pomočjo takšne analize bo moč spoznati, koliko so posamezni predpisi o zaposlovanju - zakonski ali samoupravni - usklajeni z ustavo. Pobuda za takšno odločitev je bila nekoliko nenavadna: predlog sodnika sodišča združenega dela iz Sremske Mitroviče, da bi začeli postopek za ocenjevanje določila zakonskega predpisa o imenovanju in razrešitvi poslovodnih organov v OZD, je ustavno sodišče zavrnilo kot neutemeljen. To pomeni, da v spornem zakonskem določilu ustavna načela niso kršena. Toda pri zbiranju gradiva, da bi ocenili upravičenost predlaganega postopka, so strokovni delavci ustavnega sodišča samo ob pregledovanju razpisov v časopisnih oglasih ugotovili, da se lahko tudi najbolj konkretno oblikovane zakonske norme v praksi spremenijo v svoje nasprotje. Že sam jezik posameznih razpisov kaže na takšne možnosti. Kako razumeti, daje razpisu za direktorja TOZD ali vodjo neke službe skoraj vedno pripisano: »reelekcija”. Ali to ne pomeni, da se ve, kdo bo BEOGRAD - Na povabilo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita je v Beograd dopotoval generalni sekretar KP Španije Santiago Carrillo. Na letališču sta ga pričakala sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in izvršni sekretar predsedstva CK ZKJ Vlado Janžič. Po srečanju s predsednikom Titom in pogovorih v predsedstvu CK ZKJ sc bo Carrillo zadržal v Jugoslaviji na krajšem oddihu. izbran, drugi pa niso zaželeni? ! Ali na primer pogoj: »prednost imajo moški”, pogoj o številu delovnih let in podobno. Vse to pa nas lahko navaja k razmišljanjem, daje nekdo favoriziran in da je drugim prikrajšana pravica enakopravno sodelovati v selekciji na osnovi svojega dela in sposobnosti. Kljub takšnemu razmišljanju in sklepanju pa se (morda) kandidatom za zasedbo delovnih mest le obetajo lepši časi. Zakon o državni upravi, ki smo ga začeli uresničevati lani, vsebuje namreč pomembno novost, ko gre za zasedbo delovnega mesta z javnim razpisom. Tisti, ki objavlja javni razpis, je med drugim dolžan obvestiti kandidate, kdaj In kje bo zasedala razpisna komisija. Vsi kandidati imajo pravico, da seji prisostvujejo. To zakonsko določilo je v praksi že uporabilo zvezno družbeno pravobranilstvo samoupravljanja, ko je letos februarja iskalo svetovalca za ekonomska vprašanja za svojo delovno skupnost. Na razpis se je prijavilo 26 kandidatov. Vsi so lahko, če so želeli, prisostvovali seji razpisne komisije. Kandidati so imeli priložnost, da članom komisije dajo dopolnilne informacije in povedo nasprotne argumente, če s sklepom komisije ne soglašajo. To, naj se o kandidatih ne razpravlja za zaprtimi vrati, je pomemben dosežek, ki bi ga morali sprejeti in uveljaviti tudi pri izbiri vseh drugih kandidatov za razpisana delovna mesta, ne samo v državni upravi. VINKO BLATNIK tedenski mozaik TRESLA SE JE GORA . .., nadaljevanje pa tako veste in nam ga ni treba še enkrat povedati, kajne? No, in približno tako je bilo tudi ob nezgodi v jedrski elektrarni blizu mesta Harrisburg, v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Sprva je kazalo (ali pa so nekateri samo govorili), da bo groza in joj, potlej pa se je umirilo in sedaj je mogoče že skoraj pribiti, da še zdaleč ni bilo tako hudo, kot je ižgledalo. Strokovnjaki so jedrsko elektrarno znova dali na vajeti in videti je, da je vse v redu... A v nečem je bila nezgoda vendarle koristna: poslej bodo v podobnih elektrarnah dosti bolj pazili in to je postranski dobiček zmede iz Harrisbur-ga... NEZNANSKO VELIKO ZMEDE pa je bilo tudi (in še vedno je), kar zadeva položaj v Kampali, glavnem mestu Ugande. Kot so poročale svetovne tiskovne agencije, bi moral biti ugandski predsednik Idi Amin že zdavnaj poražen, a še vedno ni. Nekaj so krivi libijski vojaki (ki so po ukazu svojega predsednika Gadafija prišli Aminu na pomoč), nekaj pa- neodločnost Tanzanijcev in v Tanzanijo pred leti pobeglih Ugandcev, ki se sedaj bojujejo proti ugandskemu predsedniku. Napadalcem namreč nikakor ne uspe potisniti Aminovo vojsko dokončno v kot, reporterji pa imajo zaradi tega velike probleme: enkrat je videti, kot bi bilo že vsega konec, drugič pa, kot da se je zadeva šele začela. Toda medtem ko svetovna javnost tako po drobtinicah lovi poročila o bojni sreči na bojišču, se le malokdo vpraša, kako je mogoče, da se tanzanske (iz neuvrščene države) enote lahko tako dolgo zadržujejo na ugandskih (neuvrščene države torej) tleh. in tako je videti, da so nekatera načela (na katera so vsi prisegli) še vedno le načela, ki jih velja teptati... Kakor je komu povšeči... 'u J» e- TELEGRAM! WASHINGTON - Po srečanj ameriškega državnega sekretarja Cyrusa Vancea in sovjetskega vele-poslanika v ZDA Anatolija Do brini n* je ostalo še nekaj vprašanj v zvezi» podpisom SOLT 2, ki jih bo treba uskladiti v naslednjih pogovorih-Kot je sporočil predstavnik Stat® Departmenta Hodding Carter, je tre* ba podpisovanje sporazuma o orn^ j it vi strateškega oboroževanja!^' žiti in nadaljevati s konsuUarilatnl' BEOGRAD - Član vlade in CK K P Kube, minister-predsednik državnega komiteja za ekonomsko sodelovanje s tujino Hcctor Rodf' guez Lompart je odpotoval v Beograd. Minister Lompart prihaj* na obisk kot posebni odposlan^ predsednika državnega sveta in vlad* Kube, da bi predsedniku SFRJ Jo» pu Brozu Titu izročil vabilo Fidc*3 Castra za sodelovanje Jugoslavije n* šestem srečanju šefov držav ali vla“ neuvrščenih držav. CELOYEC - Resolucija, ki so j* sprejeli na občnem zboru Zve* slovenskih organizacij, med drugi*’’ poudarja, da je, čeprav je vla®j uspelo uzakoniti zakon o narodu^ skupinah, moč iz dneva v dan b®* ugotavljati, da vlada ni zmožna **. vrševati tega zakona, ki ga Slove^ odločno odklanjajo kot poskus 1»V setkanja in omejevanja pravic & življenjskega prostora. (Iz zadnjega Pavlihe) «f. * s > ■*«- OPLOMA ZA KRI — Za 50-krat darovano krije miili petek prejel na svečanosti v Kočevju 'Pl°mo RK Ivan Jerman iz Itasa Kočevje Dlak teJ Prožnosti so podelili še 11 lOd krvodajalcem za 2S-krat darovano kri in /t iZnačk za S-, 10-, 15- in 20-krat darovano kri. (Foto: Primc) % PO POTEH BATALJONA - 7. aprila so imeli učenci OŠ Mirna obrambni dan. Po poteh partizanskih enot so šli učenci od 1. do 6. razreda, spremljali pa so jih nekdanji borci domicilnega III. VDV bataljona. Na sliki: ob spominskem obeležju na Trbincu, kjer je bil ubit Kolenčev oče. (Foto: Alenka Peček) DAN SUHOKRANJSKIH GASILCEV - Na Cviblju nad Žužemberkom so se 8. aprila zbrali gasilci Suhe krajine. S polaganjem venca in kulturnim programom so počastili spomin na padle, potem pa so 30 novim gasilskim častnikom novomeške občine podelili diplome; na Ajdovcu so ta dan ustanovili gasilski mladinski aktiv. (Foto: Pavlin) PRED REFERENDUMOM - V soboto, 7. april^ je organizirala krajevna skupnost Straža sestanek o problematiki v krajevni skupnosti, predvsem z vidika bližajočega se referenduma in novega srednjeročnega programa. V razgovoru je sodeloval tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šali. (Foto: V. Kastelic) TEČAJ ZA KLETARJE Za vse, ki se ukvarjajo s kle- iihJ^em’ pa nimajo pogojev, ki Jjh določa novi zakon o vinu in alco ne morejo biti vpisani v register proizvajalcev grozdja in v‘na, pripravlja republiški center Pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije enotedenski tečaj, po katerem bodo kandidati opravili preizkus znanja. Cas za prijave je do 30. aprila, in sicer na naslov: Zadružna zveza Slovenije, Re-Pdbliški center za pospeševanje kmetijstva, Miklošičeva 4, Ljubljana. Ne povezovalna moda, ampak potreba Novo medobčinsko skupnost za zaposlovanje snujejo za črnomaljsko, metliško, novomeško in trebanjsko občino — Privolitev mora priti iz združenega dela Sejmišča Novo MESTO: Sejem je bil nes Živahen, cene pujskom pa bUopenjene. Naprodaj jih je tri do •razen teh pa še 21 od čer nmi mesecev starih praši- ''c*\ Drnrf " »..»»Ul 177 p. • , je bilo skupno 1 i5n^Jskl so bili po 850 do l60domi\7OO^PraŠiaipap° jai^FŽICE: Tokrat so proda-dali n«n^ali 542 PuJskov’ Pro" kilog; Fa467 po 40 do 42 din ram žive teže. Do letos je vse „zaposloval-ne“ naloge na Dolenjskem opravljala ena skupnost. Njen sedež je bil v Novem mestu, tu pa so potekale tudi seje skupščine in drugih samoupravnih organov. V Črnomlju, Metliki, Novem mestu, Trebnjem in Krškem so delovale enote. V vseh teh občinah zdaj že četrti mesec samoupravno živijo nove, občinske skupnosti za zaposlovanje. Slednje in zvezo skupnosti na republiški ravni so ustanovili kot obvezne na podlagi novega zakona. Dotedanja medobčinska skupnost je kajpak prenehala obstajati. Medobčinskih (regionalnih) skupnosti omenjeni zakon ni predpisal kot obvezno obliko povezovanja, marveč govori o njej kot o dovoljeni oziroma možni skupnosti, vendar pa jo je moč ustanoviti, če se za to izreče združeno delo. V Sloveniji je več regionalnih skupnosti že zaživelo, njim pa naj bi se kmalu pridružila še dolenjska. Osnovali naj bi jo na občine, ki tvorijo dolenjsko regijo, medtem ko se je krška občina odločila za povezavo v posavski regiji. Ustanovitev regionalne skupnosti za zaposlovanje narekuje več razlogov. Prvi je gotovo ta, da bi zaposlovalno politiko poenotili in preprečili poskuse, da bi zaposlovanje kot družbeno zelo občutljivo področje zaprli v občinske meje. Prek nove Kmetijski Tudi zmote dražijo lešnike T i visoko0 že °4 nekdaj: žlahtni, debeloplodni lešniki imajo p°nujajCeno- V trgovini na drobno jih v stogramskih vrečkah vendar F°’.rec' hi piši, trinajst starih tisočakov kilogram. Pa naravaS6 Pridelovanje lešnikov ne širi, kot bi želeli ali kot ^Dosta^?- Potrebe slaščičarske industrije. Tudi podcenjevanje in avijanje te sadne vrste nosi del krivde za to. ikko . tT^hle so se tudi nekatere zmote. Leska resda lahko Dole,,^ manj r°dovitna, kamnita zemljišča, kakršnih pri nas na ^tišč *.n z*ast' Beli krajini ne manjka, toda z vsakim biti ra6”1 tudi ni zadovoljna. Iz nič pač ni nič, zato ne bi smeli P°sadfl-0Čarani’ če leska noče dobro roditi, potem ko smo jo Frak' V * hranili revno zemljo in zanemarili vso agrotehniko. podnebij6 P°kazala, da je žlahtna leska glede zemlje in sadftg i razmer zahtevna, četudi ne tako kot nekatera druga z iaz0|femena' Na pozebi izpostavljenih legah ne bo prizanesla Sadiine araniem; Priprava zemlje ob saditvi mora biti temeljita; bod0 Jame naJ merijo vsaj en kvadratni meter, globoke pa naj 8n9)ilomaj cm’ Pa še P0drahljane. Gnojenje z organskim potem i u ' Š0t0 in z umetnimi gnojili ne sme izostati. Šele sajenju lahko pričakujemo redno rodnost v tretjem letu po Slov m P.ovračilo stroškov sajenja od petega leta naprej, ki je e*)ski sadni izbor predvideva istrsko debeloplodno lesko, sadovn^ri|Poro.č(Fva 23 vinogradniške lege, vrtove in plantažne glede ^e’ "msko in halsko lesko, ki imata podobne zahteve se zado i-0bja, ter lesko sorte cosford, ki je manj zahtevna in ker v i tU(h s hladnejšimi in vlažnejšimi območji. skrajne se .ske niso samooplodne, je najbolje saditi več sort, v ki je Primeru pa v bližini nasada vsaj navadno gozdno lesko, Ptuj, Q, dober opraševalec. Sadike je mogoče kupiti pri KK let° na ra|. testni vrh 88, manjše količine sadik pa imajo vsako kije na hidi kmetijski zavodi. Nam najbližji je ljubljanski, d Miklošičevi 4. Inž. M. L. skupnosti bi laže uresničili tudi pre-nekatere skupne naloge, znane že iz prejšnjega obdobja samoupravnega organiziranja na tem področju. Gre za solidarnostno prelivanje sredstev od močnejšega k šibkejšemu, združevanje sredstev za skupne naloge (npr. za usposabljanje invalidov), enotno načrtovanje kadrovskih potreb, usklajevanje štipendijske politike in mnoge druge zadeve. Osnutki nekaterih dokumentov za snujočo se skupnost so izdelani, sama zamisel pa je tudi že dobila ustrezno družbeno in politično podporo na Dolenjskem. Celotno gradivo bo kmalu pripravljeno za javno razpravo v vseh delovnih organizacijah in tozdih. Pričakovati je, da bo regionalna skupnost ustanovljena še v prvem polletju. I. Z. Mašenje lukenj ni rešitev Pri litru mleka 1,20 din izgube v „Govedoreji" Tozd „Govedoreja“ Združenega KGP Kočevje je zaključil lani poslovanje s 5,350.000 din izgube-Vzrok je v tem, da se je v istem obdobju, ko se je mleko podražilo za 9 odstotkov, podražilo vse, kar je potrebno za njegovo pridobivanje v povprečju za 50 do 60 odstotkov, in sicer najbolj pesni rezanci ter koruza za okoli 200 odstotkov. „Govedoreja“ je pripravila tudi načrt pokrivanja izgube za lani, ki predvideva, naj jo največ pokrijejo tisti, ki popijejo največ kočevskega mleka, se pravi ljubljanske občine, ostalo pa še občinski sklad skupnih . rezerv, Ljubljanske mlekarne in de- Milenko KOSANOVtC lovne organizacije znotraj sozda ZKGP Kočevje. Kaže, da bo ta načrt tudi sprejet, saj bi bilo sicer kočevsko kmetijstvo prisiljeno proizvodnjo občutno zmanjšati. Pokrivanje izgube je predvideno le na osnovi dajanja posojil, kar pa ni nobena trajna rešitev za kmetij; stvo, ampak le prelaganje težav v naslednje leto. Kmetijci se seveda s takim načinom „reševanja“ kmetijstva, ki je bilo v vsem povojnem obdobju zapostavljeno in izkoriščano, ne strinjajo. Zahtevajo trajnejše rešitve. Ukrepati je treba hitro in učinkovito. Trenutno ima kočevska „Gove-doreja“ pri litru mleka okoli 1,20 din izgube. To pomeni, da bo znašala izguba tega tozda ob koncu leta, če se ne bodo spremenili pogoji gospodarjenja, kar 10 milijonov dinarjev. Seveda pa kočevski kmetijci iščejo rešitve tudi doma. Tako so od leta 1975 do lani zvišali škrobno vrednost silaže za 51 odstotkov, prebavljive beljakovine pri mleku za 100 odstotkov, bistveno večja pa je tudi poraba domačih krmil na liter mleka. Zdaj izpolnjujejo še že sprejeti sanacijski program. J. PRIMC „LABOD", tovarna oblačil NOVO MESTO Delovna skupnost skupnih služb DELAVSKI SVET PONOVNO RAZPISUJE prosta dela in naloge, pri katerih posebna pooblastila in odgovornosti ima delavec VODJE GOSPODARSKO-RACUNOVODSKEGA SEKTORJA Poleg pogojev, ki jih določata člena 168 in 511 ZZD, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — visoka ali višja izobrazba ekonomsko-finančne smeri; — najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih delovnih nalog; — moralna in politična neoporečnost. Mandat traja 4 leta. Kandidatu nudimo tudi družinsko stanovanje v letu 1979-80. Pri izbiri kandidata bomo upoštevali določila družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija v 15 dneh po objavi na naslov: „Labod",, tovarna oblačil. Novo mesto. Cesta herojev 29 — Kadrovsko -socialna služba z oznako: „Za razpisno komisijo". O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati pismeno obveščeni v osmih dneh po sprejetju sklepa o izbiri. \ * * 5 i \ * * * * * I I 5 * * * * * * * S * * * * * \ * * * * * * EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja^ Tit Doberšek Po triletni zaporedni spomladanski pozebi vinogradov se po slabem vremenu konec marca in v začetku aprila vinogradniki bojijo še četrte spomladanske pozebe vinogradov. V tej bojazni je prav, da omenimo lanskoletne Izkušnje s pozeblo trto Lansko pozebo vinogradov je povzročil mrzel val zraka s severa, ki je zajel velika področja in je lebdel nad pokrajino več dni. Pri taki pozebi je staro obrambno sredstvo kurjenje in dimljenje brez posebnega učinka, ker je celotno ozračje premrzlo in ga s skromno kurjavo in dimljenjem ni mogoče ogreti in trte zaščititi. Kurjenje in dimljenje ima svoj učinek pri lokalnih slanah (pozebah), ki nastanejo v vedrih in tihih nočeh po dežju, ko temperatura pade pri zemlji pod 0 C, nad zemljo pa je višja. V tem primeru dim, ki ga napravimo s sežiganjem mokre slame, odpadlega listja, vlažnega rožja, starih gum, odpadlega olja itd., zaščiti trto, ker celotno ozračje ni ohlajeno. O negi pozeblih vinogradov so mnenja neenotna. Lani so nekateri priporočali takoj po pozebi trto obrezati, da bi jo s tem prisilili, da poženejo mladike iz spečjh očes. Ti v jeseni niso imeli nobenega pridelka, mladike pa so povečini pognale iz starega lesa in bodo zato letos imele manj nastavka grozdja. Drugi so trto v obupu zanemarili in imajo težave, ker ni pravih mladik za letošnji pridelek. Samo obrezovanje pozeblih mladik prav tako ni imelo pomena, ker pozeble mladike po navadi same odpadejo, pri neprevidni rezi pa lahko odrežemo še to, kar je narava pustila. Najboljše so se lani odrezali tisti vinogradniki, ki so storili ta dela, oziroma so upoštevali naslednje: 1. Takoj po pozebi (že drugi dan) so vinograd močno pognojili s hitro delujočimi dušičnimi gnojili, kot so KAN ali UREA, v količini 150 kg čistega dušika na 1 ha, to je 550 kg KANA na 1 ha, oziroma 330 kg UREJE na 1 ha (na 10 arov 50 oziroma 30 kg). Ta ukrep je nujen, ker je trta z zgubo pozeblih mladik močno oslabela in rabi nadomestilo za izgubljene hranilne snovi. Pri tem je največja potreba po dušiku. 2. Trt oziroma šparonov niso rezali takoj po pozebi. Pustih so trto pri miru in ji dah možnost, da s poganjki dokaže, koliko je po pozebi še ostala pri moči. Po taki pozebi je za trto in tudi za vinogradnika vsak poganjek dragocen, pa čeprav požene na koncu šparona. Na drugi strani pa takojšnja rez po pozebi povzroči premočno solzenje, saj je v tem času trta v polnem soku, zelenih mladik pa ni (ker so pozeble), da bi sokove porabile. Po pozebi oslabljeni trti je lahko močno solzenje, ki ga povzročimo s takojšnjo rezjo šparonov, celo škodljivo in jo po nepotrebnem dodatno slabi. Zato je prav, da takoj po pozebi ne porežemo šparonov, je ne režemo, temveč pustimo, da sama požene zelene mladike, kjer je za trto najbolj ugodno. 3. Takoj ko so se na pozebli trti pojavili prvi zeleni poganjki, so trto škropili z dithanom ali antrakolom, še boljše sredstvo je ortofaltan ali nikodifol. Modre galice pri tem škropljenju ne uporabljamo, ker zadržuje prepotrebno rast zelenih mladik. Škropivu dodamo ko san in gnojilo skozi list folifertil. Zaradi zelo ugodnih pogojev za razvoj peronospore v tem času (več toplote in več vlage) je pravočasno in redno škropljenje, to je zaščita pred peronosporo in oidijem, poleg takojšnjega gnojenja drugi zelo nujen ukrep. 4. Ko so novopognale zelene mladike dosegle dolžino pednja in so nekatere pokazale tudi grozdiče, so pri trti odstranili nepotrebne mladike, kar vinogradniki imenujemo „mandanje“ trt. Mcndanje je zahtevno delo, ker je poleg mladik, ki imajo grozdiče, treba pustiti še tisto mladje, ki ga rabimo pri nadaljnji vzgoji in rezi trte. Pri manda-nju lahko porežemo tudi stare šparone, če mladike na njih nimajo grozdja in imamo za nadaljnjo vzgojo trte dovolj drugih mladik. To pomeni, da rez šparonov preložimo na čas, ko je trta že ozelenela. Solzenja sedaj ne bo, ker sokove porabijo mlade zelene mladike. Mlade, nežne mladike zahtevajo še večjo zaščito in gnojenje skozi list, kot pa mladje v normalnih letih razvoja trte. Sam sem se prepričal, povedali so mi pa tudi mnogi vinogradniki, da so vinogradniki, ki so storili to, kar sem napisal, imeli tudi lani primeren pridelek grozdja. To grozdje je imelo sicer manj sladkoija, vendar seje mošt z dodatkom sladkorja v jeseni toliko izboljšal, da so imeli na voljo kar dobro vino. DT * * * * 5 * 5 S N * ! * s % * * h I GABRJE: VSAKOMUR TOLIKO, KOT JE PRISPEVAL! Razmere živečih borcev NOB še niso v celoti urejene, obstajajo pa tudi razlike med borci s podeželja in iz mesta, so ugotovili tudi na letni skupščini ZB Gabrje 8. 4. 1979. Za reševanje teh problemov se bo zavzemala omenjena borčevska organizacija tudi v prihodnje. Kot doslej bo skrbela tudi za negovanje spominov na oboroženo revolucijo. Omeniti velja za letos predvideno sanacijo grobnice padlih v NOB in skrb za druga spominska obeležja. M. L. Pri sindikalnih „šolah” se zatika Pobuda, ki ji je vredno prisluhniti: na Dolenjskem naj bi družbenopolitično izobraževanje poenotili in ga usmerjali iz enega centra — Bo v tozdih poslej manj ovir? Medobčinski sindikalni svet za Dolenjsko ugotavlja, da je zanimanje za izobraževanje na dvomesečni ..sindikalni šoli" med članstvom in organizacijami na Dolenjskem pojenjalo v trenutku, ko so to „šolo“ prenesli iz Dolenjskih Toplic na Gorenjsko. Trenutno »rešujeta čast“ dolenjske regije na tej „šoli“ dva udeleženca iz črnomaljske občine. Kandidatov je bilo prav gotovo več, sindikati v občinah pa samokritično priznavajo, da niso storili vsega za boljšo udeležbo. Hkrati s tem ugotavljajo, da ni lahko dobiti iz združenega dela kan- Gradbinci ocenili delo V novomeškem Domu JLA je bila v četrtek, 5. aprila, letna skupščina Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, ki se je je udeležilo sedemdeset delegatov iz dvanajstih slovenskih društev, med katerimi je eno najstarejših in najbolj delavnih prav novomeško. Vanj je vključenih skoraj tristo članov iz sedmih občin. Največjo skrb posveča društvo strokovnemu izpopolnjevanju članstva ter spremljanju sodobnih dosežkov na področju gradbeništva. Na skupščini so delegati ocenili delo v preteklem mandatu in izvolili novo vodstvo, ki mu bo odslej predsedoval inž. Stane Tominec iz Maribora. V izvršni odbor pa je bil predlagan tudi Novomeščan inž. Anton Žerjal. Delegati so opozorili na premajhne stike, ki jib ima zveza z ustrezno jugoslovansko organizacijo gradbincev. Poudarili so, da se je v naslednjem obdobju potrebno zavzemati tudi za izgradnjo novega doma inženirjev in tehnikov v Ljubljani in pripraviti gradbeniški slovar. Na koncu so podelili priznanja najzaslužnejšim, ki v društvih delajo že od vsega začetka. Med odlikovanci sta bila tudi inž. Anton Žerjal in gradbeni tehnik Milan Levičnik. J. P. POGOVOR PRED SKUPŠČINO - Predsednik 10 DGIT Novo mesto inž. Stojan Horvat (desno) v družbi z nagrajencem Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije inž. Antonom Žeijalom. didata za daljšo obliko izobraževanja in usposabljanja. Največkrat zato, ker v tozdih nič kaj radi ne privolijo v odsotnost z dela zaradi sindikalnega izobraževanja, posebno če je treba dati denarno nadomesti- lo za daljšo odsotnost. Sindikalne organizacije si prizadevajo, da bi takih ovir ne bilo, saj je odgovornih sindikalnih nalog čedalje več, zanje pa marajo biti izviševald ne na pol, ampak povsem usposobljeni. Občinska sindikalna vodstva prirejajo oblike družbeno-političnega usposabljanja in izobraževanja za vodstva osnovnih organizacij zlasti po volitvah. To so krajši ali daljši tečaji in seminaiji v okviru delavskih univerz, klubov samoupravljalcev in drugih ustanov. Všteto je tudi izobraževale delegatov, kar je zelo dobro steklo v novomeški občini. Izobraževanje naj bi poslej ne bilo odvisno zgolj od občasnih potreb po Ujem, kar se je večkrat dogajalo, marveč bi morala biti to stalna naloga. Ko je medobčinski sindikalni svet na nedavni seji vNovem mestu ocenjeval, kaj je bilo na izobraževalnem področju dobrega in slabega, je ugotovil, da bi bilo izobraževanje in usposabljanje za opravljale samo-upravljalskih, političnih in drugih nalog potrebno organizacijo le-tega poenotiti in jo po možnosti usmerjati usklajeno iz skupnega centra. 1. Z. KVIZ „SKOJ - ZSMJ“ V kviz tekmovanju na temo „SKOJ - ZSMJ“ v metliški občini bo sodelovalo skupaj 18 mladinskih ekip. Prvih pet ekip se je v soboto, 7. aprila, že pomerilo v Podzemlju, prihodnjo soboto pa bodo tekmovanja še na Radoviči, Suhorju in Boža-kovem. Žirijo sestavljajo predstavniki OK ZSMS, OK ZKS in krajevne skupnosti, ki je tudi organizator tekmovanja v posameznem kraju. Ob tekmovanju je povsod kulturni program, v katerem morajo sodelovati tudi tekmovalne ekipe. Najboljše štiri ekipe se bodo pomerile na zaključnem tekmovanju konec aprila ah v začetku maja v Metliki. Bogastvo ni samo v lesu V zasebnih gozdovih les slabše kakovosti ostaja in ga premalo sekajo — Več pa je primerov črne sečnje M ! I; ■ • f1 3 \ tli' PRVIH PET V TRBOVLJE — V novomeškem Domu JLA je bilo 7. aprila regionalno tekmovanje mladih v znanju na temo „0d SKOJ do ZSMS“. Med osnovnošolci so se najbolj odrezali (na sliki od desne proti levi): Marko Slana (o. š. Grm), Igor Makovec (o. š. Semič), Roman Šoper (o. š. Grm), Martina Bučar (o. š. Grm), Milka Vraničar (o. š. Metlika). Med srednješolskimi ekipami so si prvih pet mest podelili: Tanja Čibej (gimnazija Novo mesto), Lilijana Tekstor (gimnazija Novo mesto), Danica Gračan (Dom Majde Šilc), Branko Podpečan (KŠC Grm), Marija Goleš (KŠC Grm). Republiško merjenje znanja po 21. aprila v Trbovljah. (Foto: J. P.) 4. aprila so delegati Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo v Novem mestu obravnavali lansko poslovno poročilo in plan za 1979, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Predsednik skupščine je postal Jože Gabrič iz Šentjerneja. Ugotovili so, da je uresničevanje družbenega plana 1976-1980 potekalo doslej v glavnem kot je predvideno, saj je bila skupna obnova dosežena s 121 odst., nega gozdov pa s 104 odstotki. Poudariti je treba, da so pri tem rezultati v družbenih gozdovih znatno boljši, v zasebnih pa veliko slabši, vendar je poprečje ugodno. Zadnja leta je bilo na območju te skupnosti in GG Novo mesto precej narejenega tudi glede gradnje gozdnih cest. Naj omenimo samo 4 nove ceste: Bistrica-Čmpmelj, Otoveo-Sredgora, Kravto-va-Bukova gora in Krvavi kamen-Koprivnik. Interesna skupnost, ki zajema področje obeh belokranjskih občin, novomeško, trebanjsko in del grosupeljske v Suhi krajini, je imela precej dela tudi z izdajanjem soglasij h gradnjam in načrtom. Bila je tudi pobudnik pri razrešitvi nesoglasij med porabniki lesa, žal pa v tem ni bilo uspeha „zaradi nerazumevanja in različnih pritiskov,” je dobesedno navedeno v poročilu. V razpravi so opozorili na probleme, ki jim kaže v bodoče posvetiti vso pozornost. Zlasti je potrebna skupna akcija za očuvanje gozdov in v boju proti onesnaževanju. Dolenjska ima 80.000 hektarov gozdov, od tega kar 22.000 hektarov gozda zelo slabe kakovosti, ob tem pa turisti in drugi še uničujejo gozdove z odlaganjem odpadkov, s kurjenjem itd. Med vsemi 14 GG v Sloveniji je po kakovosti gozdov Dolenjska na najslabšem. S pogozdovanjem rešujejo položaj. Doslej je bilo pogozdenih že 4500 hektarov površin, interesenti so že povsod, zlasti na belokranjskih steljnikih, primanjkuje pa sredstev za pospešeno pogozdovanje. V splošnem pa bo potrebno gozdove vrednotiti ne le s stališča bogastva lesne mase, marveč in predvsem kot zelena pljuča, čistilec zraka in zdravilnih vplivov na sodobnega človeka. V svetu je taka miselnost že prodrla, pri nas pa še ne. Opozorili so na dejstvo, da po podatkih gozdarjev ostaja v zasebnih gozdovih precej lesa slabše kakovosti, ki bi moral biti posekan in odpeljan. Ugotavljajo tudi, da so močno narasle nedovoljene sečnje. Sekajo kajpak najboljši les in ta čez noč dobi noge in gre v neznano. Računajo, da se bo stanje etata letos delno izboljšalo, ker bo krška tovarna celuloze in papirja začeta predelovati tudi !eu slabše kakovosti -gaber, to pa bo za zasebnike še kar privlačen vir dohodka. R. BAČER LJUBLJANA - GORNJI TRG 4 i i i i i Ljubljana, Gornji trg 4, RAZPISUJE zasedbo delovnih nalog in opravil za nedoločen čas, in sicer: 1. VEČ KVALIFICIRANIH SLIKOPLESKARJEV 2. VEČ POLKVALIFICIRANIH SLIKOPLESKARJEV 3. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV V SLIKO-PLESKARSKI STROKI 4. VEČ VAJENCEV ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO 5. VEČ PRIUČENIH POLAGALCEV PLASTIČNIH TLAKOV 6. VEČ POLKVALI FICI RANIH POLAGALCEV PLASTIČNIH TLAKOV 7. VEČ PRIUČENIH PARKETARJEV 8. VEČ VAJENCEV ZA PARKETARSKO STROKO (SlROKPROFIL POKLICA) 9. VEČ PRIUČENIH POLAGALCEV CEMENTNEGA ESTRIHA 10. VEČ POLKVALI FICI RANIH POLAGALCEV UMETNIH SMOL 11. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV V POLAGALCE UMETNIH SMOL Pogoji: Pod tč. 1: poklicna šola za slikopleskarsko stroko ali priučen delavec v slik. stroki in 5 let prakse Pod tč. 2. 6. in 10.: osemletka ali nepopolna osemletka in 3 mesece delovnih izkušenj Pod tč. 5. in 9: osemletka ali nepopolna osemletka in 2 leti delovnih izkušenj Pod tč. 7: osemletka ali nepopolna osemletka in 3 leta delovnih izkušenj Pod tč. 3. in 11: osemletka ali nepopolna osemletka Pod tč. 4. in 8: končana osemletka Kandidati naj vložijo pismene ponudbe v 15 dneh po dnevu objave tega razpisa. Vloga mora vsebovati kratek življenjepis, podatke o dosedanji zaposlitvi ter dokazila o izobrazbi. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku razpisnega roka. SOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO, NOVO MESTO Odbor za medsebojna razmerja VABI V DELOVNO RAZMERJE VEČ ABSOLVENTOV OSNOVNIH ŠOL ZA PRIUČITEV ZA DELO V TOČILNICI. Možnost nadaljnjega brezplačnega šolanja v gostinski stroki-Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu OD Centra. Pogoj: končana osemletka. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Šolski center za gostinstvo, Novo mesto, Društveni trg 1. Bogata revolucionarna tradicija na Dolenjskem Piše: Franček Saje In prav ta Anton Kristan je naslednje leto postal strokovni tajnik in ravnatelj konzumne^ društva v Ljubljani, ki je povezovalo delavske konzumne zadruge, ter oprt na ta položaj postal mogočen voditelj desnice v stranki. Delavsko gibanje se Je zoževalo na strokovne organizacije, ki so imele osem glasil, konzumna društva in zvezo prosvetnih društev ,,Vzajemnost", obnovljeno po razpustitvi leta 1913 kot „Svoboda“. Večina voditeljev tega gibanja je imela pred očmi v glavnem koristi svojih društev in svoje osebne položaje. Stranka pa je imela le majhen pomen, ker razen v Trstu in na Goriškem ni imela razvite politične organizacije, ki jo je sicer predpisoval organizacijski pravilnik. Zato tudi ni bila sposobna za kak resnejši boj za množice, da bi si pridobila večji politični vpliv. Dr. Henrik Tuma, ki je še na VII. kongresu JSDS februarja 1909 opozarjal, naj stranka ,,išče dotika z ostalimi, dejansko proletarskimi sloji ljudstva", je na X. zboru decembra 1917 ugotovil „veliko hibo“, ker so ..strokovne in gospodarske organizacije prevzele vodstvo cele stran- kc“, odrejale politično taktiko in zadušile „vsako radikalno gibanje stranke". Ivan Cankar pa je predavanju tržaškim delavcem aprila 1918 podobni oceni dodal, da je bila stranka „v idejnih načelih nekakšna verska sekta. Stranka ni videla naroda, narod ni videl stranke ...“ JSDS je veliko razpravljala o jugoslovanskem vprašanju in bila pobudnik jugoslovanske konference leta 1909 v Ljubljani, ki se je v tivolski resoluciji izrekla za popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov" ne glede na mejo, ki se naj začne s ,,skupnim narodnim jezikom”. Kulturno zedinjenje v en narod je zavrnilo več vodilnih slovenskih socialnih demokratov, zlasti odločno pa Ivan Cankar, kije leta 1913 izjavil, da ta problem ni kulturen, temveč političen, in se izrekel za jugoslovansko zvezno republiko. Zaradi životarjenja stranke na Kranjskem so primorski socialisti zahtevali, naj se sedež njenegi vodstva in glasilo ,,Zarja" preselita v Trst kot središče delavskega gibanja. To so na IX. zboru stranke junija 1914 tudi dosegli. Vendar pa je izbruh prve svetovne vojne za skoraj tri leta pretrgal nadaljnji razvoj slovenske socialne demokracije. Hkrati je stranka ostala brez svojega voditelja, ker je Etbin Kristan tedaj odšel na drugi agitacijski obisk k slovenskim izseljencem v ZDA, kamor se je do prve svetovne vojne izselilo blizu 200.000 Slovencev. V začetku leta 1897 je socialna demokracija oživela svojo dejavnost na Dolenjskem, ko je februarja 1897 prvič nastopila na držt vnozborskih volitvah. Pod pritiskom zahtev de-; 'lavskega gibanja in zatiranih narodov je namreč vladajoča avstrijska reakcija leta 1896 reformirala volilni red za poslansko zbornico. Uvedla je peto ali ..splošno kurijo", s čimer je dovolila splošno volilno pravico, ne pa še enake. V tej kuriji so volili vsi nad 24 let stari državljani, ki dotlej še niso imeli volilne pravice, če so vsaj 6 mesecev prebivali v eni občini, in tudi ostali volilci, ki so volili v drugih kurijah, da so ti kar dvakrat volili. ,,Dolenjske novice" so v članku „Rojaki, volitve!" opozarjale, da »bodo prav posebno pritiskali tako zvani socialni demokrati. .. Tudi v Novem mestu jih imamo .., Glavno gnezdo jim je delavnica g. čevljarskega mojstra Stefanoviča ... K temu prištej še nekaj drugih rokodelskih pomočnikov, pa večino novomeških pisarjev različnih kanclij - pa imaš vse novomeške socialne demokrate." V soboto, 6. februarja, so socialni demokrati trosili po Novem mestu letake ..Pozor! Socialni demokrati gredo!" Za nedeljo popoldne 7. februarja je bil napovedan socialnodemokratski shod v gostilni Kovač, toda ga je novomeško okrajno glavarstvo prepovedalo. Po zatrjeva- nju ..Slovenčevega" dopisnika je gostilničaija Kovača pregovoril, da je dal na razpolago prostor za zborovanje dr. Karel Slane, kar je komentiral takole: ..Politični komet naše Dolenjske, slavni dr. Slane, je nagnil k socialnim demokratom svojo blestečo luč in jih sprejel v svoje oskrbovanje in varstvo .. Kasneje je „Slovenec“ zatrjeval, da je dr. Slane agitiral tudi za liberalce. To je razumljivo, ker je največjega sovražnika videl v klerikalizmu. Zato je med mlačneži agitiral za liberalizem, da ne bi s svojimi glasovi podprli klerikalce. O prepovedi shoda v Novem mestu je ..Delavec" poročal, da je prepovedal „gospod vitez Veste-neck, okrajni glavar, sklicani volilni shod, češ da mu ni bil naznanjen. Sodrug Kordelič mu je dokazoval, da ni treba naznaniti volilnih shodov, kadar so volitve razpisane, a visokorodnegi gospoda nikakršni argumenti niso mogli prepričati, pal je tudi plakate potrati, kateri so shod naznanjali, gostilničarju je pa pretil, da mu odvzame gostilniško koncesijo, ako dovoli shod v svojem lokalu ...“ Ze pred tem je „Delavec“ polemiziral in obračunal s klerikalnimi ..Dolenjskimi novicami", ki jih je proglasil za »dolenjske^ slapu rja" in „hčer lažnjivega Kljukca". Dokler je list urejal učitelj Lapajne, je bil ..precej dober*. Toda ,,kakor hitro so mu pa vzeli od s vet egi - pardon - vinskega - duha navdihnjeni možje ta list, bilo je vsega konec. Ker je bil list pisan na .katoliški podlagi', so naročniki ta list popu- stili, četudi se jim je po vseh cerkvah usiljeval...“ Zatem je ..Delavec" polemiziral, s pisanjem »Dolenjskih novic" o novomeških socialnih demokratih: „ ... Pisec v talarju ve tudi, da je v Novem mestu veliko socialnih demokratov. On pravi, da je pri čevljarskem mojstru Stefanoviču glavno njihovo gnezdo in tudi lahko vse imenuje, dobro vedoč, da so ,štole' na to. .. Gospod v talarju, bodite uveijeni, da smo mi res ponosni, ker smo socialisti, a sramovati bi se morali, ko bi bili hinavski klerikalci. Kar se pa tiče g. mojstra Stefanoviča, bodite uverjeni, da on nič ne joka, mu li molite vaše noge ali ne: on vam še roke ne poljubi, še manj pa noge, s katerimi ga teptate. Da pa vas jezi, ker je gosp. Stefanovič značajen mojster in ne sili svoje delavce v Marinkotovo palačo, zato vam ne moremo mi ničesar. Kolikokrat je že bil znani .dohtar' (dr. Josip Marinko) na Bregu pri temu mojstru, nagovarjaje ga, naj takoj odpusti svoje delavce, ako ne pristopijo k ,edino zveličavnemu' društvu na Bregu, toda g. Stefanovič ima trdo bučo in nikdar ni hotel tega storiti, češ, moji’ delavci so odrasli, naj sami store, kar hočejo... Novomeški rdečkarji." Profesorja verouka in predsednika Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov dr. Josipa Marinka je vznemirjalo, ker so socialisti po Dolenjski trosili letak ,.Pozor! Socialni demokrati gredo!" Zato je v Dolenjskih novicah polemiziral z letakom in ga zavračal. O novomeških socialnih demokratih pri volitvah 22. februaija 1897 za pe’° kurijo pa je Slovenec poročal: »Priznati se jim mora, da s° neumorni, da se ne ustrašijo noben težave, nobene zapreke ... V No*j mesto so prišli tekom deveti” mesecev štirikrat in dvakrat 5 posebej njihov apostol K. Dan Prev volitvami so sklicali volilni shod gostilni g. Kovača „Pri pošti", W* sta govorila druga Kristan in Kor1 lič ... Gospod je govoril goreče, & priznati moramo, dostojno in ne*3 žaljivo. Ugovarjala sta mu gg-Marinko in vikarij Prelesnik • Kordelič je bruhal iz sebe sal1^ zabavljice ..& ; Novomeške poslušalce na soCl![ stičnem predvolilnem shodu 2 ’ februarja je .,Slovenčev" dopi*1’' „v imenu katoliškega politični? društva" v istem poročilu imeno - ,.ostudna pijana tolpa brezn1*5 nih zapeljancev"! : Na teh volitvah so dobili vol" možje za peto kurijo 74 liberaln* ’ 51 klerikalnih in 14 socialnodei" kratskih glasov. Socialna demoki* ja je dosegla sicer skromen, ven ^ pa prvi uspeh, ki je toliko večji« upoštevamo tudi ovire soC1Tlj demokraciji in silovitost klerik^ propagande. Sicer pa nekateri so# ni demokrati niso mogli voliti, * še niso bili stari nad 24 let ali P* v prebival' niso nad šest mesecev novomeški občini. Dr. Josip Marinko se )e »Dolenjskih novicah" in v „S1°V cu" pritoževal zaradi kleril poraza in zlasti napadal demokrate. * S0C1 alnf (Nadaljevanje prihodnjih ( pisma in odmevi OBVEZNO CEPLJENJE PSOV cepljenje psov proti steklini bo letos po naslednjem RAZPOREDU: PONEDELJEK, 16.4.: °b 7.30 : Brod °b 8.30 : Srebrniče 9.00: Jurka vas 10.00 : Drganja sela °. ]1*00 : Gorenja Straža ob 13.00 : Dol. Straža TOREK, 17. 4.: ob 7.30 : Cegelnica °t> 8.30 : Prečna 10.00: Podgora °b 11.00 : Gor. Polje °j> 12.00 : Soteska 13.00: Podhosta sreda, ob 7.30: ob 8.30: ob 9.30: ob 10.30 ob 1Z00 ob 13.00 ob 14.00 18.4.: Rumanja vas Dol. Toplice Podturen : Poljane : Gor. Sušice : Dobindol : Škrjanče četrtek, 19.4.: n’30 : ^m'bel oh in?« Ruperč vrh ?,30 : BirČna VaS 1 J1-00 * Uršna sela— Luben °u ' Uršna sela—vas °b 13.00 : Stranska vas °b 14.00 : Dol. Lakovnice PETEK, ob 7.30 : °b 8.30: °b 9.30 ■ °b 10.30 ob 11.30 ob 13.00 ob 14.00 20. 4.: Otočec Dol. Kronovo Brezovica : Šmarjeta : Gorenja vas : Stari grad : Bajnof SGtšOTA, 21 4 ■ *a!sajr— °b 11.30: Hrušica PONEDELJEK, 23.4.: °b 830' £or' Kamenie ob 930 • *0l‘ Kar*eljevo Obl0-30:Do|eKVrh ob 11 -in ' ^ L Kamence °b 12-in ' n°r‘ Kamence £30: Potočna vas t°Rek, 24.4.: ob 9 n° : Mirna Peč ob 11 Mirna Peč-Postaia Postaja : NoV° mest°-vet- °Lok!60° : "»»m««-™ SREDA, 25.4.: s J • Jablan—Sranga fETRTEK, 26. 4.: ss*;« Oblil0 ;D^Čiivrh ob 12 ni?: VeL 0rehek oh i?- Stopiče °b 14.00: črmošnjice SOBOTA, 28.4.: Vet' ?,0° : Novo ter'n. postaja mesto— »W3E0DrUEK' 30' 4' ob 9 ’■»«? ‘ Gotna vas ob 11.00 IahG°ra °b 15 on ' 5 bja VaS °b 13 on : Slatnik 13-30: Ratež ^aiviudniki maja ob 8. uri na er'narski postaji RAZPORED CEPLJENJA PSOV -ŠENTJERNEJ PONEDELJEK, 16.4.: ob 8.00 : Orehovica ob 9.30: Pristava ob 10.00 : Dol. Mokropolje ob 10.30: Polhovica TOREK. 17. 4.: ob 8.00 : Gor. Gradišče ob 9.00 : Gor. Maharovec ob 10.00 : Dol. Maharovec ob 11.00: Draga SREDA, 18.4.: ob 8.00: Mihovo ob 9.00 : Gor Vrhpolje ob 10.00: Šmarje ob 11.00 : Javorovica ob 12.00: Vratno ČETRTEK, 19. 4.: ob 8.00 : Dol. Stara vas ob 9.00: Gruča ob 10.00 : Ostrog ob 11.00: Šentjošt ob 12.00 : Groblje PETEK, 20. 4.: ob 8.00: Šentjernej PONEDELJEK, 23. 4.: ob 8.00: Zameško ob 9.00: Dobrava ob 10.00 : Dobruška vas ob 11.00 : Grmovlje TOREK, 24. 4.: ob 8.00: Škocjan ob 10.00 : Dol. Dole SREDA, 25. 4.: ob 8.00 : Zagrad ob 9.30 : Zbure ob 11.00 Osrečje ZAMUDNIKI PONEDELJEK, 30. 4.: ob 8.00 : Šentjernej ob 10.00 : Škocjan RAZPORED CEPLJENJA PSOV -SUHA KRAJINA TOREK, 17. 4.: ob 8.00 : Drašča vas ob 8.30 : Klečet ob 9.00 : Šmihel ob 10.00 : Vrhovo ob 11.00: Praproče PETEK, 20. 4.: ob 8.00: Reber ob 9.00 : Stavča vas ob 10.00: Jama ob 11.00 : Dvor SOBOTA, 21. 4.: ob 8.00 : Dol. Ajdovec ob 9.00 : Vel. Lipovec ob 10.00: Sred. Lipovec ob 11.00 : Sadinja vas PONEDELJEK, 23. 4.: ob 8.00: Lašče ob 8.30 : Vel. Lipje ob 9.30: Gradenc ob 10.00 : Budganja vas ob 11.00 : Žužemberk — desni breg TOREK, 24. 4.: ob 8.00: Lopata ob 8.30: Visejec ob 9.00: Sela ob 10.00: Hinje ob 11.00 : Prevole ob 11.30: Ratje ob 1200 : Žvirče SOBOTA, 28. 4.: ob 8.00 : Žužemberk — levi breg ZAMUDNIKI -ŽUŽEMBERK SOBOTA, 28. 4.: ob 10.00: Dvor ob 11.00: Hinje J $/* ^ J| li/rooUvi^jtvor ivjcas Brezuspešna odisejada Nerešljivo vprašanje: kako do delov za traktorje? TRETJA NAGRADA ZA RISBO Pionirski listje razpisal natečaj za najboljša likovna dela s tematiko varstva narave. Ker je Dobova zelo onesnažena in moramo šolarji pobirati smeti, nam pri likovni vzgoji ni bilo težko risati. Sama sem narisala učenko, ki grabi odpadke na igrišču. Več risb je učiteljica poslala v Šoštanj in od tam smo trije učenci iz mojega razreda dobili vabilo na likovno razstavo. Meni so podelili bronasto priznanje, Marija in Robi pa sta bila pohvaljena. Z zanimanjem smo si ogledali razstavo ter Kajuhovo spominsko sobo in njegov spomenik v Šoštanju. VESNA KOLMAN OS Dobova POGOVOR S KURIRJEM Od bizeljskih pionirjev smo v sredo, 3. aprila, prejeli kurirčkovo pošto. Ob sprejemu smo priredili kratko proslavo, katere se je udeležil partizanski kurir in borec Kozjanskega odreda Anton Travnikar. Pripovedoval nam je, kako je bilo med vojno, ter nam med drugim pokazal zemljevid, na katerem so bile označene kurirske postojanke na Kozjanskem. IRENA KOSTANJŠEK OS Maks Pleteršnik Pišece SPOMNILI SMO SE PESNIKA MURNA 6. aprila smo dijaki I. a razreda novomeške gimnazije s krajšo kulturno prireditvijo počastili spomin na 100-letnico rojstva pesnika slovenske moderne Josipa Murna Aleksandrova. Zgodaj miselno in čustveno dozoreli pesnik nam je zapustil bogato zbirko pesniških podob naravnega vaškega življenja, kmečkih opravil, šeg in svoje osamljenosti. Nekaj njegovih pesmi smo prebrali tudi na spominski slovesnosti. KSENIJA BREGAR gimnazija Novo mesto V NAŠI PIONIRSKI Hranilnici V naši šoli v Krškem že četrto leto deluje pionirska hranilnica, ki ima kar 912 varčevalcev. V njej poslujemo učenci sami, pri delu pa nam pomagata mentorici, tovarišici Tomaiinova in Stigličeva. Doslej smo privarčevali 288.453 din. Sa moupravni pionirski nadzorni organ kontrolira delo hranilnice, svet članov pa odloča o porabi obresti. Učenci radi prihajajo v pionirsko hranilnico, saj vedo, da z varčevanjem koristijo sebi in družbi. Ob vsakem mesečnem obisku prejmejo varčevalci tudi manjšo praktično nagrado, ki jih še bolj spodbuja k varčevanju. brigita Skrabar OS Jurij Dalmatin Krško Tokrat iz Artič Podobno kot zadnjič žužember-ški so nas tokrat zasuli z'novicami člani šolskega novinarskega krožka iz Artič. Marinka Sotler piše, da so si 28. marca mladi novinarji ogledali brežiško radijsko postajo. Seznanili so se s sodobnimi napravami, naslednjega dne pa so po radiu lahko poslušali pogovor dveh učencev s tov. Francom Babičem. Hkrati s člani novinarskega krožka so se v Brežicah mudili učenci, ki delajo v artiški šolski knjižnici. V občinskem središču so obiskali knjižnico, ki s pionirskim oddelkom in oddelkom za odrasle skupaj premore blizu 20.000 knjig. Pozanimali so se, kako je z izposojo knjig, in se prepričali, da so Brežičani na boljšem, kajti lahko si sami izbirajo knjige. V Artičah pa je knjižnica na ozkem hodniku, zato to ni mogoče. ..Prijazna knjižničarka nam je svetovala, kako bi lahko izboljšali delo v šolski knjižnici,” poroča Darja Štritof. Zadnjega dne v marcu so se predstavniki artiške šole odpeljali na Bizeljsko, kjer je bila konferenca pionirjev iz brežiške občine. Katja Haler piše, da so v okrašeni dvorani najprej poslušali poročilo o delu pionirjev, nato pa so izvedli kulturni program. Po podelitvi plaket, diplom in knjižnih nagrad (artiški novinarski krožek je dobil posebno priznanje) so si ogledali likovno razstavo, Bizeljčani pa so jih tudi pogostili in jim razkazali svoj kraj. Učenci, ki se niso udeležili pionirske konference, so v Artičah lahko prisostvovali nastopu krške pihalne godbe „Djuro Salaj.” Po uvodnem venčku partizanskih pesmi so godbeniki zaigrali še veliko skladb in Artičanom v poldrugo uro dolgem nastopu dokazali, kaj zmore godba, ki marljivo vadi. Darinka Zgolin poroča, da je bil nastop vsem všeč in da si takih prireditev še želijo. V Beli krajini, kakor tudi drugod po Sloveniji imajo kmetje vse več strojev. Razni uvozniki uvažajo kmetijske stroje iz celega sveta, tudi v malih serijah, za servisno službo in rezervne dele pa kljub strogim predpisom nihče ne poskrbi. Posebno je pereče pomanjkanje rezervnih delov za traktorje, uvožene z Vzhoda, kot je na primer traktor Univerzal 445, uvožen iz Romunije. Neki lastnik traktorja iz TUDI AVTOPREVOZNIK JE PRISPEVAL V mednarodnem letu otroka smo tudi sevniški osnovnošolci sklenili pomagati vrstnikom po svetu, ki nimajo niti najnujnejših stvari za življenje. Za denar nismo prosili starše, ampak smo ga zaslužili z zbiranjem starega papirja. Večina' učencev se je pridružila akciji in 4.360 kg papirja je bilo kmalu na kupu. V krško tovarno papirja in celuloze pa ga je odpeljal Anton Mikolič, avtoprevoznik iz Loga. Vožnjo je opravil zastonj in tako prispeval svoj delež v tej humani akciji. Posnemali bi ga lahko tudi drugi, sevniški učenci pa se na tem mestu javno zahvaljujemo tov. Mikoliču. Za prislužen denar bomo kupili copate za naše vrstnike -begunce iz Zimbabveja. SLAVICA ZALEZINA Skrival je Jožeta Seška Ranjen v Tirolah — za časa Avstro-Ogrske propagiral za združitev južnih Slovanov — Zupan Dolenje vasi, predsednik PGD in starosta Sokola Čeprav je Jože Henigman iz Dolenje vasi pri Ribnici že v devetem desetletju življenja, je še vedno mladosten, ima smisel za šalo in se rad pogovarja. Rojen je bil 20. decembra 1897 in še danes živi v hiši, kjer se je rodil in kjer je napravil prve korake. Henigman je bil 1915 mobiliziran v vojsko takratne Avstro-Ogrske. 2e 1916 je bil na Tirolskem hudo ranjen. Nekaj mesecev se je zdravil v Pragi, nato pa so ga poslali domov. V rodnem kraju se je takoj priključil tistim, ki so propagirali združitev južnih Slovanov oziroma združitev v kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hodil je od hiše do hiše in razlagal ljudem, da je ta združitev potrebna. Zato je bil od avstro-ogrskih oblasti pogosto kritiziran, večkrat so ga zasliševali, in ker vse to ni pomagalo, so mu ukinili jiokojnino oziroma invalidnino, ki jo je prejemal za na fronti dobljene rane. Jože Henigman Po vojni se je priključil naprednemu „Sokolu” in bil pobudnik za ustanovitev telovadne sekcije pri društvu. Tri leta je bil župan Dolenje vasi, čeprav so zdaj v Beograd romale čezenj pritožbe, ker je bil član in starosta Sokola Dolenja vas. Henigman se še danes živo spominja burnih let med obema vojnama: ,,Nikoli ne bom pozabil srečanj s kasnejšim narodnim herojem Jožetom Seškom. Večkrat je prišel v našo hišo. Tu smo ga pogosto skrivali pred izdajalci in ob začetku vojne tudi pred fašisti. Jože je imel velike in lepe načrte o življenju po osvoboditvi, a gaje smrt prehitela.” Precejšen del svojega življenja jc Henigman posvetil boju proti ognju. Ze leta 1915 je postal član prostovoljnega gasilskega društva Dolenja vas. Nad 30 let jc bil predsednik tega društva, danes pa jc njegov častni član in častni predsednik. MILAN GLAVONJIC semiške okolice je zlomil črpalko za hidravliko. Napotili so ga v Store, kjer pa se je pridružil vrsti Jugoslovanov, ki so že eno uro pred odprtjem trgovine zaradi istih ali podobnih težav stali v vrsti. Tudi tam ni dobil nič. Traktor je bil izdelan po italijanski licenci FIAT, toda kdo bi vedel, kakšno oznako ima v Italiji tak del, saj lastnik traktorja ni dobil ob nakupu nobenega kataloga rezervnih delov niti z romunskimi oznakami, kaj šele z italijanskimi! Naš traktorist je pisal tudi AGROOPREMI v Beograd, ki je uvoznik teh traktorjev, toda od tam ni dobil niti - odgovora. FRANC DERGANC Semič Rudi Mejak OBISKAL NAS BO PESNIK MENART Komisija za kulturo, ki deluje pri predsedstvu G ti ZSMS Dolenjske Toplice, bo letos skupaj z Mladinskim klubom pripravila več večerov slovenske poezije. Prvi tak večer smo nameravali posvetiti Janezu Menartu, letošnjemu Prešernovemu nagrajencu. Zbirali smo na kup njegove pesmi in ga nazadnje še poklicali po telefonu. Le malo upanja smo imeli, da se bo pesnik odzval našemu vabilu, zato smo bili presenečeni, ko nam je obljubil, da nas bo obiskal. Srečanje s pesnikom bo v petek, 13. aprila, ob 18. uri v prostoru Mladinskega kluba Dolenjske Toplice. TANJA ČIBEJ Pred kratkim smo na pokopališču v Sevnici pokopali Rudija Mejaka, revolucionarja in borca, enega od 572 izvoljenih poslancev zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1943. Rudi Mejak se je rodil 16. 6. 1906 v Trstu v družini proletarcev. 1915. leta se je preselil v Dolenjo vas pri Brežicah, kjer je z odliko končal osnovno šolo, pa ga kljub temu niso sprejeli v meščansko šolo v Krškem, ker je bil njegov oče znan socialist, soorganizator železničarske stavke leta 1920. Tudi Rudi se je kmalu vključil v napredno delavsko gibanje, ko je kot lesni manipulant pomagal razpečevati glasuo „Naprej" in delovati v sindikatu, ko je našel službo pri železnici. Ves čas je veliko študiral tudi marksistično literaturo. Do začetka vojne se je poročil, postal član KPJ, v vojni vihri pa se je povezal z mokronoškimi aktivisti OF ter delal pri tehniki, dokler se ni moral zaradi izdajstva umakniti v Kočevje. Tam je sodeloval z znano skupino političnih aktivistov. Leta 1943 je bil izvoljen za odposlanca Kočevskega zbora. Zaradi slabega zdravja je Rudi deloval predvsem kot terenski aktivist 15. aprila 1944 je bil ponovno izdan; belogardisti so ga aretirali, nekaj dni kasneje pa ga je gestapo obsodil na smrt Srečno naključje je pripomoglo, da so kazen spremenili v zaporno. Rudija so odpeljali v ljubljanske zapore, kjer se je zanj zavzel dr. Prevc, ki je Rudiju omogočil, da je odšel na zdravljenje V bolnišnico. Tam se gestapo zanj ni več zanimal in Rudi je lahko ponovno navezal stike z aktivisti OF. Po očesni operaciji so ga spustili na svobodo. Nekaj časa je živel v ilegali v Ljubljani, pred koncem vojne pa sc je vrnil v Mahovnik k družini. Tudi po vojni je Rudi Mejak opravljal številne naloge in funkcije, za kar je bil nagrajen s številnimi priznanji. Ves povojni čas je živel v Sevnici. JANKO BLAS ENA PROGA -DVE CENI Je napaka ali namerna „po-mota“? Neki stalni potnik iz Vrha nad Ortnekom se redno vozi od Ortneka proti Ribnici in Nemški vasi. Tega dne je na avtobusu, ki pelje iz Ortneka v Nemško vas ob 16.10 plačal za karto 5,50 din. Ko seje istega dne ob 19.35 vračal, je moral plačati za isto progo 7,00 din. Na njegovo pritožbo mu je sprevodnik pokazal cenik, na katerem je res pisalo, da velja cena za to progo 7,00 din. Vsekakor je zanimiv primer, ko v enem dnevu za isto progo plačaš dve tako različni ceni. „Nova cena“, se pravi višja, je veljala samo za tisti avtobus. Kje je vzrok za tako zaračunavanje? M. G-č ODKRIT POGOVOR Minuli petek je krajevna konferenca SZDL na Blanci pripravila poseben sestanek s predstavniki občinske skupščine in občinske komunalne skupnosti. Znano jer da so pred časom delegati te krajevne skupnosti v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine zastavili nekaj delegatskih vprašanj, odgovori pa jih niso zadovoljili. Očitno zaradi na hitro sklicanega sestanka niso prišli vsi predstavniki, posebno so pogrešali predstavnika občinske cestne službe. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik in predsednik izvršnega odbori komunalne skupnosti Oton Sket sta zbranim krajanom pojasnila marsikaj. V obdelavi je namreč več zamisli za gradnjo industrijskih objektov. TOVARIŠICE, KJE STE BILE? Mladinci krajevne skupnosti Mestne njive smo v petek, 9. marca, ob 18. uri organizirali proslavo v počastitev dneva žena. Povabljene so bile borke, aktivistke, žene in matere z območja krajevne skupnosti Kulturni program smo pripravili v telovadnici OS Katja Rupena, večerjo pa v šolski kuhinji. Kljub skrbno pripravljenemu programu je bila udeležba majhna. Prišloje le okoli 20 vabljenih. Gotovo tak odnos do mladinskega dela ne more biti spodbuda za nadaljnje priprave podobnih prireditev. PROPAGANDNA SKUPINA OO ZSMS Mestne njive, Novo mesto Jezik stranki v pozdrav Dogodek ob pisemskem šalterju na novomeški pošti Kaj vse se lahko zgodi občanu na pisemskem šalterju na novomeški pošti! Ne mislim pogrevati stare jeze, ko sem moral nič kolikokrat čakati tudi po pol ure in več, da so končno našli pošiljko, naslovljeno name. Niti tega ne, da, vsaj meni, praktično nikoli ne vrnejo zadnjih pet par, če plačujem račun z večjim bankovcem. Dobro, to so drobnjari-je. Pač pa nameravam opisati, kaj sem doživel pet minut pred 12. uro v sredo, 4. aprila. Delovni čas uslužbencev na pošti se je že iztekal, tovariš višje postave z naočniki, kije menda kontrolor, in ona, uslužbenka za pisemskim šalterjem, sta se imenitno zabavala, tako da se je morala od smeha kar zvijati po stolu. Nujno pošiljko sem imel, kar premotiti sem moral to, da sem zbudil pozornost nase. „Kuaje? “je nejevoljno dejala uslužbenka. Pošiljka je bila priporočena in nujna. Povedala je račun, pripravil sem drobiž in pozorno čakal, kajti do sedaj se mi je že kar šestkrat primerilo, da na kuverto niso nalepili rdečega listka z napisom „Nujno“. Tudi tokrat je bilo tako. Zato sem vprašal, kako to, da ne nalepi rdečega listka. „Sem pozabila," je zabrundala, brez kakršnegakoli opravičila seveda. Namesto tega pa mi je, ko nisem naredil še celega koraka stran, pokazala jezik. Ostal sem brez besed .. . DRAGO VOVK, Novo mesto r v_ KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA" NOVO MESTO CESTA KOMANDANTA STANETA 10, objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. TZO ŠKOCJAN UPRAVNIK TZO Pogoji: poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti še: — visoko, višjo oz. najmanj srednješolsko izobrazbo kmetijske ali ekonomske smeri s tri-, štiri-, oz. petletnimi izkušnjami v stroki, — ustrezne moralnopolitične kvalitete, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve ter sposobnosti za razvijanje samoupravnih odnosov v razvitem čutu odgovornosti do dela, do delovnih ljudi in v osebni poštenosti. II. TOZD LKP „BRAZDA" 1. VODJA DELOVNE ENOTE ŠENTJERNEJ 2. DELAVEC ZA VODENJE SKLADIŠČA V TOVARNI MOČNIH KRMIL 3. TRIJE SKLADIŠČNI DELAVCI V TOVARNI MOČNIH KRMIL Pogoji: pod 1: višja ali srednja'šola agronomske smeri z dvema, oz. tremi leti delovnih izkušenj v kmetijski proizvodnji; pod 2: poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti končano trgovsko šolo; pod 3: končana osnovna šola. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Kmetijska zadruga „Krka" Novo mesto. Cesta kom. Staneta 10. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO RAZPISUJE javno prodajo rabljenih osnovnih sredstev: Izklicna cena 1. BULDOŽER TRG-90, letnik 1969 205.000,00 2. KOMPRESOR FAGRAM, lenik 1967 15.000,00 3. DVOOSNA AVTOMOBILSKA PRIKOLICA P'10 ^ 15.000,00 4. BARAKA IN TRAČNA 2AGA V GRADCU 20.000,00 — Licitacija navedenih osnovnih sredstev bo 20. 4. 1979 ob 8. uri v upravi Gozdnega gospodarstva. Novo mesto, Gubčeva 15. — Na izlicitirano ceno se zaračuna še prometni davek. - Pred pričetkom licitacije se mora položiti 10-odst. varščina - Podrobnejše informacije lahko dobite na telefon št 21-065 ali 21-913. ZAIIHM AVTO LJUBLJANA 150 TOZD SERVIS KRŠKO,BOHORIČEVA 10. KRŠKO objavlja naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas: TAJNIŠKA OPRAVILA V TOZD Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, znanje Strojepisja in 1 leto delovnih izkušenj. DELA OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE IN POENTIRANJE DELOVNEGA CASA Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, znanje strojepisja in 1 leto delovnih izkušenj. PRANJE, PODMAZOVANJE Z DOVOZOM IN ODVOZOM VOZIL Pogoji: PK delavec, šoferski izpit, 6 mesecev delovnih izkušenj. Za opravljanje delovnih nalog je pogoj uspešno opravljeno poskusno delo. Stanovanja niso zagotovljena. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošna, kadrovska in pravna služba DO Zastava avto, Ljubljana, Celovška 150 v 15 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po dnevu izbire kandidata- ZUT.M AVT«. r KPD Dob pri Mirni objavlja javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — zobozdravniški stol (nekompleten) — električna zidna zobna vrtalka (nekompletna) — turbinska vrtalka „KAVO" Licitacija bo 17. 4. 1979 ob 8. uri v KPD Dob pri Mirni. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD VZDRŽEVANJE IN REKONSTRUKCIJE ČRNOMELJ Otona Zupančiča 4 Razpisna komisija delavskega sveta TOZD razpisuje prosta dela in delovne naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE TOZD Kandidati za zasedbo navedenih delovnih nalog morajo poleg splošnih, z zakonom razpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja izobrazba gradbene, organizacijske, ekonomske ali pravne smeri; — srednja izobrazba gradbene smeri — gradbeni tehnik; — 5 let ustreznih delovnih izkušenj; — ustrezne moralnopolitične kvalitete in organizacijske sposobnosti; — predložiti morajo program razvoja TOZD Izbranemu kandidatu nudimo rešitev stanovanjskega problema. Kandidati naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, pošljejo v zaprtih ovojnicah z oznako „za razpis" v 20 dneh po objavi na naslov TOZD. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. O rezultatih razpisa bomo kandidata obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Tobačna tovarna o. sub. o., Ljubljana, TOZD TOBAK, Ljubljana, Tobačna ul. 5 objavlja prosta dela in naloge 3. PRODAJALCEV za prodajna mesta v Novem mestu (2 za kiosk pri BOLNIŠNICI, 1 za kiosk v ŠMIHELU) Pogoji: poklicna šola trgovske stroke 1 leto ustreznih delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni Delo je za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo upravi organizacijske enote v Novem mestu. Zagrebška ul. 9, v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh od sprejema sklepa komisije za delovna razmerja. ~\ J KUPIMO STANOVANJSKO HIŠO NOVO MESTO v Novem mestu ali bližnji okolici, lahko nedograjeno. Ponudbe na telefon 23—686 (gradnja za trg) Ljubljanska 3 (nasproti občine). Odbor za medsebojna delovna razmerja Krojaško podjetje „KROJAC" Novo mesto, Glavni trg 17 razpisuje prosta dela in naloge KV IN PK DELAVCEV KROJAŠKE IN ŠIVILJSKE STROKE - 5 delovnih mest RAČUNOVODJE 1 delovno mesto Pogoj: ekonomska srednja šola in tri leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave ali se osebno zglasijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Krojaško podjetje KROJAČ", Glavni trg 17. »CARINARNICA LJUBLJANA RAZPISUJE V CARINSKI IZPOSTA VI KRŠKO naslednja prosta dela in naloge: 1. VIŠJEGA CARINIKA ZA PREGLED BLAGA 2. CARINIKA V NADZORU NAD BLAGOM Poleg splošnih pogojev po odloku Zveznega izvršnega sveta o sprejemu delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74) morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: končana višja šola kemijske ali ekonomske smeri; pod 2: končana gimnazija ali ekonomska srednja šola Kandidati morajo poleg slovenskega jezika obvladati tudi en tuj jezik. Zaradi specifičnosti carinske službe bodo imeli pri zaposlitvi prednost moški kandidati v starosti do 35 let in z urejeno vojaščino. Poskusno delo je 3 mesece. V postopku izbire bo preverjena primernost in nagnjenost za delo v carinski službi. Osebni dohodek delavcev pod zap. št. 1 znaša do 9620 -din, pod 2 pa do 7600 din. Delo je za nedoločen čas. Pismene prošnje s kratkim življenjepisom dostavitve Carinarnici Ljubljana, Smartinska 152a do vključno 23. 4. 1979." KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA PRI MERCATOR-VELEPRESKRBA N. SUB. O. LJUBLJANA TOZD STANDARD N. SUB. O NOVO MESTO Objavlja prosta dela in naloge: Mercator 1. 1 KV PRODAJALEC V SALONU POHIŠTVA V NOVEM MESTU Pogoj za sprejem: KV trgovski delavec Nastop dela takoj ali po dogovoru. Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE „TGP" METLIKA Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta TOZD Obrt razpisuje prosta dela oz. naloge: VODJA TOZD OBRT — individualnega poslovodnega organa Kandidati za opravljanje zgoraj navedenih del morajo izp°h njevati naslednje pogoje: — najmanj srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj — moralno-politična neoporečnost Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. J S Kompasom na letni oddih /C\ KOMPAS JUGOSLAVIJA V naši poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 so vam na voljo programi letnih oddihov ob morju in na celini, kakor tudi naši redni »programi v domovini in tujini. Za skupine nad 20 oseb izdelamo posebne programe izletov po domovini in tujini. Nudimo vam železniške in letalske vozovnice za domače in mednarodne linije. Informacije in prijave: Kompas Novo mesto. Novi trg 8, telefon: (068) 21-333 16.APRILA v I.NADSTROPJU NOVO v Trgovski hiši Maximarket! Boste 1. maj preživeli ob morju, v toplicah...? Vam v garderobi za kopanje manjkajo nove kopalke, kopalni plašči in še marsikaj, kar potrebujete za kopanje? odpiramo novi oddelek, kjer boste lahko dopolnili manjkajočo opremo za kopanje za ženske, moške in otroke. O trgovska hiša maximarket ljubljana. Trg revolucije 1 pM i* r •#* 5* j> f ir j! A * i Mil* kultura in izobra- ževanje Zakaj ne hitreje? Novomeška študijska knjižnica se zavzema, da bi pospešili priprave za novo gradnjo — Bo ustanova kos nglogam, ki jih vedno znova daje družba? Inž. arh. Marko Mušič je izdelal primerjalno študijo za petero lokacij, kjer naj bi študijska knjižnica Mirana Jarca poslej opravljala in razvijala svojo dejavnost. Katera od teh bi najbolj ustrezala, bo pojasnila širša in strokovna obravnava. Po zamisli strokovnjaka bi bilo mogoče prostorsko vprašapje omenjene ustanove razrešiti z novo gradnjo ali na Globevnikovem vrtu (v neposredni bližini sedanjih knjižničnih stavb) ali pri sodišču ob Krki ali pod Kapitljem ali pa Poleg Doma kulture. Po petem Predlogu naj bi knjižnica (nekda-hja Kresija) dobila prizidek. Strokovne ocene kažejo, da morebitna notranja preureditev sedanjih prostorov knjižnice perečega Prostorskega problema niti ne bi kaj prida omilila, kaj šele, da bi ga odpravila. Pole* tega bi bila ta pot Predraga in negospodarna, saj bi morali staro, nenamensko grajeno stavbo najprej temeljito utrditi, Preden bi se lahko lotili ostalih del. Statični računi tudi povedo, da sleherna dodatna obremenitev zidovja in stropov ne pride v Poštev. S spomeniškovarstvenega vidika stavbe na zunaj ni dovoljeno spreminjati To pa so samo nekateri glavni razlogi, ki so narekovali opustitev reševanja z bistvenimi posegi na sedanjem Prostoru. To mnenje so dokončno sprejeli tudi pristojni občinski organi. Odkar je skupščina novomeške kulturne skupnosti naložila svojemu izvršnemu odboru, naj išče ustrezen prostor za potrebe študijske knjižnice in pridobi nujno dokumentacijo, pravzaprav ne govori nihče več o drugem kot o novi gradnji. Kdaj se bo zidava lahko začela, je ta čas težko predvideti. Kolektiv študijske knjižnice se zavzema, da bi gradnja nove knjižnice dobila v novem srednjeročnem načrtu prednost pred drugimi naložbami in da bi nakazano reševapje ne obtičalo na mrtvi točki že v pripravah. „Mudi se tako, da bi bilo spričo vloge in pomena te ustanove prepozno, če bi že jutri začeli graditi," ugotavlja upravnik Matija Brezovar. „Tega ne pravim kar tako," pravi, „saj nam že danes manjka kakih 66 odst. uporabnih prostorov, pa tudi premalo delavcev imamo. Sprašujem se, kako bomo kos nalogam, ki jih zastavlja družba, pa naj bo to prek zakona o knjižnicah, zakona o svobodni menjavi dela in drugih zakonov, ki so že napovedani. Močno se bojim, da ne bomo dovolj pripravljeni. Bomo morali vso odgovornost spraviti na lastna pleča? “ Po Brezovaijevem mnenju so vse te zadeve vprašanje odnosa do študijske knjižnice. Ne dovolj razumljeno poslanstvo te knjižnice se kaže že pri njenem financiranju. Slednje se še ni dokončno otreslo M Matija Brezovar proračunske miselnosti in še ni posledica uveljavljene svobodne menjave dela. Knjižnica opravlja nekatera dela, za katera ne dobi plačila. Dolenjska bibliografija raste s sredstvi, ki jih dobi knjižnica za redno dejavnost, akoravno že samo ime naloge pove, da gre za nekaj širšega, za kar bi morale prispevati del sredstev vse občine, za katere se izdeluje bibliografija. Ob tem naj poudarimo, da še ni urejeno vprašanje, ali mora res samo novomeška kulturna skupnost financirati šudijsko knjižnico. Iz ustanovne listine, kjer so napisane naloge in območje, zvemo, da je novomeška študijska knjižnica v bistvu pokrajinska, zato bi moralo biti v skladu s tem urejeno tudi financiranje. Morda bo to vprašanje, ki so ga zlasti v Novem mestu večkrat načenjali, laže razrešiti v okviru medobčinskih zvez kulturnih skupnosti, kakršne bo prav gotovo (predlog je že) uzakonil novi zakon o kulturnih skupnostih, ki ga bomo predvidoma dobili še letos. * I. Z. Gabrijela Žugel - Spanring: NOVO MESTO, risba, 1978 Igralci dobre volje Pri boštanjskem prosvetnem društvu si prizadevajo razviti tudi folkloro — Številna gostovanja z ..Gugalnikom" Zakon že pod drobnogledom V novomeški občini v javni razpravi tudi novi programi za zidanje šol Javna razprava o preobrazbi vzgoje in izobraževanja na Slovenskem se je začela v novomeški občini pred kratkim, in sicer so jo najprej zastavili v krajevnih dcupnostih (vaških organizacijah Socialistične zveze) in tozdih (delovnih enotah). V gradivu, pripravljenem za sestanke, je tudi predlog programa za zidavo šol v obdobju 1979 — 1985. Poseben poudarek je na usmeijenem izobraževanju, zlasti pa se razpravljala razvnemajo ob rešitvah, ki jih obelodanja osnutek zakona o usmeijenem izobraževanju. tem področju v občini. Posebne zadolžitve v organiziranju razprave imajo Socialistična zveza, Zveza sindikatov, Zveza socialistične mladine Odkar je bilo novembra 1974 v Boštanju ustanovljeno kultur-no-prosvetno društvo, ki si je nadelo ime po rojaku, pesniku Antonu Umeku Okiškem, ne mine zima, da ne bi postavili na oder vsaj ene igre. Začeli so z „Domnom,“ naslednjo zimo pa so pripravili tri zabavne enodejanke. Komediji so ostali zvesti predlani z Marinčevo „Muzo na mansardi." Lani so se posvetili resnobnejši temi »Svetlobi velike samote". Od februarja dalje z uspehom uprizarjajo sodobno Novakovo komedijo »Gugalnik." Predsednik Peter Simončič meni, da bodo bržčas ostali zvesti veseloigram. »Igralci smo razkropljeni po delovnih mestih, nekateri študirajo v Ljubljani, drugi so po raznih šolah med Celjem in Brežicami. Kaj bi se ob koncu tedna mučili še s turobnimi teksti. kakršnih ne manjka na sporedih gledališč ali jih ponujajo s televizijskih zaslonov? “ se sprašuje Simončič. Z leti so v kraju že oblikovali trdno jedro igralcev, starejših in mladih. Vsako leto se poskusi tudi kateri od novih. Na gostovanju se podajo tudi v oddaljene kraje - v Tržišče, Kapele ali Sromlje, kjer so našli izredno hvaležno občinstvo. V društvu nadaljuje z delom nonet boštanjskih deklet. Prepevati so pričele v osnovni šoli. Podobno je z recitatorsko sekcijo. Ta čas pa si prizadevajo ustanoviti še folklorno sekcijo. Med člani ne manjka deklet, vajenih Škarij in niti, ter oblikovalk, tako da bi lahko noše sami naredili. V kulturnem življenju Boštanja vsekakor ne bo manjkalo živahnosti. A. 2. Razprava bo prešla od najširših k °žjim oblikam pojasnjevanja, vendar bo osredotočila zlasti na problematiko usmerjenega izobraževanja v Povezavi z že zastavljenimi načrti na DANES DENARNI NAČRT Oba zbora skupš£ine novomeške KUhurne skupnosti bosta danes ‘asedala v Dolenjski galeriji. Osrednja točka dnevnega reda je sprejem “enarnega načrta kulturne skupnosti za leto 1979. Govor bo tudi o nalogah v zvezi z resolucijo o uresničevanju občinskega družbenega plana. NOVI REVIJI JE IME,,ZDRAVJE" . Časopisno grafično podjetje Delo J* začelo izdajati novo slovensko 'rastrirano mesečno revijo »Zdravju • Novi mesečnik bo zdravstveno-Ptosvetno glasilo za najširši krog fJUdi. Revijo, katere glavni urednik )e Jože Vetrovec, so predstavili ‘hinuli petek na novinarski konfe-tenci v Radencih. in občinska izobraževalna skupnost. PO sprejetem rokovniku mora biti javna razprava v novomeški občini končana do 26. aprila, svet za vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci Socialistične zveze pa ima nalogo do 10. maja strniti celoten odmev na preobrazbo vzgojno-izobraževalne dejavnosti v sklepe. V krajevnih skupnostih bodo razprave posebej za delegacije za vzgojo in izobraževanje, izvršna telesa druž- DANES ZBORUJEJO DOLENJSKI SLAVISTI Danes popoldne bo v čitalnici Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu občni zbor Slavističnega društva Dolenjske. Na njem bodo ocenili uresničevanje širšega delovnega načrta, sprejeli naloge za letos in izvolili novo vodstvo. Udeležencem bo dr. Jože Koruza predaval o pisatelju in dramatiku Slavku Grumu ob 30-letnici njegove smrti. benopolitičnih organizacij, svete krajevnih skupnosti in koordinacijske odbore za celodnevno osnovno šolo. V tozdih bodo take razprave za vzgojno-izobraževalne delegacije, izvršna telesa družbenopolitičnih organizacij, kadrovske službe, izobraževalne centre in delavske svete. V šolah bo razprava za učitelje, drugo osebje in učence, izobraževalna skupnost pa bo vključila tudi starše, in sicer ptek šolskih svetov. V krajevnih skupnostih in šolah bodo razpravo vodili ravnatelji. V razpravo o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju bodo vključevali tudi skupne vzgojno-ižobrazbene osnove na začetku usmerjenega izobraževanja. Predlog o teh osnovah je bil objavljen v gradivu 14. marca. NAJRAJŠI DOBRE VOLJE — Prizadevni igralci iz Boštanja najraje segajo po veselih delih. V nedeljo so v Sevnici igrali za kolektiv Lisce, podobna predstava bo za delavce Jutranjke in krmeljskega tozda Lisce. Na sliki: med zaključnim razpletom Novakovega „Gugalnika.“ (Foto: Železnik) ^ meznikov, da bi nam, Slovencem, v naši mate- ni spaček in so ga prav gotovo vtaknjli med £ ^ rin??>ini rtAiiarl ni« ni i nnninnli 1,n» 1___ 1__ 1__1,_._____ „L 1 ^ pripravljeni celo malce raznežiti. Pripravljeni čilnejše smo še na več: na odpuščanje spodrsljajev, ki se Takole je neznani slovenitelj sicer tehtne in ^Za literarne začetnike ^smo (že razpisano) srečanje pesnikov in pisateljev *ačetnikov bo posvečeno 100-letnici Murnovega rojstva Osmo srečanje pesnikov in Pjsateljev začetnikov, ki ga prijatelji posvečajo 100-letnici ®)stva pesnika Josipa Murna — ‘‘jeksandrova, se bo začelo z »•Ročnimi prireditvami od ju-?*Ja do novembra. Najboljši J*°pi s teh srečanj (kje bodo, j® Ri znano) se bodo udeležili srednje republiške prireditve, l1 ko 10. in 11. februatja pri-°dnje leto v Gradišču v Slo-®Rskih goricah. Oktobra 1980 bo četrta literarna kolonija. v ^°goji za sodelovanje so napisani ■ izpisu in ne uveljavljajo ničesar pSa, česar ne bi poznali že od Sr** IUC*‘ tokrat lahko pridejo na jj a.nje nad petnajst let stari avtorski še niso izdali samostojnega Jižnega dela (razen v samozaložbi) . do Zljaj na republiških srečanjih niso bili uvrščeni med najboljše. v lrUc bodo upoštevale prispevke vrst proze, poezije in dramati- ke, vendar pa morajo biti napisani v slovenskem jeziku in s pisalnim strojem v treh izvodih. Druga opravila, kijih morajo upoštevati kandidati, so še: vsi trije izvodi prispevkov naj bodo podpisani s šifro. V večjo ovojnico je treba prispevkom priložiti manjšo zapečateno ovojnico z imenom, točnim naslovom, navedbo izobrazbe, poklica, starosti in s šifro avtorja. Na ozadju večje ovojnice naj bo napisana le avtorjeva matična občina. To je potrebno upoštevati, sicer bodo organizatorji pošiljke odložili, ne da bi jih ustrezno obravnavali. Tričlanske žirije bodo med pravočasno prispelimi prispevki s »svojega” območja izbrale kakih deset najboljših avtorjev za nastop na območni prireditvi in enega ali dva avtorja (od teh) za srečanje v Gradišču. Prispevke je treba poslati na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Organizacijski odbor 8. srečanja,/ Dalmatinova 4, Ljubljana, do 15. maja 1979. Dela avstrijskega likovnika so Novomeščani in napote na preteklost kot nekaj nepromenivo in ^ okolišni obiskovalci sprejeli z zanimanjem, to večno. Ta znamenja ... nemajo vsebine, ampak £ pa ni zasluga v takole »slovenščino” prelitega predstavljajo materijal vzdižen na viši nivo £ besedila, ki že takoj na začetku pozive „Sre- umetničkega oblikovanja . .. Oni nas izazivajo ^ Čarna Z Lovšem knfpri ip nhrlrfnl razsfavp pmnrinmilnn onvnrpri n različnim vrstam H n. -j Čanje z Loysem Egg, kateri je obdržal razstave emocionalno govoreči o različnim vrstam do-tudi v inozemstvu, nikakor ne bi smelo mimo- življaja . .. obarvenih z barvo bogatih iskušenja ^ gresti mlačno, ampak z živo reakcijo publike na zgodovinskega... življenja... Tako Eggovo ^ umetnikovo delo”. delo dohaja tešnje sodobne umetnosti četudi \ . . . ostaje v zvezi z preteklost.” Itd. , ,.»avr»ltvi togajezkovnega skrpucala so bili Naj bo dovolj! Morda.še kratek komentar k \ odposiljatelji v Zagrebu nemalo presenečeni, pravkar prebranemu: „Ta znamenja nemajo ž vendar so stvar na koncu koncev doumeli in vsebine,” ampak nas samo »izazivajo emo- ^ poslali v Novo mesto hrvaškemu občinstvu cj0nalno govoreči o različnim vrstam doživlja- ^ nampn IPnt tpUcl MnirAmneH nrirorlitolii -ca aa ..... ... .. . v Marca je poteklo pet let, kar so osnovne šole „Katja Rupena”, Grm, Bršljin in „Milka Šobar-Nataša” podpisale samoupravni sporazum o združitvi v Zavod osnovne šole (ZOŠ) Novo mesto. To je bila ena prvih integracij na področju osnovnega šolstva v Sloveniji. Kasneje je postala članica nove delovne organizacije tudi osnovna šola „Janez Trdina" v Stopičah, vključitev mimopeške in otoške šole, ki sta se pisno priglasili leta 1977, pa je zavod zavrnil. Pet let ZOŠ Osnovni smoter integracije je bil zagotoviti enake možnosti vzgojnoizobraže-valnega dela v osnovnih šolah ne glede na njihove trenutne prostorske in kadrovske možnosti izboljšati strokovno in poslovno delo ter razviti kar najboljše in najtesnejše sodelovanje med šolami na eni in širšo družbeno skupnostjo ter z združenim delom na drugi strani. Ocene kažejo, da je bil ta smoter do zdaj le delno dosežen, saj se je pokazalo, da bi moral imeti zavod neprimerno več strokovnih delavcev za uresničevanje skupnih nalog kot jih ima zdaj. Ker zavod vseh dolžnosti ne zmore in se iz najrazličnejših razlogov še ni mogel povsem uveljaviti, poleg tega pa je biia celotna njegova dejavnost še premalo približana šolskim kolektivom, je bil že nemalokrat deležen očitkov, češ kaj pa sploh dela Prav gotovo je res, da bo moralo preteči še nekaj časa preden bo zavod lahko v celoti uresničeval poslanstvo, ki ga od njega pričakujejo šolski tozdi . Ko je komisga za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja in kulture pri občinskem komiteju ZK v Novem mestu nedavno že drugič razpravljala o problematiki samoupravne organiziranosti osnovnega šolstva, je menila, da je najpomembnejša naloga zavod usposobiti za reševanje vsebinskih vprašanj vzgojno-izobraževalne dejavnosti Slej ko prej zato, ker naj bi bil ta zavod model, kako razreševati skupno šolsko problematiko prek kasnejših integracijskih oblik, za katere pobude oživljajo že nekaj časa I. Z. pitati z jezikom, ki je samo na sila veliko \ daljavo podoben slovenskemu. Če so se v mimogresti i Razumete? Ne? Podpisani tudi ne. IVAN ZORAN Ž <\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX$ BREŽICE: LIKOVNIKI TOKRAT V GIMNAZIJI Društvo likovnikov pri Zvezi kulturnih organizacij v Brežicah prireja razstavo v prostorih brežiške gimnazije. Odprli jo bodo v ponedeljek, 16. aprila, ob 18. uri. Glasbeni program bodo izvajali učenci Glasbene šole v Brežicah. Na razstavi sodeluje dvanajst likovnikov, med njimi nekaj novih mladih članov društva. NEIZPOLNJENI ^ OBETI I.etos je Posavje pričakovalo bogato gledališko sezono. Prizadevanja področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije, da bi načrte tudi uresničili, niso rodila pravih sadov. Samo gledališčniki iz Sromelj ter šolarji iz Cerkelj in Bizeljskega so prijavili svoje predstave, zato sta predvideni območni prireditvi - posavsko srečanje gledaliških skupin in Naša beseda 79 -- odpadli. J - ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE Na novo združeni delovni organizaciji v DOLENJSKI INFORMATIVNI IN TISKARSKI CENTER NOVO MESTO razpisujeta na podlagi skupnega razvojnega programa v šolskem letu 1979/80 naslednja prosta učna mesta: ZA POTREBE CZP „DOLENJSKI LIST" NOVO MESTO, GLAVNI TRG 3: 1. ročni stavec 2 štipendiji 2. montažer — kopiralec 2 štipendiji 3. tiskar s ploskve (ofset tiskar) 2 štipendiji ZA POTREBE KNJIGOTISK NOVO MESTO, GLAVNI TRG 14: 1. reprodukcijski fotograf 2. montažer kopiralec 3. tiskar s ploskve (ofset tiskar) 4. ročni stavec 5. tiskar z izbokline (knjigotiskar) 6. knjigovez 7. kartonažer 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija Pogoji za pridobitev štipendije: t 1. dokončana osnovna šola, prednost bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom. Vloge pošljite do 30. aprila na gornje naslove, kjer lahko dobite ustne informacije. Združeni delovni organizaciji sta si zastavili v srednjeročnem programu razvoja izgradnjo novih poslovnih prostorov ter osvajanje najsodobnejše grafične tehnologije, kjer bodo štipendisti smotrno lahko uporabili svoje pridobljeno znanje in imeli možnost za poznejša napredovanja v svoji stroki na - srednjih in višjih šolah. tiskarna • knjigoveznica ■ kartonaža novo mesto, glavni trg 14 Novo mesto. Glavni trg 3 Kolikor denarja, toliko muzike „Nima smisla popravljati staro šolo, ker bi kljub vsem popravilom ostala stara in nefunkcionalna," menijo na Otočcu Ce bo občinski program sprejet, potem bo šola lahko hitro zgrajena Ko so pred 113 leti zgradili šolo na Otočcu, so imeli samo dve učilnici Otroci so takrat hodili v šolo le vsak drugi dan. Danes je v tej stavbi, ki je bila sicer adaptirana, 261 učencev, od katerih zahtevajo enako znanje kot od tistih, ki imajo kabinetni pouk in urejene razmere. Prostorska stiska je nevzdržna! Učenci otoške šole so prikrajšani tudi za marsikatero zunajšolsko dejavnost in krožke, ki jih sicer zanimajo. Lahko pa nudijo le malo, kajti ni prostora in tudi ne kadra. Na razpis se navadno javi kak pedagog iz oddaljenih krajev, ki si pod krajem Otočec predstavlja le znani hotel in prvorazredno urejenost. Ob prvem obisku na šoli pa zmaje z glavo in ga ni več blizu, zlasti ko mu povedo, da tudi stanovanja ni. Redni pouk se začne na Otočcu ob 7.45, uro prej pa imajo dopolnilni pouk in ostale dejavnosti. Vrvež v šoli traja vse do 17.30 popoldne, ko gredo iz stavbe najmanjši. Pouk je v dveh izmenah: za večje učence dopoldne, za manjše popoldne. Ti se vozijo še v oddaljene vasi, od tam pa ima marsikateri še po 3 do 4 kilometre peš. Če ga je strah ali ne, če je moker ali ne, to pot mora opraviti dvakrat na dan. Jedilnico in kuhinjo so uredili leta 1969 v kletnih prostorih, ki so jih bili ob gradnji na menili drvam in premogu. Vsako leto jedilnico in kuhinjo, ki sta v enem prostoru, pleskajo, toda zidje kar naprej plesniv. Sola nima telovadnice. Dve leti je tega, kar so v kraju z večjo akcijo popravili in uredili Dom Partizana. Otroci imajo v dvorani, namenjeni sestankom, vaškim igram in prireditvam, pouk telesne vzgoje. Medtem ko v dvorani vse dopoldne večji telovadijo, imajo na odru klopi, v njih pa malo šolo. Vsako uro, ko drugi prihajajo v telovadnico, morajo čez zelo prometno cesto proti gradu, pa še izza nepreglednega ovinka. Učila za malo šolo so v omari v kurilnici. Pokazal vam bom kabinete,“ je rekel ravnatelj Franc Pavkovič in me peljal na temačen hodnik pred umaro. „Tu je naš kabinet za avdiovizualna sredstva." Na stopnišču pri podstrešju pa mi je v enaki omari pokazal kemični laboratorij. Knjižnico imajo v majceni mansardni sobici na podstrešju. V PISARNI NI PROSTORA -Ravnatelj Franc Pavkovič na osnovni šoli Otočec sprejema stranke kar na hodniku, ker v tesni pisarnici gostu ne more ponuditi niti stola. Dokler pa odra ni bilo in ne dvorane v TVD Partizan, je bila v tem prostorčku mala šola. Tu so bili otroci tako na tesnem, da se premakniti niso mogli, tudi če bi hoteli razgrajati in biti razposajeni. Ob takih razmerah je tudi šola na Otočcu že davno vpila po pomoči in je bila dograditev določena v zdajšnjem sedemletnem občinskem programu. Kot še nekatere druge šole je tudi njo podražitev gradbenih del pripravila do tega, da je ostala gradnja le na papirju. Danes so celo zadovoljni. Kako je to mogoče? Ker bi sicer dobili prizidek, kar bi bila spet polovična rešitev, medtem ko je v novem občinskem programu gradnje šol predvidena kot novogradnja tipa Marles. Šola bo blizu novega naselja Na starinah, na moč bo podobna brusniški, kije zelo lepa in nadvse uporabna. V novi šoli bo 6 splošnih učilnic, 6 učilnic za pravi kabinetni pouk, dobili bodo prostor za varstvo in za malo šolo, delavnico, telovadnico, knjižnico, 3 kabinete, večnamenski prostor in 4 upravne prostore. Ravnatelj in tajnica poslujeta zdaj skupaj v izbi, ki ni večja od kopalnice v blokovskem stanovanju. Ni čudno, če ravnatelj sprejema stranke tudi na hodniku. Najbrž pa bi težko našli družino, ki bi hotela zamenjati z učiteljico otoške šole, bivajočo v dveh podstrešnih sobicah. Vodovodno pipo ima na šolskem hodniku, nadstropje niže pa WC, kije splošen . . . . — In kaj bo v stari šoli, če boste dobili novo? Ravnatelj Pavkovič pravi: ,,Ne bojimo se, da bi stavba ostala prazna. Lahko jo bo prodati. Imamo že interesente iz vrst gospodarskih organizacij, ker mnogim manjka bodisi upravnih prostorov ali skladišč. Morda pa bi jo lahko preuredili tudi v trgovino, ki jo kraj močno pogreša.“ Vsi ti lepi načrti so odvisni od enega samega ČE. Če bo izglasovan občinski samoprispevek za gradnjo šol, bo program lahko uresničen, v nasprotnem primeru pa je računati, da bodo otroci še nekaj let nabirali učenost v zdajšnji stavbi. Ko so pred dnevi na roditeljskem sestanku o vsem tem spregovorili s starši, so mnogi rekli: ..S* bolje, da nismo prišli prej na vrsto, bomo zdaj dobili vsaj novo stavbo!" Ampak ni bilo prijetno poslušati pripombe do- VSE NA HODNIKIH - Kabinet za avdivizualna sredstva je v eni omari na hodniku. Tak način shrambe pa velja tudi za pouk kemije, fizike in ostalih predmetov. Za vsakega ena omara na hodniku. slej, ko so ljudje samo s prstom kazali druge, urejene šole in jih primerjali z domačo. Prav zaradi takih razmer so začeli nekateri voziti otroke k pouku v mesto, kjer pa je tudi na ta račun nastala huda stiska. R. BAČER ::::::::::::::::::::::::::: inles industrija stavbnega pohištva 61310 Ribnica Partizanska 3 Jugoslavija TOZD Ribnica in TOZD Sodražica ter TOZD Dolenja vas razpisuje javno prodajo osnovnih sredstev ki bo v soboto, 14. 4. 1979, v prostorih TOZD Ribnica s pričetkom ob 8. uri, v TOZD Dolenja vas ob 10. uri in v TOZD Sodražica ob 11. uri. Naprodaj so tale osnovna sredstva: TOZD DOLENJA VAS: 1. verižni rezkar ..Bratstvo" Z elektromotor za brušenje krožnih žag „Wolmer' 3. elektromotor Rade Končar št 34467, 22 kw 4. elektromotor ..Sever" št. 47401,4 kw 5. tračna brusilka 6. sušilnica (rabljena) 7. vagončki (rabljeni) TOZD SODRAŽICA: 1. verižni rezkar - vdolbni stroj „Elu" 2 mizni rezkar ..Zaječar" 3. visokoturni rezkar „Žičnica" 4. ročna motorna žaga „ Dol mar". 5. kondenzator-omarica „Iskra*. 6. veliko orodje — vdolbilni stroj ,,Elu" 7. ročna krožna brusilka 8. dvigalo z elektromotorjem 9. 4 elektromotorji „Elko" (1,1 in 0,25 kw) 10. 4 elektromotorji „Rade Končar" (2,7 in 7,5 kw) Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti kavcijo v višini 10-odst. izklicne cene, ki bo določena pred dražbo-Predhodne informacije lahko dobite pri vodstvu podjetja Inles, Ribnica. TOZD RIBNICA: 1. avtomat za krpanje „Mihoma" Z zidni trivretenski vrtalni stroj s podstavkom 3. linija za dolžinsko spajanje 4. mizni rezkar „Bratstvo" 5. vagonček (6 kosov) 6. večlistna krožna žaga ..Gabiani" 7. valjčna brusilka „Žičnica" 8. podajal na naprava „Žičnica" 9. strojček za nasadila „Elu" 10. električna žaga za hlodovino ..Dolmar" 11. miza za visokoturni nadmizni rezkar 12. transportni voziček (3 kosi) 13. vrtalni stroj „Bratstvo" 14. vzdolžna krožna žaga „Reiman'. 15l zgradbe stare obratne menze (za rušenje) 16. rabljeni trami (cca 8 m3) 17. auto Combi IMV 1000 Znova v republiški ligi Novomeške odbojkarice zapustite II. zvezno ligo brez zmage — Lep uspeh kočevskih igralk Konec minulega tedna so novomeške odbojkarice odigrale zadnjo tekmo v II. zvezni ligi in Minulo nedeljsko mednarodno prvenstvo Ljubljane v športni gimnastiki je ponovno potrdilo, da je ta čas novomeška gimnastična šola1 v državi najboljša. Novomeška vrsta je namreč presenetila vse strokovnjake, Jasna Dokl pa je povrhu vsega po velikem in zanimivem boju s čehoslova-škimi telovadkami osvojila 1. mesto v mnogoboju. Mlada Novomeščanka je na 9. mednarodnem prvenstvu odlično telovadila in po uspehu v mnogoboju bila dobra tudi v finalu na posameznih orodjih. Osvojila je namreč zlato medaljo na bradlji ter srebrno za nastop na parterju in v preskoku. V konkurenci 31 telovadk iz Ostrave (ČSSR), Ženeve (Švica), Ro- Odlične Novomeščanke mance (Francija), Leverkusna (ZRN), Novi Ligure (Italija), Skopja, Zagreba in Ljubljane’ se je izkazala tudi Mateja Kavšek. Poznalo se ji je, da se je v zadnjem času pod vodstvom Ruže Kovačičeve dobro pripravljala. V Ljubljani je presenetila, saj je telovadila izredno zanesljivo in v mnogoboju osvojila odlično tretje mesto. Prav Mateji gre največ zaslug, da je bil boj za prvo ekipno mesto med Čehoslo-Vakinjami in Novomeščanka-mi ves čas zelo zanimiv in izenačen. Dobra je bila tudi Tretja Novomeščanka Koče varjeva. Zasluženo pa so vseeno zmagale favoritke iz Ostrava, in sicer za eno samo desetinko. V Ljubljani je bilo 8. aprila tudi odprto prvenstvo Ljubljane za pionirke, na katerem pa novomeške telovadke niso imele toliko uspeha kot leta poprej. Rezultati - ekipno: 1. Ostrava 74,30, 2. Novo mesto 74,20, 3. Ljubljana 1 72,15, itd.; posamezno: 1. J. Dokl 37,60, 2. Batkova (Ostrava) 36,50, 3. Kavšek (Novo mesto), 6. do 8. Ilc, Krumpak (obe Ljubljana) in Kočevar (Novo mesto), vse 35,70 itd; finale na posameznih orodjih - preskok: 2. Dokl (N. m ) 18, 775, 3. Kavšek (N. m.) I 18,40; bradlja: 1. Dokl 18,85, 3. do 4. Batkova (0) in Kavškova 18,30; parterr 2. Dokl 18,80 itd. jo tudi izgubile. Brez težav pa so zmagale Kočevke v srečanju s kandidatkinjami za 1. mesto — ekipo Mislinje in so še vedno na dobrem 5. mestu. KRKA - MARCANA 1:3 (-6,-10, 13,-8) Rezultat sicer kaže na lahko zmago Puljčank, vendar bi domače igralke lahko tudi zmagale; Čeravno so nastopile z oslabljeno ekipo, so nudile močan odpor tretjeuvrščeni Marčani. V drugem nizu so na primer vodile že 9:3, a so ga izgubile na 10. Tretji set so domačinke brez težav zmagale, v četrtem, ki je postregel z dobro odbojko, pa so igralke Krke napravile preveč napak, da bi premagale izkušeno ekipo. Krka: Urbančič, Vidljinovič, He-gediš, Rajer, Brajer, Galeša, Suša in Boh. KOČEVJE - MISLINJA 3:0(11,6, 14) Igralke Kočevja so pred domačimi gledalci dosegle novo pomembno zmago, po kateri še vedno lahko računajo na četrto in v najboljšem frimeru tudi tretje mesto na lestvici, kipo Mislinje, ki je ta čas na drugem mestu, je mlada vrsta brez težav premagala, okoli 90 gledalcev pa je videlo lepo srečanje. Kočevje: Klun, Stopar, Jakopin, Siraj, Veršič, Vidmar, Pogorelec, Lapuh, Spolar, Ličan in Legan. Leskovec: uspel kros AS Maraton iz Leskovca in ZTKO Krško sta pripravila 8. aprila občinski kros, ki je v celoti upel. Nastopilo je namreč 83 mlajših pionirjev in pionirk, 70 starejših pionirjev in pionirk, 33 mladincev in mladink, 9 članic in 26 članov. Odstopilo je samo 15 tekmovalcev. Rezultati-ml. pionirji: 1. Ceglar (Senovo), ml. pionirke: 1. Gričar (Senovo), st. pionirji (1500 m): 1. Bistan (Krško), st. 'pionirke (1000 m): 1. Borko (Senovo), ml. mladinci (2000 m): 1. Petrič (AS Maraton), ml. mladinke (1500 m): 1. Kuntarič (POdbočje), st. mladinci (3500 m): 1. Jazbec (AS Maraton), članice (2000 m): 1. Naraglav (AS Maraton), člani TOZD (3500 m) 1. Šerbec (Celuloza), člani (5000 m): 1. Jazbec (AS Maraton), veterani (2000 m): 1. Jazbec (PD Bohor). Tekmovanje je sicer lepo uspelo, tekači pa so zamerili, ker nihče od TKS ali ZTKO ni niti otvoril niti zaključil njihovega srečanja. Najboljših pet v vsaki kategoriji se je uvrstilo v občinsko reprezentanco, la bo nastopala na raznih večjih prireditvah. L. SRIBAR NOVOMEŠČANKE NA TURNIRJIH vi J.axna Mateja Kavšek in Nataša Hočevar, naj boljše novomeške telovadke, bodo te dni odpotovale na večje mednarodne turnirje. Doklova bo nastopila v Bukarešti, Kavškova in Hočevarjeva pa bosta telovadili v Košicah. ... % SLOVO PRED PRAZNO DVORANO - Donedavne članice II. zvezne odbojkarske lige-zahod - ekipa novomeške Krke so izgubile tudi zadnje srečanje in tako izpadle iz zvezne v republiško ligo brez zmage. V vseh srečanjih so novomeške odbojkarice osvojile le štiri sete, kar je najlepši dokaz, kaj pomeni prehitra pomladitev vrste. Na sliki: prizor s sobotnega srečanja med „Kiko“ in puljsko Marčano. PRESENEČENJA NI BILO — Stopiške igralke rokometa, ki jih vodi trener Gajič, so minulo nedeljo dopoldan igrale z ekipo Kočevja, vrsto, ki je najresnejši kandidat za osvojitev 1. mesta v republiški ligi-zahod. Mlade Stopičanke so se favoritkinjam dobro upirale, pokopale pa so jih številne napake in slabo streljane najstrožje kazni. Na sliki: Stopičanke (beli dresi) pred kočevsHni vrati. (Foto: J. Pezdj) Stopičanke so poklonile zmago V dolenjskem derbiju so bile Kočevke tik pred porazom, a so vseeno zmagale — Lepa zmaga Inlesovih igralcev — Hud Krkin poraz — Črnomaljci razočarali Medtem ko ribniški rokometaši še naprej zmagujejo, z ostalimi vrstami z Dolenjskega ni tako. Tokrat so razočarali Črnomaljci in Novomeščani, slabo so igrali tudi Sevničani, povsem pa so popustile članice Novega mesta, ki so v ligaškem derbiju doživele katastrofalen poraz. ALPLES -NOVO MESTO 25:10(12:7) V 14. kolu n. zvezne rokometne lige so Novomeščanke gostovale v Železnikih in doživele, precej nepričakovano, hud poraz. Gostje so v začetku tekme dobro igrale, nakar so s pogostimi začetniškimi napakami domačim omogočile, da so dosegle lepo zmago. Novo mesto: Judež, Grgič, Dmitrovič 4, D. Štrukelj, lličin, Perše 1, Frančič, Dravinec, Kostanjšek 2, Turk, Mršnik 3, J. Štrukelj. KVARNER - INLES 19:26(9:14) Okoli 500 gledalcev je sicer pričakovalo zmago domačih, vendar so gostje že v začetku dokazali, da so boljše moštvo. Odlično so igrali v obrambi, še bolje v napadu in domači vratar je imel obilo dela. Domači poraza niso znali športno prenesti, ves čas so ugovarjali sodnikoma, vendar se jim takšna taktika ni obrestovala. Inles: Gelze, Križman 1, D. Ilc 3, I. Ilc 10, Kersnič 2, Kalajzič, Kapor 4, Ambrožič 4, Tanko 2, Andoljšek, Kljun. MARIBOR - SEVNICA 24:18(8:6) V 11. kolu slovenske rokometne lige-vzhod so Sevničani v gosteh doživeli poraz. Čeravno so v srečanju veljali za favorite, so morali ob koncu priznati premoč razpoloženih domačih igralcev. BREŽICE - ORMOŽ 29:22(17:11) Brežičani, ki se še naprej potegujejo za 1. mesto v vzhodni ligi, so dosegli novo prepričljivo .zmago. Zelo dobro so igrali v 1. polčasu, medtem ko so v nadalje popustili. ujevanju »Zidarjem” naprtili stotico Novomeški košarkarji končno zaigrali, kot znajo - Hud poraz metliške „Beti" -Kočevje doživelo nov poraz — Novomeščani mislijo na pomembno srečanje z Branikom Prvenstvo v košarkarski supeHigi se približuje koncu. V 15. kolu so Novomeščani dosegi prepričljivo zmago, Medičani so doživeli hud poraz. Izgubili so tudi Kočevd. Medtem ko je ekipa Novega mesta še naprej na četrtem mestu, je Beti zadnja, Kočevje pa predzadnje. JEŽICA - BETI 102:74(48:36) V zadnjem srečanju se je metliškim košarkarjem močno poznalo, da so ta čas v krizi, zanjo pa je poglaviten krivec nepravilen odnos igralccv do treningov. Medtem ko so bili v 1. polčasu Belokranjci enakovreden nasprotnik Ježičanom, so v drugem igrali brez volje in doživeli hud poraz. , Beti: Gršič 8, Medek 26, Einsid-‘®r 12, Svinger 4, Šahmič 8, Nemanič 8 in Vergot 8. NOVO MESTO -KRAŠKI ZIDAR 102:73(46:35) Čeravno je bila tekma dokaj Pomembna (obe vrsti se potegujeta za 4. oziroma 3. mesto), so začeli košarkarji s sproščeno in preprosto igro, ki je hitro zagrela okoli 200 gledalcev. Natančni meti, lepi skoki in uspešne akcije so se kar vrstile, tako da obiskovalci že precej časa niso videli tako dobrega srečanja. Po vrhu vsega so doma či dosegli tudi lepo in prepričljivo zmago, za katero so zaslužni prav vsi. Novo mesto: P. Seničar 24, Cerkovnik 11, Zupanc, Munih 11, s ’. Kovačevič 12, Ivančič 9, Besednjak 4, S. Seničar 12, Župevec 10, Plantan 6 in Beg 2. KOČEVJE -LOKAINVEST 96:99 (49:52) •Pred okoli 50 gledalci so Kočevci po izenačenem srečanju doživeli nov poraz. V dokaj zanimivem srečanju so imeli precej možnosti za zmago, vendar jim športna sreča ni bila naklonjena. l.OS DOL. TOPLICE V telovadnici osnovne šole v Dolenjskih Toplicah je bila zadnjo soboto prvenstvena tekma med košarkarskima ekipama mlajših pionirk iz OŠ Katja Rupena iz Novega mesta in OŠ Dolenjske Toplice. Po izenačeni in presenetljivo dobri tekmi so zma^le domačinke 30:24 (12:11) in postale občinske prvakinje. Pri domačih je najbolje igrala Hrenova, pri gostjah pa Cvelbarjeva. BETI - STRAŽA 91:102(51:50) Ta čas najbolj aktivni igralci iz dolenjske košarkarske lige iz Straže so odigrali . še eno prijateljsko tekmo, in sicer s slovenskim ligašem Beti. Čeravno so Stražani igrali v gosteh, so Metličane povsem nadigrali in še enkrat opozorili nase. Pri gostih sta najbolje igrala Brsan in Besednjak. KRKA - TRŽIČ 22:30(11:14) Novomeščani so svoje privržence razočarali, kajti v srečanju s sicer dobrim Tržičem so slabo igrali in podoba je bila, da so jim že po prvem polčasu pošle moči. IL. BISTRICA -INLES 17:25 (7:13) Druga vrsta Ribnice je v spomladanskem delu prvenstva dosegla že drugo zmago. Tokrat so se Ribničani pomerili z zadnjeuvrščeno ekipo in brez težav zmagali. ČRNOMELJ - LIPA 13:17(13:17)(6:8) V derbiju lige so zasluženo zmagali gostje. Okoli 500 gledalcev je sicer pričakovalo novo zmago Belokranjcev, toda tokrat so odrekli strelci pa tudi obramba, in gostje so zmagali ter na lestvici prehiteli Črnomelj. MARIBOR - LISCA 20:11(5:3) V prvem delu igre so se Sevničanke dobro upirale domačinkam, v nadaljevanju pa so povsem popustile, kar so Mariborčanke izkoristile in močno zmagale. Dolenjska je predzadnja Prvi del republiškega nogometnega prvenstva je končan. Novinci v ligi, enajsterica Dolenjske, so zastavljene načrte uresničili. Z neodločenim rezultatom proti Iliriji je Dolenjska osvojila še novo točko, na tabeli prehitela Kranj in upravičila svojo uvrstitev v slovensko ligo. Dolenjci so v Ljubljani proti Iliriji igrali neodločeno. Tekma, ki ni navdušila več kot 200 gledalcev, se je končala brez zadetka. Videlo se je, da bi bili z neodločenim rezultatom zadovoljni obe vrsti, zato so nogometaši igrali manj borbeno, kar je po svoje prispevalo, da je bilo srečanje hitro, brez prekrškov. Nogometaši Novega mesta so v minuli sezoni dosegli eno samo ' zmago, kar sedemkrat pa so igrali neodločeno. Z devetimi osvojenimi točkami, kolikor jih ima tudi sedmouvrščeni Tabor, je Dolenjska zasedla osmo mesto. Na zadnji tekmi so igrali Pugelj, Primc, Perhaj, Pavlin, Gajič, Janežič, Venta, Kršic, dač. Mrak, Pevec in Bra- LESKOVEC: REPUBLIŠKO PRVENSTVO Atletska zveza Slovenije, ZTKO Krško in AS Maraton iz Leskovca bodo pripravili 22. aprila v Leskovcu republiško prvenstvo v malem krosu. Tekmovalci in tekmovalke se bodo pomerili na 25 km dolgi progi. Leskovčani bodo obenem organizirali tudi mladinsko prvenstvo, in sicer na 10 km. Več o prireditvi bomo še pisali. L.& PREDDVOR -DOLENJSKA 29:16(15:5) Šentjemejčanke so v Preddvoru, razočarale. Igrale so slabo, nepovezano in brez prave volje tudi v času, ko so na igrišče stopile domače rezervne igralke. STOPIČE - KOČEVJE 16:18(7:8) Domače igralke se niso ustrašile najboljše vrste v ligi. Začele so dobro in bile enakovredne nasprotnice sicer oslabljenim Kočevkam. Če ne bi med srečanjem naredile brez števila začetniških napak in če ne bi zgrešile kar šestih najstrožjih strelov, bi lahko pripravile prvovrst-; no presenečenje. Kočevke so zmagale povsem zasluženo, čeravno so bile na robu poraza. BREŽICE - POLANA 17:10(9:6) i Vrsta * je pomerila s slabšo ekipo v ligi fn dosegla prepnčljivo zmago. Brežičanke ima jo pet točk in so zaenkrat na osmem mestu. Kaj, kje, kdo? Vsekakor bo konec tedna ponovno najbolj živahno v ribniški i športni dvorani. Vrsta Inlesa, ki I je v nadaljevanju odlično starta-la, se bo namreč pomerila z na papirju precej slabšo Slatino. Potemtakem bo rišniki navijaški stroj, ki bo ponovno štel precej več kot tisoč grl, doživel novo ’ zmago. Zanimivo utegne biti f tudi v novomeški športni dvora- j ni, kjer se bodo rokometašice [ Krke pomerile z Dl Trokutom. } Bržkone bi bile lahko zadovoljne j že z neodločenim izidom. V slovenskih rokometnih ligah pričakujejo naše ekipe vrsto novih točk: Sevničani v boju-z Brežicami, Inles iz srečanja s Kamnikom, Črnomelj z Obalo, Sevničanke iz srečanja z Breži-čankami, Kočevke bi morale premagati Mlinotest in Dolenjska Eto. Precej težjo nalogo bodo imeli Novomeščani z vodilnimi Prulami in Stopičanke z Ljubljano. Odbojkarice Kočevja gostujejo v 17. kolu v Kamniku. Pomerile se bodo z ekipo, ki je do sedaj dosegla le eno zmago, in zagotovo bi se morale domov vrniti z novo zmago. Košarkarji „Beti“ igrajo doma s Triglavom, mlado in zelo borbeno vrsto, ki ne priznava favoritov. Čaka jih težka tekma, v kateri pa niso brez možnosti za zmago, kije konec koncev že lep čas niso dosegli. Novo mesto gre k Braniku. Dolenjci so edina vrsta, ki še lahko poskrbi za zaplet. Z zmago bi namreč povzročili, da bi ostale v boju za prvo mesto še naprej tri ekipe. Kočevci, člani zahodne lige, odpotujejo v Ljubljano k Iliriji. Prednost pridnosti V svetu ženske športne gimnastike pomeni ime Florian Dobre veliko. Najprej izvrstnega trenerja, ki vzgaja tako dobre telovadke, kot je na primer njegova varovanka Nadia Comaneci, nato odličnega športnega tovariša, ki rad pomaga s svojim bogatim znanjem, in na koncu tudi človeka, ki stopi tekmovalkam ob stran tudi v času stisk, neuspehov in osebnih težav. Novomeška dekleta pa ga poznajo še po tem, da je pripravljen delati ob vsakem času. Vsaj v tistih desetih dneh, ko je bil v Novem mestu, je članicam novomeške vrste ustregel, kadarkoli so hotele. najboljša dekleta, kandidatke za državno reprezentanco, vadila pod njegovim vodstvom še 20 dni v Kranjski gori in prav toliko v Rovinju in kasneje v Splitu. Naša vrsta se bo namreč pripravljala na pomembne mediteranske igre. „Ko sem delal z vašimi gimnastičnimi upi,*1 je nadaljeval Dobre, „sem se marsičemu čudil. Ni mi razumljivo, kako morejo dekleta vaditi v takih razmerah. Ko smo trenirali, so imeli v isti dvorani šolski pouk telesne vzgoje. V našem gimnastičnem centru v Georgija Deju, kjer delava z ženo, je povsem drugače: delamo v tišini, zakaj telovadke morajo biti zbrane, na enega trenerja pride manj telovadk itd. Prav tako me je začudilo, ko sem zvedel, da si vaše tekmovalke po vadbi in med njo ne tamini itd. Ce sem prav razumel vašo Ružo, mi je v šali dejala, da kar „V Novo mesto sem prišel," je povedal Florian Dobre, „iz dveh razlogov. Najprej zaradi dogovora med našima družavnima gimnastičnima zvezama, predvsem pa zavoljo novomeških prijateljev. 2e precej časa namreč poznam vašo Ružo Kovačič, ki je, mimogrede povedano, odlična športna delavka in še boljša mednarodna sodnica. Z njenimi dekleti je lahko delati. Niso domišljava, obenem pa so, kot rečeno v gimnastičnem jeziku, ,material1, s katerim je hvaležno delati. Predvsem z Jasno Dokl pa tudi Matejko Kavšek." Dobre je odšel iz Novega mesta 6. aprila. Čaka ga namreč še desetdnevno delo v Ljubljani, Zagrebu in Srbiji. Nato bodo vsa pomagajo z^lukozo, raznimi vi- . m . bodo Novomeščanke še Kar naprej jedle ,domačo' hrano. Zaenkrat sem prepričan, da imam prav jaz. Pa se zavoljo tega z Novomeščani ne bomo sprli,” je v šali dejal ta čas najbolj znam trener Dobre. Romunski trener je nato povedal, da je z Novomeščankami delal predvsem na bradlji in jih naučil dva zelo težka in pri sodnikih cenjena elementa, prav tako na gredi. Na vprašanje, kaj meni o uvrstitvi naših telovadk na mediteranskih igrah, ni rad odgovoril. ..Prepričan sem,“ je dejal, „da so .Jugoslovanke ta čas na dobri poti k uspeha Vsakršna napoved pa je tvegana. Ne poznam namreč francoskih, italijanskih in španskih tekmovalk. Poznam sicer jih, ne vem, pa kako delajo. Verjemite pa mi, da nadaijenost v gimnastiki ne pomeni veliko. Osebno dajem vso prednost pridnosti. Te pa novomeškim telovadkam in njihovi Ruži, kot sem se prepričal, ne manjka.” J. PEZELJ SPECIALIZIRANI MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJMI ZAGREBŠKEGA VELESEJMA 20-27 IV1979 11 SPECIALIZIRANIH MEDNARODNIH SEJMOV IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO PREHRAMONE INDUSTRIJE LESNE INDUSTRIJE TEKSTILNE INDUSTRIJE . PROMETA, ZVEZ IN INTE0RALNE6A TRANSPORTA MALEDA GOSPODARSTVA IN ODRTI LETAL IN OPREME ZA LETALIŠČA PAKIRANJA ŠPORTA MERILNE IN REGULACIJSKE TEHNIKE IN AVTOMATIKE OPDEME ZA SERVISIRANJE IN PRHZKIIŠANJE VOZIL IN FERfflL dnevi turizma 5 SALONI IN salon oddiha s kot posebna atrakcija POSLOVNA SREČANJA • IZMENJAVA TEHNOLOŠKIH INFORMACIJ • STROKOVNE IZKUŠNJE • V 38 PAVILJONIH IN NA 80.000 m2 ZUNANJEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA • NAJNOVEJSl PROIZVODNI D0SE2KI JUGOSLOVANSKEGA ZDRUŽENEGA DELA • IZ 24 TUJIH DE2EL ZA OBISKOVALCE VSAK DAN MODNE REVIJE • NAGRADNE IGRE • ATRAKTIVNI ESTRADNI PROGRAM DELAVSKI SVET TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA STILNO POHIŠTVO oglaša dela in naloge: © SLOMU stilles n. sol. o. tovarn« stilnega pohištva In notranje SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ^2e^vnic< Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri s 4 — 5 leti delovnih izkušenj — moralna in politična neoporečnost Kandidat bo 3 mesece opravljal poskusno delo. Pismene prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po oglasu. Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku oglasa. vitanovd JW*V V's* ' Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ali čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih. KRKA, NOVO MESTO Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Tiste stroške na blago nabije (Pričel se je) velik boj med našimi dolenjskimi trgovci, nasprotujejo si v cenah blaga ter na ta način sami sebi dobiček odjedajo, in res je, da skoraj nekatere stvari v lastno ceno prodajajo . .. Zatorej kupuj dolenjski kmet pri tistih trgovcih, ki ne rabijo ne bobna, ne zvonca, ne dreves, ne hišnih vogalov, na ktere cegelce kot limance za tičke nastavljajo, kajti če kupiš pri takem trgovcu, moraš vse te komedije ti plačati, ker taka stvar stane denar in posebno še, če se kakšnen trgovec sam popelje na Dunaj ali pa še celo v Pariz; pomisli dragi kmetič, koliko to stane in kdo drugi mora te stroške plačati, kakor edini tisti, kteri pri tacih trgovcih kupuje, ker dotični trgovec tiste stroške na blago nabije, in glej, zaradi take kunšti moraš dražje ali pa^slabšo robo za ceno dobre robe plačati. (Glasbena matica) v Novem mestu prične mladeničem poseben pouk o glasbeni teoriji in petju. Pouk bode trajal tri mesece i bode plačati zanj samo 1 gld., nekateri bodo čisto oproščeni. Prijave sprejema gospod, pevo-' vodja I. Hlaclriilc. (General konjiče) zblaznel. Na vojaškem ogledovanju minole nedelje se je dogodil v Pragi mučen prizor, ki je napravil bolesten utis na vse vojaštvo. General konjiče, grof Gruenne, je kar h kratu začel počenjati raznih neumnih stvari. Mnogim vojakom 'je podajal roko, povpraševaje jih, h kateremu polku da pripadajo, potem je objel kapelnika godbe. Le z velikim naporom so spravili generala na voz, v katerem so ga odpeljali domov. Zdravniki so izjavili, da je general težko obolel na umu. (Novomeški v o d o v o d.) Z vso gotovostjo smemo pričakovati, da bomo vodovod dobili. Merodajne oblasti so se že zato izrekle. Podrobnosti o tem bomo svoječasno objavili. (Le t o s j e) bilo v Novem mestu klicanih na asentirungo 391 fantov, potrdili so jih pa 103, in sicer 90 v vojno, 13 pa v rezervo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC ' ' 7 ' ; 15". aprila 1899) PODJETJE DOMINVEST — projektiranje in tehnična služba. Novo mesto, Sokolska 1 objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. projekti- projekti- VODILNI PROJEKTANT SAMOSTOJNI PROJEKTANT A za projektiranje s področja visokih zgradb SAMOSTOJNI PROJEKTANT B za ranje s področja visokih zgradb SAMOSTOJNI PROJEKTANT A za ranje s področja nizkih in prometnih zgradb PROJEKTANT — sodelavec B za projektiranje s področja visokih zgradb PROJEKTANT — sodelavec B za projektiranje s področja nizkih zgradb OBDELOVALEC TEHNIČNE DOKUMENTACIJE GRADBENI NADZORNIK B za dela gradbeno-tehničnega nadzora visokih gradenj Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. končana FAGG, oddelek za arhitekturo, 7 let delovnih izkušenj, strokovni izpit pod 2. končana FAGG, oddelek za arhitekturo, 4 leta delavnih izkušenj, strokovni izpit pod 3. končana FAGG, oddelek za arhitekturo, 2 leti delovnih izkušenj, strokovni izpit ali: končana srednja gradbena šola, 10 let delovnih izkušenj, strokovni izpit pod 4. končana FAGG, oddelek za gradbeništvo ali geodezijo (komunalna ali prometna smer), 4 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit pod 5. končana višja gradbena šola, 1 leto delovnih izkušenj ali: končana srednja gradbena šola, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit pod 6. končana višja gradbena šola, 1 leto delovnih izkušenj ali: končana srednja gradbena šola, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit pod 7. končana srednja gradbena šola; delovne izkušnje zaželene, lahko tudi začetnik pod 8. končana višja gradbena šola, 4 leta delovnih izkušenj (operativna praksa), strokovni izpit ter vozniški izpit B kategorije ali: končana srednja gradbena šola, 10 let delovnih izkušenj (od tega 6 let operativne prakse), strokovni izpit ter vozniški izpit B kategorije. Dela pod 4. in 6. so občasno vezana na teren. Stanovanjske razmere se rešujejo v skladu s pravilnikom. Kandidati naj dostavijo vloge s pismenimi dokazili v 15 dneh po objavi na naslov: PODJETJE DOMINVEST, Novo mesto, Sokolska 1, Odbor za delovna razmerja. a» obiščite 1CJ mm dolenjka DOLENJKO J v ( DOLENJSKI LIST prBlI 2fl leti Papirnato planiranje OBČINSKI LJUDSKI ODBORI res nimajo dovolj sposobnih kadrov pri planiranju, vendar gredo v svojih načrtih navzlic sprejetemu stališču OLO v preširoko fronto investicij, ki ji ne bodo kos ne kadrovsko, ne materialno. Nekateri odbori (zlasti 'Novo mesto) vse premalo upoštevajo bremena starih dolgov in vračanja anuitet, preveč pa so se usmerili v iskanje vedno novih kreditov in širjenja investicij, razdrobljenih na celo vrsto podjetij. Nenačelne ugotovitve, kdo in s kakšno delovno silo bo kaj dosegel, so res le papirnato planiranje in posnemanje okrajnega plana. Saj niso redki primeri, da konec leta ugotavljamo, da so nekatere planske naloge ostale neuresničene, v občini pa je zrasla vrsta novih obratov, ki jih v planu nismo predvideli. KAM PO DIPLOMI? V okraju žal imamo primere „uhaja-čev“, vračanja štipendij po drugem ,,delodajalcu" in primere barantanja, da posameznik po končanem študiju ne namerava ostati v okraju vsaj toliko časa, da bi izpolnil pogoje štipendijske pogodbe ... Da nam manjka strokovnjakov in pobud mladih visokosposobnih kadrov, vedo tudi študentje, pa vendar bi našli tudi med njimi take, ki bi najraje ostali kar za vedno v Ljubljani. Ker nimajo stikov s svojimi bodočimi delovnimi kolektivi in ustanovami, resnično ne čutijo in ne poznajo dejanskih potreb terena. NOVE STROJE ZA FINO struženje kopit so dobili te dni v sevniški Kopitarni. Prvi poskusi so dali lepe uspehe. Z uvozom teh strojev bo omogočeno sevniškim kopitarjem znatno povečati izvoz finih izdelkov, ki jih zlasti zunanji trg pozna že dolga leta. Z ZBORA VOLILCEV NA MIRNI. Po poročilu se je razvila živahna razprava o uvajanju norm in storilnosti, žal pa so v njej sodelovali le vodilni uslužbenci podjetij, medtem ko so delavci molčali. Kolektiv destilacije „Dana“ (če je to mnenje kolektiva) meni, da njihovega dela ni moč normirati ter da ima podjetje tako visoko storilnost, da zmore brez norm. Tovarna šivalnih strojev bo normirala, kolikor bo le mogoče največ dela. Pripravili so že vse potrebno za pravilno merjenje delovnega učinka. (Iz DOLENJSKEGA LISTA * i 's -> 3 - * . i - - '■> 9'aprila 1959)' imrnm JEl PA TAK! - Ni ga Danca, k1* ne bi vedel za boleč doživljaj rojak*; Knuda Kjera Jensena. Ta se je šestimi leti sončil, med beganjem P° trati, ko se je otepal nadležne os*> pa je padel v češminov grm. Odtlej1 je bil že dvestooseminštiridesetk«* v bolnici, kjer so mu izdrli nad tisoč konic trnov, v to število kajpak niso vštete nevšečne osti, mu jih že zmeraj izdira žena. Nekakšno fakirsko predstavo težan#' na žebljih živega Jensena najbrž n® bi bilo moč spraviti. ZOPER DOLGE PRSTE - Ne^ yorški zbiratelji starih novcev pripravili razstavo svojih dragotu1’ predtem pa so si dolgo belili glaye’ kako zavarovati kovance pred dolg°" prstneži, ki jih težko zaustavijo tako izpopolnjene alarmne napraye' Takole so naredili: najbolj drago#' ne kovance so razstavili v stekleni*) posodah, napoljenih z vodo, v kat«11 so se premetavale požrešne piranW' Seveda noben zmikavt ni tvegal, <** bi mu ribe v hipu obžrle roko kosti. ZNAJDEJO SE - Petični turist' si v večnem Rimu lahko privošči0 tudi vožnjo s kočijami, rimski ko c1' jaži pa znajo iz njih izvleči denar n* razne načine. Posrečen je tale: Tuif sta zapletejo v pogovor o konjih, iP ko petičnež vpraša, kako je živali, ki vleče kočijo, ime, sledi odgovor, primeren turistovi narodnosti. Če j* slednji Američan, bo konj Jimmy ali Travolta, če Nemec, potem seveda Franz ali Helmut, Francoz bo dobf odgovor, da je konj Napoleon, Angleže pa t>o kytyla J^Usabeth. taki domačnosti' tujci kajpak raj’ sežejo globlje v žep. KOSMATE KOSILNICE - Idel in pol! Bonska študentka Ane** Dorp je pred dvema letoma kup'11 dve ovci in ju začela posojati zna11! cem, da sta jim popasli vrtove. Lajj je imela Anette že 110 ovac, mr stalnimi strankami pa so bonsjj mestni očetje, ki imajo na skrt zelenice. Ti so izraeunali.da^a^ mož s kosilnico na uro 20 do mark, enako delo-pa lahko opraV^ jo tudi ovce, le s to razliko, da sta" vsaka za celo poletje le 20 mar11. Seveda Anette dobro zasluži tud' prodajo volne in lepo zrejenih ovaC' Na Slovenskem pa zelenice raje ^ potacamo. 70- i Mabel se je bežno kazal nobenih znakov^ ( planila, kar so jo n°.^-e Kaplarjeva žena, k' j smrti svojega m°za’ ( zaprla vrata. Šele n® j jo je spustila noter, prihaja še kdo, jp®*e s preklado. liSMKi v' ' atpe&dnft desni pritok Jm*- Rešitev prejšnje križanke , Kdor ima velko prijateljev, nima pravega prijatelja. ARISTOTEL Laskanje je medena past. DIOGEN Človešku srce je kakor ena barka na enim divjim moijej. J. DALMATIN hitro, živo (glasb.) maščoba igra na srečo predstojnik samostana omedlevica žirafin roži ček lila odvod Ifi & rodoviten danski otok sol oksalne kisline potonitev tv napove -'ia- naočniki okrasni kipec podzemlje dolenjska reka angl.grof am.m.ime fcapkov roman makarska a m. brenkalo paradiž prodajanje krame |lllll!UI!!lllllllllllllllllllll!IHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillH|[|||||IIIIIIIIIIU^ Zmotno »počlovečenje” živali Znabiti kakšen ljubljanski kratkohlačnik res nima prave predstave o kravi, konju, kuri, gosi in še o tej ali oni domači živali, katere ime se dokaj pogosto uporablja za ljubkovanje*1 bližnjikov. Razvajenemu mulcu z asfalta so najbrž bolj znane živali, ki si jih lahko ogleda le v živalskem vrtu, na voljo pa so mu tudi številne knjige in televizijske oddaje, ki iz najrazličnejših zornih kotov prikazujejo bivanje divjih živali na prostem. Ne le mestnemu kratkohlačniku, temveč ljudem nasploh je jasno, da npr. lev simbolizira kra Ijevsko obnašanje; kot spreten lovec in pogumen varovalec tropa svojih potomcev je pojem dostojanstvene zvišenosti, katere se je treba bati Zvečine smo tudi prepričani, da je strahopetna, v temnih nočeh plazeča se hijena odvratna žival, ki se hrani z mrhovino in ostanki drugih živali. Volka imamo za hudobneža, ki lahko napada celo ljudi, pošastna gorila vzbuja grozo in strah, krokodil je za ljudi prekanjen in neusmiljen plazilca Ljudje zvečine verjamejo , tudi, da imajo divje živali v krvi poseben pravilnik časti, ki jim nagonsko prepoveduje moriti živali iste vrste. Tako in podobno človeško vedenje o divjih živalih je običajno zelo enostransko, torej tudi napačno, največkrat bolj plod domišljije kot pa resničnosti. Čustvene in na moč nestvarne predstave o obnašanju divjih živali so ljudje skozi stoletja krojili po svoji podobi, z razvrščanjem na dobre in hudobne so jih „počlovečili“. Trezni proučevalci divjadi se že dolgo borijo zoper izkrivljene predstave, z nenehnim opazovanjem divjih živali v naravnem oko- lju skušajo prikazati pravo podobo njihovega obnašanja. V zadnjem času se tega posla z vso znanstveno natančnostjo loteva ameriški profesor Boyce Rcnsberger. V eni od svojih knjig se sklicuje na biologa Georga Schallerja, kije v afriški Serengeti kar 2.900 ur opazoval leve in ugotovil, da kralji živali veliko raje kradejo hrano drugim zverem, kot pa se sami odpravljajo na lov. Če pa le ne poležavajo in ogledujejo krokarje, levi zalezujejo počasne bolne živali. Kadar je hrane malo, požrejo vse, levji mladiči pa stradajo. Na si je bil izprosil notar pri Ančki. Nocoj je bilo Valentinu -vseeno, najsi je Vibanojka taka ali taka, pozabil je vse predsodke in mržnje;bilomuje le do tega, da se slavnost vrši toli dostojno, kakor je to mogoče v Grobljah. Med kadriljo seje prikazal adjunkt Pavel. Postal je med vrati, kjer se je poleg slavnostnih gostov gnetla in tiščala tolpa Kračevih hlapcev in dekel, vsa zamak- njena v tuji ples, ki so ga mnogi izmed njih videli prvič. ,JZakaj tako pozno? “ vpraša za njim Vrbanoj, šileč skozi gledalce. Prišel je iz sosedne sobe, kjer so si starejši gospodje s pivom gasili žejo. ,J§e vedno prezgodaj!*1 meni Pavel mehanično, toda oči ne more ločiti od gospe Vrbanojeve. Stala mu je ravno nasproti, živo govoreč s svojim plesalcem, toda izza pahljače je žarelo nje oko v Pavla. Vrbanoj tega ni zapazil. „Kdaj začnemo pušiti? “ vpraša očitno zdolgočaseno. ,Ne vem! Tin četa treba vprašati; strog reditelj je!“ „Haha, dejal je, da šele ob enajstih! Ko bi le kakov tarok dobil!** Tako godrnjaje odide sodnik. Skoro potem je v stranski sobi kvartal z ranocelnikom in postarnim graščakom iz bližine. Kadriljo je vodil eden domačih študentov, mlad jurist, tržanov sin, ki je nocoj prvič uvel slovenski velelni jezik. Plesal je z davkarjevo Evfemijo in ta okolnost je storila, da so bili vsa davkaijeva družina in njih znanci kar vneti za to novost. Sem ter tja se je kaka dvojica namuznila, posebno ženske, toda zgolj iz zavisti. Vobče pa je slovenščina plesalcem ugajala, ker je bila mnogim kadrilja deveta vas, francoščina pa vsem — deseta. Jurist-reditelj pa je bil tudi vzoren mladenič. Ves večer je pil samo kislo vodo in bil trezen kakor podstrešna podgana v pomladanski suši. Ali svoj posel je umel izvrstno in je takoj, ko je nastal najmanjši nered v vrstah, ukazal zopet nastopiti iz početka. Bilo je kakor v plesni šoli. Valentinu je to jako ugajalo. Ves dan je imel druge misli in skrbi, tičoče se te velike slavnosti,in sedaj pri plesu ni vedel pravega predmeta za razgovor z Ančko. Ta četvorka in vsi slučajni dogodki med plesom pa so mu dajali najbližje gradivo in pedantska strogost rediteljeva je povzročila, daje vso družbo naposled obšla nekova tajna, dobrodejna veselost. Tihi in glasni dovtipi so leteli tja in sem in vse je bilo dobre volje. Tudi Pavel je posegal vmes z opazkami; natikal sije roka- i* vice, šepnil nekoliko besed sedaj tej, sedaj oni plesalki, ki se mu je približala; vendar pa je nestrpno čakal, da bi bilo že konec četvorke. Čakal pa je dolgo, zakaj reditelj je uporabljal vso svojo vednost, ki si jo je bil nabral po dunajskih plesnih zabavah, in šele ko je oblastno zaklical neizogibni „chasse-croise“ — slovenščina gaje tu zapustila — so se oddahnili tudi drugi. Utrujeni so bili, toda le toliko, da so si želeli kratkega odmora za'nOvo zabavo. POTA IN STity Glasovali z »zavezanimi očmi” Nezakonit referendum v Novogradovem tozdu Gradbeništvo in stranski obrati Novo mesto — Iskro v plamen razpihal „primer Bevc" — DS o glasovanju ni razpravljal! Sodišče združenega dela v Novem mestu je odločilo, da akt o spremembah in dopolnitvah analitičnega vrednotenja del in nalog, za katerega so delavci Novograda - tozd Gradbeništvo in stranski obrati Novo mesto glasovali na referendumu septembra lani, ni bil sprejet po zakoniti poti. Zato je neveljaven. O skrhanih samoupravnih odnosih v omenjenem Novogradovem tozdu je sodišče poročalo skupščini občine Novo mesto in družbenopolitičnim organizacijam. dežurni X S poročajt 0 NAD NATAKARJEM — 3. aprila so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Zvonka Čečli-ča iz Jedinščice, ker je razgrajal v gostišču Na trgu v Novem mestu. Mahal je okoli sebe ter poskušal obračunati z natakarjem. Čaka ga sodnik za prekrške. DRZNO VEDENJE - V omenjenem gostišču so imeli istega dne miličniki opravka tudi z 19-letnim Francem Lukšičem iz Novega mesta. Drzno se je vedel ter goste izzival k pretepu. Ohladili so ga na Jerebovi 1. Tudi njega čaka sodnik za prekrške. DVAKRAT NA POMOČ - Za novomeške miličnike tretjeaprilska noč zares ni bila mirna. Dvakrat so jih poklicali na pomoč tudi iz hotela Kandija. Ob 21. uri je razgrajal 29-letni Nedeljko Cavlič, ki je sicer gost tega hotela. To noč je moral spati za rešetkami Pol ure kasneje so iz hotela Kandija odpeljali še 27-letnega Momčila Tutuša, tudi hotelskega gosta, okoli katerega pa so nekoliko preveč frčali pladnji. Prijavi sodniku za prekrške! RAZGRAJAČ NA HLAJENJE - 2. aprila dopoldne se je v zdravstvenem domu v Sevnici razvnel 35-letni Florjan Baumkirher iz Zabukovja. Miličniki so razgrajača odpeljali na hladno, zaradi kršitve javnega reda in miru pa bo moral tudi pred sodnika za prekrške. RAZMETAN AVTO - V noči na petek je bilo v Sevnici vlomljeno v dva avtomobila. Ican Radič iz Sevnice je parkiral osebni avto na Glavnem trgu. Zjutraj je bilo v avtu vse razmetano, ročica menjalnika pa zlomljena. Vlomljeno je bilo tudi v osebni avto Sevničana Nika Zalokarja, ki je parkiral blizu Radičevega avta. Nepridiprav ni odnesel ničesar. Zadeva se je sprožila po načelu „Iz iskre plamen”. Franc Bevc iz Novega mesta je bil z delovnega mesta vodje sektorja gradbene ope-rative Novogradovega tozda razporejen na delovno mesto vodje zahtevnih gradbišč. Varstvo svojih pravic je, ker je menil, da za prerazporeditev ni osnove, iskal pri sodišču združenega dela. Bevc je navedel, da njegovo prejšnje delovno mesto ni bilo odpravljeno z veljavnim samo- PO DOLENJSKI DEŽELI • V nedeljo zvečer je belokranjski možakar obiskal gostilno Pri grozdu v Metliki. Okoli pol devete je k njemu prisedel neznan moški. Beseda je dala besedo, kramljala sta dobro uro, vmes malo popila. Na koncu bi človek rekel, da se poznata že najmanj pol stoletja. Idila se je končala, ko sta se tako rekoč objeta odpravila proti možakarjevemu domu. V nekem trenutku je neznanec ročno kresnil novega znanca po glavi, mu vzel denarnico s 7.800 dinarji ter izginil v noč. • Pred dnevi je bilo vlomljeno v gostilno Kalin v Obrežju pri Jesenicah na Dolenjskem. Ko je nepridiprav skoz okno prišel v kuhinjo, je najprej pojedel dve kremovi rezini. Sele tako posladkan in potešen se je odpravil v točilnico in iz predala točilne mize vzel nekaj čez 2.500 din ter blir.u 50 zavojčkov cigaret Opatija in Kent. • Prometni miličniki so zalotili ob magistralni cesti pri Grmovljah nekega Cvitka Gavrana iz okolice Osijeka. Možakar, njegov priimek pomeni v slovenščini nekaj takega kot krokar, se je v bližnjem gozdu lotil smrečic s koreninami vred. V avto si jih je naložil kar 14! Gavran se je kasneje srečal z gozdarskim inšpektorjem. POMLAD PRIŽGALA SEMAFORE - V Novem mestu je pomla-danski prometni vrvež obudil semafore na trikrakem križišču pred tovarno zdravil. Vozniki tidijo, daje zaradi rdečih in zelenih luči promet še bolj polžev kot običajno. Morda pa se je treba na novotarijo najprej navaditi? (Foto: J. Pavlin) ČEZ STREHO NA KOLESA - V soboto okoli 2. ure se je Viljem Stangelj iz Brežic peljal z osebnim PASOVA NISTA BILA ODVEČ Asam Mema iz Tetova je 4. aprila okoli ene ponoči vozil avto nemške registracije po magistrali proti Zagrebu. Za njim je bila dolga vožnja, pri Medvedjeku p je za hip premagal spanec. Avto je zdrknil s ceste po nasipu navzdol. Kljub prevračanju Asamu in njegovemu sopotniku Sadi Ljame ni bilo tako rekoč nič. Bila sta privezana. Prask na pločevini je za 40 tisočakov. avtom od Novega mesta proti Šentjerneju. V Gor. Gradišču ga je začelo zaradi neprimerne vožnje zanašati. Zapeljal je na bankino, kjer se je avto preko strehe prevrnil na kolesa. Voznika so odpeljali v novomeško bolnišnico, na pločevini pa je za 25.000 din škode. DVOJNI OVINEK - V nedeljo popoldne je Marjan Ogrinc iz Srednjih Lakenc vozil z osebnim avtom od doma proti Mokronogu. V dvojnem ovinku v Gor. Lakencu je avtomobil začelo zanašati, zapeljal je preko jarka in se začel prevračati. Ogrinc je padel iz avta in se laže ranil. Prvo pomoč so mu nudili v novomeški bolnišnici, na avtu pa je za 25.000 din škode. upravnim aktom. Poleg tega je Bevc terjal osebni dohodek za neki dan v lanskem avgustu, ko je prišel delat, vendar ni mogel v pisarno, ker je bila zaklenjena, ključa pa nikjer. Nasprotno pa je predsednik Novogradovega tozda menil, da so z Bevcem postopali po zakoniti poti. Delavci da so na septembrskem referendumu sprejeli novo vrednotenje del in nalog, pri čemer je iz kataloga del izpadlo med drugim tudi vodenje sektorjev gradbene operativc in stranskih obratov. Torej naloge, ki jih je opravljal France Bevc. Glede plačila osebnega dohodka za en dan v lanskem avgustu pa so menili, da Bevca takrat ni bilo na delo in zato tudi ni dobil plačila. Franc Bevc je vztrajal pri trditvi, da ga je hotelo vodstvo omenjene delovne organizacije za vsako ceno spraviti iz podjetja. Bevc je grajal tudi sam postopek izvedbe referenduma o spremembi akta o vrednotenju del. Trdil je, da nihče od delavcev ni vedel, o čem pravzaprav glasujejo. Prej niso dobili v roke niti koščka gradiva Glede plačila osebnega dohodka za en dan je direktor omenjenega Novogradovega tozda Tone Čebular izjavil, da Bevca večkrat ni bilo v pisarni, ni pa prej povedal, kje bo. Ker se je hotel pogovoriti z njim, mu je pač zaklenil pisarno, ključ pa sam spravil. Potem se je začelo „pranje umazanega perila”. Predstavnik sindikata Novogradovega tozda je pritrdil Bevčcvira očitkom, češ da delavci niso vedeli o čem glasujejo, ker so gradivo za referendum prejeli po Je mina res eksplodirala po naključju? Manjši pomor rib v Krki pri Otočcu — Miniranje po vseh pravilih stroke? Tretjega aprila dopoldne so med Otočcem in Strugo minirali skale v jarku za vodovod, ki ga tu napeljuje krajevna skupnost. Izkop je prevzel obrtnik Jože Vrščaj z Otočca, za miniranje pa je poskrbel poklicni miner Anton Medle iz Brusnic. Ob miniranju, jarek je komaj meter od Krkinega brega, pa je počilo tudi v vodi. Na površino je splavalo nekaj mrtvih ribic, kolikšna je lahko bila dejanska škoda v ribjem svetu, bodo ugotovili preiskovalci. Miner Medle dopušča možnost, da je med eksplozijo vrgk) eno od min v vodo, kjer jo je razneslo in povzročilo pravi vodni gejzir. Kaže pa, da minerska dela le niso bila opravljena po vseh pravilih stroke, zato bo o krivdi odločalo sodišče. Nekaj besede bodo imele pri tem tudi novomeške inšpekcijske službe in seveda ribiči. NA PREHODU ZBIL ŠOLARJA Četrte^ aprila malo pred osmo je 38-letni Anton Medle iz Vel. Brusnic peljal z osebnim avtom od Novega mesta proti Šentjerneju. V Malem Slatniku je na prehodu za pešce pred osnovno šolo zbil na tla 8-letnega Janeza Šuštaršiča iz Smo-lenje vasi. Dečka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Preiskovalni sodnik je zaradi suma, da je Medle vinjen, odredil, naj avtomobilist zaradi preiskave krvi obišče novomeško bolnišnico. ZA 240.000 DIN ŠKODE Proti Zagrebu je v četrtek popoldne peljal s tovornjakom Anton Bračun iz Poredja, za njim pa z osebnima avtomobiloma Iranec Farhad Ferizollani in Hasan šarič iz Srebrene. Pri Drnovem je Šarič začel prehitevati. Ko je bil tik ob Irancu, se je za prehitevanje odločil tudi slednji. Avtomobila sta trčila, šari-čevo vozilo je odbilo v levo na njivo, Iranec pa je zapeljal naprej v tovornjak, nato pa na polje. Tovornjak je po trčenju zaneslo na desno bankino, ki se je udrla. Tovornjak se je prevrnil na streho. Voznik Anton Bračun je bil huje ranjen, zdravi se v Brežicah, na pločevinah pa je za 240.000 din škode. njem. Gradiva ni prejel niti sindikat. Člani delavskega sveta so pred sodiščem potrdili, da delavski svet o referendumu ni razpravljal (!) in da delavci dejansko niso vedeli, o čem glasujejo. To izjavo delavskega sveta so potrdili tudi člani samoupravne delavske kontrole. Na račun direktorja Čebularja so bili izrečeni tudi očitki glede njegovih postopkov, da je nekaterim delavcem prepovedal vstop v pisarno in podobno. Senat sodišča združenega dela je pretehtal vse trditve in odločil, daje bil Franc Bevc premeščen po nezakoniti poti. Novogradov akt o spremembah analitičnega vrednotenja je neveljaven in ga zato ni mogoče uporabiti. Referendum bi moral razpisati delavski svet, kar pa se ni zgodilo, čeprav statut delovne organizacije to izrecno narekuje. Tako črka zakona. Referendum pa je bil po mnenju sodišča nevzdržen tudi po vsebini. Delavci na že sicer nezakonitem referendumu sploh niso vedeli, o čem pravzaprav glasujejo. Prej niso dobili v roke nobenega gradiva, niti sindikat ne. Glede spornega osebnega dohodka za en dan v lanskem avgustu pa je sodišče menilo, da so ga Bevcu odtegnili neupravičeno. Dan bo treba plačati Zanimivo je, da je Tone Čebular, direktor Novograda - tozd Gradbeništvo in stranski obrati Novo mesto, demonstrativno zapustil obravnavo sodišča združenega dela, ko je bil govor o njegovm ravnanju z delavci. Kot smo zvedeli, je dal Čebular odpoved, medtem ko je Franc Bevc, katerega osebni primer je iz iskre naredil plamen, že nekaj časa zaposlen v drugi delovni organizaciji. Odločba še ni pravnomočna. V BOLNIŠNICI PODLEGEL V petek je v brežiški bolnišnici umri Franc Vučajnk iz Dobove. Bil je hudo ranjen v prometni nesreči, ki se je ugodila dan prej v Dobovi. Z MOTORČKOM V v KAPELICO V petek zvečer se je Slavko Puhek s Tanče gore peljal na kolesu z motorjem od Vinice proti Črnomlju. V Dragatušu je zapeljal na stransko cesto, zaradi neprimerne hitrosti gaje začelo zanašati: trčil je v kapelico ob cesti in se ranil. Na zdravljenje so ga odpeljali v novomeško bdnicišnico. O TRKU, KI GA NI BILO Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 31-letnega Rudolfa Koparja iz Novega mesta na 9 mesecev zapora, 33-letnemu Feliksu Petriču pa je sodišče izreklo pogojno obsodbo 3 mesecev zapora, preskusna doba je eno leto. Vzrok njunih nevšečnosti s sodiščem je bil avtomobilski trk. Rudolf Kopar je bil obtožen, da je februarja 1972 kot odgovorna oseba delovne organizacije v uradno listino vpisal lažnive podatke ter to listino nato potrdil. Kopar je bil v omenjenem času vodja inštalaterskega obrata zavoda Rog v Novem mesta Kot zasebnik je nekam udaril s prednjim desnim blatnikom in odbijačem svojega avtomobila austin-maxi Nato je kot vodja inštalaterskega obrata zavoda Rog v prijavo škodnega primera odgovornosti v imenu zavoda zapisal, daje njegov avto 21. februarja zjutraj s kombijem med vzvratno vožnjo zadel voznik zavoda Feliks Petrič. Zaledenelo da je bilo zadnje steklo kombija. Papir je nato poslal novomeški enoti Zavarovalnice Sava, ki mu je izplačala 1.400 din. Brez Petricovega sodelovanja pa se „zadeva ne bi izšla”. Kopar je Petriča kot njegov nadrejeni nagovoril, naj v zapisnik o nesreči zapiše, da ga je zadel s kombijem zaradi zaledenelega zadnjega stekla in seveda nepazljivosti. Petrič je tako tudi storil, s tem je pomagal Koparju spraviti zavarovalnico v zmoto. Senat je kot olajševalno okolnost upošteval časovno odmaknjenost zadeve, obžalovanje obeh obtožencev ter dejstvo, da je Rudolf Kopar z goljufijo pridobljeni denar že pred časom vrnil. Sodba še ni pravnomočna. f -------------------------------------------------- /O ljubljanska banka TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, naslednja dela in naloge: 1. KONTROLA PRI POSLOVANJU PLAČILNEGA PROMETA S TUJINO 2. VODENJE IN ZBIRANJE SREDSTEV V DEVIZNEM SEKTORJU 3. OBDELAVA ZAHTEVNEJŠIH DOKUMENTOV V PLAČILNEM PROMETU S TUJINO 4. OBDELAVA DOKUMENTOV V PLAČILNEM PROMETU S TUJINO Pogoji za sprejem: pod zap. št. 1: višja šola ekonomske smeri, 4 teta delovnih izkušenj pri zunanjetrgovinskih poslih v OZD ali bankah, znanje enega od naslednjih tujih jezikov: angleški, francoski, italijanski; pod zap. št. 2: višja šola ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj, znanje angleškega jezika; pod zap. št. 3: štiriletna srednja šola; ekonomske, splošne ali upravno administrativne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega od naslednjih tujih jezikov: francoski, italijanski. Pod zap. št. 1 in 3 je predpisana strokovna izobrazba v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalni strokovni izobrazbi in drugih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki imajo posebna pooblastila in drugi strokovni delavci, ki opravljajo posle plačilnega prometa in kreditnih odnosov s tujino ali izpit zunanjetrg. registracije. pod zap. št. 4: štiriletna srednja šola: ekonomske, splošne ali upravno administrativne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, znanje enega od naslednjih tujih jezikov: angleški, francoski, italijanski. Za objavljena dela in naloge, navedene od zap. št. 1 do 4 potrebujemo po enega izvajalca. Kandidati za objavljena dela in naloge naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto, 68001 Novo mesto, Kettejev drevored 1 trto«.* SOP KRŠKO SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO KRŠKO RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD STORITVE razpisuje na podlagi statuta TOZD STORITVE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa DIREKTORJA TOZD STORITVE Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima višjo šolo ekonomske, pravne ali tehnične smeri Z da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oziroma nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 3. da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik 4. da je moralno-politično neoporečen Navedena prosta dela in naloge se razpisujejo za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v roku 20 dni po objavi razpisa na naslov: „SOP" Krško, Kadrovska služba, CKŽ 141, z označbo: „ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD STORITVE''. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. „SOP" Krško, TOZD STORITVE, f^acilclsa Q DELAVSKI SVET TOZD STORITVE objavlja prosta dela in naloge 1. 2 K SLIKOPLESKARJEV ZA DELA OZIROMA NALOGE PRLESKARJA IN SLIKOPLESKAR' JA 2. PRIUČENIH SLIKOPLESKARJEV ZA DELA OZIROMA NALOGE PRI ANTIKOROZIJSKI ZAŠČITI. Pogoji pod 1.) — končana poklicna šola pleskarske stroke — odslužen vojaški rok — 3-mesečna poskusna doba Pogoji pod 2.) — odslužen vojaški rok — 3-mesečna poskusna doba Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa-Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. 16 DOLENJSKI LIST ČETRTKOV INTERVJU »Več damo, več bomo dobili” Napredek je najbolj zanesljiv, če je oprt na lastne sile. To so v Škocjanu spoznali že pred leti Krajevna skupnost Škocjan je ena med 31 krajevnimi skupnosti v novomeški občini, ki pripravlja maja novi referendum za samoprispe vek občanov. Škocjanska posebnost pa je v tem, da predlagajo poleg 1-odstotne-ga občinskega prispevka za gradnjo šol še 2 odstoka svojega v korist raznim krajevnim delom. S tako odločitvijo bi bili Škocjanci v vsej občini med tistimi, ki so največ pripravljeni dati za lepši jutri. O tem je tekla beseda s Tinetom Tomšičem, predsednikom sveta krajevne skupnosti Škocjan. »Pri nas rešujemo krajevne težave najmanj 10 let s pomočjo samoprispevka. Do zdaj smo plačevali 2 odstotka od mesečnega zaslužka, Tine Tomšič: »Obremenitve so precejšnje, ampak tudi napredek je hitrejši.41 ker so potrebe pri nas izredno velike. Vzdržujemo 45 km cest, od tega 10 kilometrov na dveh šolskih cestah, po katerih vsak dan prevažamo otroke v šolo. V minulem obdobju smo razen tega gradili predvsem vodo-4 | vode. Poslednji, do Dobrave, 'i se še gradi, sicer pa so z 11 | izjemo nekaj samotnih zasel-; > kov že vse vasi dobile zdravo 1J pitno vodo. Medtem ko je tekel zdajšnji 2-odstotni samoprispevek, smo pred dvema letoma razpisali še enkraten izredni prispevek v korist gradnje zdravstvene po- ........ staje. Na člana družine je znašala obremenitev 340 dinarjev. Precej smo dajali, veliko pa tudi dobili in naredili.44 Mimo tega moram reči, da so krajani vsa zemeljska dela pri vseh akcijah opravili prostovoljno.44 - Ali ob tolikšni obremenitvi dosegate zadovoljivo udeležbo in soglasje pri takih akcijah?. „Pri nas imamo že več let v navadi, da sestanke s krajani organiziramo r\a 14 krajih: v vseh večjih vaseh, kjer so tudi volišča. Natančno razložimo ljudem program krajevne skupnosti in tudi možnost, kaj dobimo, če se odločimo za samoprispevek. Udeležba občanov na takih sestankih znaša običajno 300 ljudi od 2400 prebivalcev.44 — Kakšna je možnost, da bi pri vas uspel predlagani 2-odstotni samoprispevek za krajevno skupnost, ko bodo v večini drugih krajev dajali le po 1 odstotek? „Že februarja smo začeli akcijo na terenu za nov samoprispevek. Takrat občani niso bili proti, vendar jim bomo zdaj, v drugem krogu razprav, vnovič razložili domači program javnih del. V novem programu smo predvideli predvsem modernizacijo cest, gradnjo kanalizacije po vaseh, gradnjo čistilne naprave v Škocjanu itd. Z odkrito besedo bomo šli vnovič pred ljudi. Brez dvoma je, da bo celotni program lahko uresničen le ob predvidenem 2-odstotnem prispevku za krajevno skupnost. Ce se krajani ne bodo odločili zanj, bomo morali pač polovico programa črtati. Mislim pa, da tudi občin- ' ski samoprispevek za gradnjo šol ne bi smel biti ' vprašljiv, ker smo novo šolo mi že dobili, v novem 1 programu pa je predvidena tudi dograditev učilnic.44 R. BAČER ' ''“V- *•’ r- 4 IMV: NOVI SREDNJEROČNI PLAN. Osrednji delavski svet v IMV je že sprejel delovni program za sprejetje novega srednjeročnega plana v obdobju 1981 - 1985. Predvideli so vsebino, nosilce posameznih nalog in roke za pravočasno oblikovanje elementov plana. S temi opravili bodo začeli takoj, končana pa naj bi bila v 18 mesecih. Razmeroma kratek rok za tako veliko tovarno in njene nadaljnje obsežne razvojne načrte. TRIKRAT PREKOPANA CESTA — Gradnjo vodovoda od Šentjerneja do Dobrave spremljajo razne ovire. Preko dram&e gmajne so morali premagovati močvirje, razen tega pa je šla trasa še trikrat čez cesto. Na fotografiji: dela pri dramski kapeli. (Foto: Miklič) Glede na razmere: zadovoljivo IMV je lani izvozila za 36 milijonov dolarjev izdelkov, 40 milijonov so dali za stanovanjsko izgradnjo, letni plan pa vseeno ni bil povsem uresničen Zaključni račun za 1978 je bil v tovarni IMV kot v vseh tozdih prečesan po dolgem in počez. Ugotavljajo, da so bili tokrat podatki pripravljeni tako, da so delavcem omogočali bistveno boljši vpogled v poslovanje. Z rezultati poslovanja na ravni tovarne niso v celoti zadovoljni, ker letni plan malenkost zaostaja za predvidevanji, vendar štejejo minulo leto glede na pogoje dela za ugodno. Dohodek na delavca je namreč porasel za 38 odst. v primeri z letom dni prej, v poslovni sklad so dali preko 19 milijonov.-dinarjev, dosegli 4.520 din poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega in izvozili za 36 milijonov dolarjev izdelkov. Izvoz je sicer le za poldrugi odstotek večji kot je bil v letu 1977, toda glede na pogoje, v katerih so izvažali na tuja tržišča, ni dolarskemu iztržku kaj prigovarjati. To je le nekaj dejstev, ki pričajo o finančnih uspehih proizvodnje, ki je dala na trg. 30.000 avtomobilov R-4 in 25.000 prikolic ter 2200 raznih dostavnih vozil. Za stanovanjsko izgradnjo so v preteklem letu v IMV (vsi toaii skupaj) namenili preko 40 milijonov dinarjev, kljub temu pa vsota še daleč ne zadošča za kritje potreb. Omeniti velja še, da niti ni bilo možnosti, da bi več stanovanj kupili, ker jih v Novem mestu, kjer je največje pomanjkanje strokovnih kadrov, sploh ni bilo dobiti. Glavne težave, s katerimi so se v IMV ubadali v preteklem letu, so bile navzven naslednje: omejitev uvoza (zato ni pravo- časno prihajal repromaterial), pritiski dobaviteljev raznih delov na povišanje cen itd. Znotraj pa ocenjujejo kot šibke točke še ne zadovoljivo organiziranost in pa motnje v proizvodnji zaradi velikih investicij. Celotno veliko gradbišče okrog novomeške tovarne ni bilo brez posledic v delovnem procesu. R.B. e m i M ""Tljjpj, Še neizkoriščene možnosti Z izgovori trgovcev, privlečenimi za lase, se kupci ne bodo več zadovoljili Z oživitvijo svetov potrošnikov bo možno marsikatero motnjo v Pfeskrbi urediti v krajevni skupnosti, obsežnejše naloge pa preko Konference potrošnikov na občinski ravni. To je glavna ugotovitev p Posveta, ki ga je pred kratkim organizirala občinska konferenca ^DL z novoizvoljenimi predstavniki potrošniških svetov. Zla^110 ■*e’ da nasploh, ^ Pa nekaterih stvari, občane dan žuli, pa tudi trgovske /sanizacije si po svoje prizadevajo P emeniti razmere, vendar jim to .uspeva najbolje. Tako je še zašle- ^ lZlfhllAnn nn4iatniHba intaraca vključno podjetniške interese kr i ?dP'raniu trgovin v odročnih •Jth aij v stanovanjskih naseljih, de?6 vdas'b nekontrolirano rastejo, Ust * das trgovin ponekod ne neza, nudijo blago, ki ga kupci ne "^ajo itd. nih^*' P°tr°šnikov v vseh krajev- - ^kupnostih so odslej pravi naslov _ KOLIKO IZOBRAŽEVANJU? Nove!!*4 v Petelc, 13- aprila, bo v m?stu zasedala skupščina Obrav izobraževalne skupnosti, prog ”avali bodo letošnji delovni te, 01 *n osnutek novega finanč-drUgimna^rta’ “i bi bil med Šolam tud' glede delitve sredstev m Pravičnejši. ZA NAZAJ IN ZA NAPREJ ttestu0*3040’ 7' 3Pril3’ Je v Novem Obf jn ^^ala delegatska skupščina "testu odbora RK v Novem "elovn ®^ravnavali so lanskoletno dela ; 0 Poročilo, letošnji program razve j P10«*31« v Tednu RK. O zelo ki j0 -1 dejavnosti te organizacije, "e, boC dut'ti v vseh predelih obči-njjf m° obširneje poročali prihod- za zbiranje takih pripomb, nadaljnja naloga pa je skupno s prizadetimi trgovskimi in drugimi organizacijami na svojem območju najti ustrezno rešitev. Seveda želja po odpiranju novih blagovnic in trgovin v tpm krogu ne bo možno uresničiti povsod, ker so za to potrebna izdatna sredstva, vendar se tudi potrošniki ne bodo več zadovoljili z dosedanjimi izgovori, češ trgovina se v tem kraju ne izplača. Morda preskrbovalna trgovina z najnujnejšim blagom ponekod res ne bi prinašala posebnega dobička, zato pa poslovalnice v centru mesta iztržijo več in bi morali poskrbeti vsaj za manjše lokale, kjer so ti nujni. Tak primer je vsekakor Ločna-Mačkovec, so menili na seji, kjer je nastalo veliko naselje, potrošniki pa morajo tudi po kruh in mleko 4 km daleč v mesto. Prav tako je naloga potrošniških svetov skrbeti za ustanavljanje servisov in uslužnostnih dejavnosti. Kot so bili obveščeni udeleženci posveta, je po zakonskih predpisih vnovič dana možnost zasebnim trgovcem odpreti trgovine, kar bi bila morda rešitev posebno za odročne kraje, ki se jih večja trgovska podjetja očitno branijo. Prvi korak k spreminjanju razmer na področju trgovine je že narejen z ustanovitvijo svetov potrošnikov, slediti pa mu morajo še naslednji. Da bodo ti sveti zaživeli in da bodo po delegatskem principu sestavili tudi občinsko konferenco potrošni- kov, ki naj bi se prvič sestala še pred letošnjimi dopusti. ________________________R. B. DROBRO GOSPODARSTVO POD DROBNOGLEDOM Za torek, 10. aprila, je bila sklicana seja občinskega komiteja ZK v Novem mestu. Kot osrednja točka je bila na dnevnem redu obravnava celotne problematike drobnega gospodarstva v občini. O seji bomo obširneje poročali prihodnjič. ČIGAV JE PLOČNIK? — Pešec postaja v Novem mestu manjvredno blago, saj niti pločniki niso več zanj. Posnetek je izpred stavbe občinske skupščine, podobni prizori pa so še drugje. (Foto: R. Bačer) POVPREČNI ZASLUŽEK 5380 DIN Na območju novomeške občine je bil v letu 1978 povprečni zaslužek zaposlenega 5.380 din. V gospodarstvu je znašalo poprečje 5.172 din, v negospodarskih dejavnostih pa 6.774 din. To so prvi podatki iz zaključnih gospodarskih analiz, ki kažejo, da so se zaslužki v minulem letu precej izboljšali, v nekaterih primerih celo več, kot bi bik) primemo glede na doseženo produktivnost in poslovne uspehe. Najčsiča rete: Jega pa nimamo” ,,Trenutno imamo le pet kulakov drv na zalogi. To je vsa kurjava, s katero razpolagamo,44 je prejšnji teden izjavil Ivan Dular v novomeškem podjetju Kurivo, ki oskrbuje s trdimi gorivi gospodinjstva in gospodarstva v celotni občini in še dlje. >. Letošnja kurilna kriza traja že vso zimo in je najhujša v zadnjih letih. „Marca smo naročili 2000 ton premoga, dobili pa smo ga le 100 ton, zato stranke tudi čakajo po tri tedne, preden ga pripeljemo. Tak čas smo navadno vsako leto premog ponujali, celo oglašali smo, letos ga pa ni!44 Pri Kurivo sploh ni prijetno biti v službi, kajti stranke kar naprej kličejo, se pritožujejo, prodajalec pa ne more ustreči. Najhuje je, ker mu večina sploh ne verjame in si vsak misli: meni ne da, za znance pa morda ima. Tudi za gradbeni material je še vedno težko. Pri Kurivu imajo trenutno le dovolj železa (tega je prejšnja leta hudo manjkalo), niti za zlato pa ne dobiš navadnega zidaka. Cement še vedno je, kadar je. Kdor ima srečo, da pride, kadar ga pripeljejo, dobi nekaj vreč, sicer sel obriše pod nosom. Ne sprejemajo za cement ne predplačil in ne rezervacij, razen v primerih, ko stranka kupi gradbeni material za celo hišo. Dular, ki je že celih devet let v tej službi, pravi: „V glavnem je moj posel tak, da se moram izgovarjati pri strankah. In zaresl mi je hudo, ker lahko malokateremu postrežem, kot bi radi trgovci postregli.11 R. B. Novomeška kronika Berite »Dolenjski list« Pridite in povejte Te dni bodo v vseh krajevnih skupnostih na območju novomeške občine zbori krajanov, na katerih bodo obravnavali program krajevne skupnosti in predlog za uvedbo samoprispevka, s katerim bodo krajani podprli številna potrebna komunalna dela na ožjem domačem območju, na katera so že prej često opozarjali. Na zborih občanov bodo krajani lahko dajali pripombe in predloge, da bi bil program krajevne skupnosti za leto 1979 sestavljen čimbolj po njihovih željah. Za sprejem samoprispevka se bodo ljudje v krajevnih skupnostih odločali na refe- rendumu v nedeljo, 20. maja, od 7. do 19. ure na običajnih voliščih. Poudariti pa je treba, da bodo na tem referendumu oddali svoj glas vsi krajani, ki bivajo na območju posamezne krajevne skupnosti. Tudi vsi zaposleni, čeravno bodo ti že dva dni prej glasovali v svojih delovnih organizacijah za občinski referendum, namenjen izgradnji šolskega prostora. Programi komunalnih in drugih del iz posameznih krajevnih skupnosti bodo natančneje objavljeni v prihodnji številki Dolenjskega lista. VEČJA IZBIRA - V mestni vrtnariji imajo letos precejšnjo izbiro vsakovrstnih rastlin, od cvetja do grmovnic in dreves, namenjenih vrtičkarjem. Prej so morali urejevalci vrtov hoditi po okrasne rastline celo v Volčji potok pri Domžalah, zdaj je zanje bolje poskrbljeno. ZaGNANO DELAJO - Na območju novomeške občine dela letos 35 krajevnih odborov RK, za katere je moč trditi, da so, razen redkih izjem, zelo delavni. Prav ta zagnanost aktivistov RK bi bila lahko zgled marsikateri organizaciji in društvu, kjer je težko ustvariti množičnost pri delu. PRECEJ KAZNOVANIH - V preteklem letu je tržna inšpekcija opravila v novomeški občini 474 raznih pregledov in ugotovila dokaj nepravilnosti. To je sklepati iz 65 podanih predlogov za uvedbo postopka o prekršku in 10 hujših kršitev, za kar je bila ovadba poslana javnemu tožilstvu Inšpekcija je izrekla tudi 37 mandatnih kazni. NIC NI BOLJŠE - S prostora zraven bifeja v Koštialovi ulici so pred kratkim odstranili kiosk s časopisi in tobakom. Pričakovati bi bilo, da avtomobilisti ne bodo več zapira- li Prisojne poti, kot so jo prej, ko je bilo manj prostora, toda glede tega ni sprememb: tisti, ki se z avtom vsak dan pripeljejo v bife, še vedno mislijo, da je ves prostor njihov .. . SAMO BANAN JE MANJKALO - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek prav dobro založena z vsakovrstnim sezonskim in drugim blagom, potrošniki pa so pogrešali edi- nole banane. Kmetice so prodajale motovilec, radič, špinačo na merice po 10 din, sirčke po 2 din, jajca po 2,5 din ter razne sadike. Na stojnicah pa je bilo vsega po še vedno precej visokih cenah. Hruške so veljale 30,40 din kilogram, špinača 25 din, peteršilj 40 din, kumare 35 din, čebula 8,80 din, solata ledenka 60 itd. TUDI DVOJČICI STA VMES -Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile Novomeščanke: Gabrijela Šporar iz Ulice Majde Sile 22 - Bojana, Zdenka Režek iz Kristanove 10 - Gregorja; Jožefa Šmalc iz Kristanove 26 - Dejana; Zdenka Beg iz Segove 93 - Ivo in Jožica Peterlin iz Kristanove 34 -dve deklici Ena gospa je rekla, da bo za trgovce organizirala izlet po Novem mestu. Vsi namreč tarnajo, da ni dovolj lokalov, onstran mosta pa sta kar dva prazna: preseljena Železnina in nekdanja VVindischetjeva mesni- ca . Zapisniki ne kažejo razmer Razgovor s sekretarjem komiteja občinske konference ZK v Krškem Jožetom Peterkočem VSAK DAN LEPŠI - Samo še okolico bodo uredili in novi Dom upokojencev v Brežicah bo sprejel Erve stanovalce. Mesečna oskrbnina bo znašala od 3.900 do 5.000 dinarjev na osebo. Otvoritev bo onec meseca (Foto: Jožica Teppey) Kozjancem za dobrodošlico V Sromljah spomenik — Krajani računajo na solidarnost pri gradnji ceste do Pišec Sromljam so spet na nogah. Pripravljajo se na veliko slavje, na 35. obletnico ustanovitve Kozjanskega odreda. Praznovali jo bodo 27. aprila. Tedaj pričakujejo obide številnih borcev ne samo iz brežiške, ampak tudi iz sosednjih občin, s slovenske in hrvaške strani. „Na ta dan bomo Sromljani slavili svoj prvi krajevni praznik" pove Franc Kos s Silovca, nekdanji borec Kozjanskega odreda. Zanj in za druge domačine aktiviste in borce bo to dan prijetnih srečanj s tovariši iz vojnih dni. Na letošnje slavje se bodo obiskovalci pripeljali po asfaltu. Sromlje so lani dobile lepo, široko cesto in urejen dostop do vasi, kjer bodo za letošnji praznik OF odkrili nov spomenik NOB. Občani iz vse krajevne s jpnosti so prispevali zanj svoj delež v delu in denarju. „S cesto, ki se tukaj konča, pa še nismo pridobili vsega, kar si želimo. Se vedno mo na koncu sveta, brez pravih zvez. Z občinskim središčem in dtpgimi fcraji bi nas zares zbližala šele krožna proga Brežice-Sromlje -Pišece-Brežice. Šolski in delavski avtobtis nista dovolj. Želimo si več zvez, kajti do lokalnega avtobusa moramo pešačit v Dečno selo, to pa je iz Sromelj S km, s Silovca pa 6 km hoda. Zato morate razumeti, zakaj se toliko zavzemamo za vinsko cesto. Radi bi se čimprej otresli nerazvitosti In ker sami tega ne bomo zmogli, računamo na solidar- nost. Naši ljudje v najtežjih dneh niso odpovedali. Sromlje so dale partizanski vojski sto borcev pa še veliko druge pomoči. Danes krajani ne čakajo na solidarnost križemrok, sami poprimejo za vsako delo. Tudi ceste, ki odpira naš kraj proti vzhodu, smo se lotili, seveda ob pomoči občine. Upali smo, da se bomo čez pet let vozili po njej, pa jih je minilo šest in cesta ni končana. Tudi telefon bi radi imeli tu gori. Za sedaj ga ima samo pošta v Sromljah; žal je odprta samo po tri ure na dan, zato si z njo ne moremo veliko pomagati. Občani smo pripravljeni prispevati za telefon v delu in denarju. Zavedamo se, da sta naš delež in naša pripravljenost pogoj za uresničevale želja po napredku in da bodo naši kraji vendarle deležni razumevanja, ki ga zaslužijo. Volja drži ljudi pokonci. Dokaz zanjo pa je izredna delavnost krajanov pri pripravah na naš praznik, "ki j ih tako prizadevno vodi predsednik gradbenega odbora Darko Jelčič“, meni Franc Kos. JOŽICA TEPPEY PLAKETE IN PRIZNANJA JPI Za sodelovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah (JPI) pod naslovom , .Narava - zdravje - lepota“ v minulem letu so na pionirski konferenci za brežiško občino, ki je bila 31. marca na Bizeljskem, podelili štiri najvišja priznanja, plakete JPI. Dobili so jih pionirski odredi iz Artič, Brežic, Dobove in Bizeljskega. Diplome so si prislužili odredi iz Cerkelj, Pišec, Globokega in Velike Doline, priznanja pa odredi iz Bušeče vasi, iz brežiške posebne osnovne šole in iz osnovne šole v Kapelah. Pionirski odred iz Artič je dobil tudi priznanje Zveze prijateljev mladine za sodelovanje na 10. srečanju dopisnikov in uredništev Po delavnosti pionirska organizacija v brežiški občini zagotovo prekaša marsikatero drugo. O tem priča nova modra knjiga s poročili odredov za dvanajsto občinsko pionirsko konferenco, ki je bila tokrat na Bizeljskem. Če ne bi bili pridni kot mravlje, pionirji ne bi zmogli vsega, kar so napravili. Vsa čast njihovim mentorjem in vsem drugim, ki so jim pomagali in jim še pomagajo pri uresničevanju programa jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom „Narava -zdravje — lepota“. Delo pioniijev na šolah uredništev spremija jn usmeija svet Zve^e Šeških glasil za spise po pn pove dih y brežiški 0bčini. N* t rcev pa so na konferenci podelili i, rade Silvu Kostevcu iz "Pišec, f nji Brežnjak iz Bušeče vasi in ’ aeli Radanovič iz Kapel. pionirjev njegovo pobudo se šolarji lotevajo številnih akcij. Odzivajo se na tekmovanjih, na pohodih, v NOVO V BREŽICAH VOLJE NI - Morda pa jo bodo člani Hortikulturnega društva iz Brežic spet dobili, zdaj ko so si ogledali lepote Ažurne obale (vsak na svoje stroške, se razume). Skoda, da bi pri delitvi priznanj spregledane zasluge za vse čase ohromile delo. Končno \a priznanja niso vse in ljudje ne delajo zaradi njih, ampak iz drugih, repreračunanih pobud, iz veselja, da nekaj spreminjajo, izboljšujejo, ustvatjajo. TRIJE KRVODAJALSKI DNEVI - Tik pred prazniki bo v Brežicah spomladanska krvodajalska akcija. Ekipa transfuzijskega zavoda bo odvzemala Vri v dneh 23., 24. in -5-aprila. Torej je še čas, da se '■ delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih dogovorijo za sodelova-njr in spodbudijo odziv ne le pri d sedanjih, ampak tudi pri novih k vodajalcih. MLADE, PA BREZ SOLE -Konfekcijska industrija zaposluje ve: liko mladih žensk, zato ie tembolj osupljiva ugotovitev iz Jutranjke, kjer je prav med mlajšimi delavkami največ takih brez dokončane osnovne šole. Čeravno jih spodbujajo za naknadno obiskovanje večerne osnovne šole, opažajo zanjo malo zanimanja. Osebni dohodek namreč ni odvisen od tega, direktno vsaj ne, toda posredno pa gotovo, saj se to nehote odraža pri uveljavljanju v samoupravi. V Tovarni pohištva so se ubadali z enakimi problemi, rešili so jih pa tako, da delavci končajo osnovno šolo tisti čas, ko se poklicno izpopolnjujejo v šolah lesne stroke. — Tovariš sekretar, v vaši občini ste pravkar ocenjevali delo osnovnih organizacij ZK v preteklem letu. Do kakšnih zaključkov je pripeljala ta obravnava na občinski konferenci ZK? pa je odpravljanje pomanjkljivosti, - Oceno je pripravila komisija za organizacijo in razvoj ZK, pri čemer se je pretežno naslanjala na zapisnike, je pojasnil Jože Peterkoč in nadaljeval: V razpravi je prevladalo mnenje, da taka ocena ne odraža dejanskih razmer in da bodo morali v prihodnje sodelovati pri sestavljanju tisti člani konference, ki so dolžni spremljati delo posameznih organizacij. Dogaja se, da ponekod dobro delajo in pišejo slabe zapisnike, drugod pa ravno obratno. Zaradi tega je nujno, da so člani občinske konference tesneje povezani z osnovnimi organizacijami. Sicer pa, ne oziraje se na to, lahko potrdim našo skupno oceno ob nedavnem obisku predsednika CK ZKS Franca Popita, v kateri smo ugotoviliuspešno uveljavljanje komunistov pri spreminjanju obstoječih razmer. Naslednji korak, s katerim ne smemo nikjer odlagati, NIC PREPUŠČENO NAKLJUČJU Minuli četrtek sta se sestala na skupni seji svet krajevne skupnosti Krško in predsedstvo krajevne konference SZDL. Med drugim so izmenjali mnenja o kar najboljši izvedbi vseslovenske akcije „Nič nas ne sme presenetiti". Na tako imenovanem obrambnem dnevu krajevne skupnosti bodo na območju mesta pripravili vse, kot bi šlo za letalski napad, kjer bodo vključeni vsi dejavniki v krajevni skupnosti in organi zacjje. Po vaških odborih se naj b pripravili za boj proti diverzantski!* skupinam. ki jih je delovna skupina CK ZKS ugotovila v osnovnih organizacijah. To pa zahteva predvsem več samokritičnosti in manj užaljenosti. - Kako je pri vas s sprejemanjem novih članov in njihovim izobraževanjem? Zapisi v modri knjigi . Uspešno leto pionirske organizacije v brežiSki občini solidarnostnih akcijah, pri dopisovanju v šolska in druga glasila. Brez njihove prisotnosti skoraj ni slovesnosti. Pionirski svet, ki ga vodi Katica Kolarje sklenil v prihodnje tesneje povezati odrede s šolo in krajevno skupnostjo, to pa zahteva še večji krog mentorjev, predvsem tistih zunaj šole. J. T. KOMU PRIZNANJA OF? V Brežicah nameravajo letos podeliti osem občinskih priznanj Osvobodilne fronte. Prejeli jih bodo Krajevna skupnost Artiče in sedem posameznikov: Marija Hrovat iz Brežic, Marija Vogrin iz Dobove, Stane Meglen z Bizeljskega, Milan Šepetave z Bizeljskega, Vinko Jurkas iz Brežic, Jože Zupančič iz Dobove in I Alojzija Vidmar iz Kapel, vsi | dolgoletni in požrtvovalni druž-| benopolitični delavci. KILOMETRINAM DURAM NA PRSTE IN NATE - Razprave o gospodaijenju so v delovnih organizacijah sprožile zahteve po varčeva: nju na vseh področjih, zato so tudi ob četrtletnih pregledih v večini tozdov sklenili kritično razpravljati o upravičenosti nadur, kilometrin, dnevnic in izdatkih za reprezentan- BREŽIŠKE VESTI ŠE PREMALO POBUD Pri predsedstvu občinske konference SZDL v Brežicah je doslej delovalo devet svetov in 15 koordinacijskih odborov. Oboji so se sestajali po potrebi Odbori so obravnavali različna delovna področja, od spremljanja uresničevanja ustave in splošnega ljudskega odpora do verskih vprašanj, celodnevne šole, problematike DOP in društev, zdomskih vprašanj, družbenopolitičnega izobraževanja, kadrovskih zadev in usklajevanja programov za pomembnejše proslave. Čeravno so si s štiriletpim delom zaslužili dobro oceno, pa so prav z njihove strani pogrešali pobude za problemske konference in oblike sekcijskega dela. Na drugi strani pa je tudi v tem obdobju prišlo do ponavljanja razprav o isti problematiki v različnih. DPO oziroma v interesnih skupnostih. Prav zaradi tega v SZDL opozarjajo, da bi bilo treba ob ustanavljanju družbenih svetov temeljito proučiti, če z izvolitvijo novih organov pri Socialistični zvezi ne bi dela po nepotrebnem podvajali Na manj kljuk Na oddelku za gradbene in komunalne zadeve krške občinske uprave niso čakali lanskih zakonskih sprememb, ki omogočajo nekaj poenostavitev pri iz-daji gradbene dokumentacije. „Ob prenosu pooblastil o urbanističnem planiranju na krSko ,Savo‘ smo razmišljali tudi o tem, kje bi lahko strankam prihranili kaj potov in pritiskanja na kljuke. Rešitev smo našli v tem, da že pri pripravi lokacijske dokumentacije pri ,Savi‘ prilagajo tudi taka soglasja, kot je elektro, vodovod, kanalizacija ipd. Upravni organ nato ob pripravi gradbenega dovoljenja za stranko poišče ostala soglasja. Tako delamo že dve leti. Moram reči, da so to stranke sprejele z olajšanjem," piavi načelnik inž. Alojz Urek. Postopek teče brez zapletov pri tistih, ki nameravajo graditi v skladu z obstoječimi urbanističnimi rešitvami. Stavbišč je kajpak vse manj, individualizma, kjer nekateri za vsako ceno vztrajajo, da gradijo tam, kjer je najmanj sprejemljivo, pa vse več. Marsikaj bodo postavili na pravo mesto bodoči prostorski načrti. V Krškem ne dlakocepijo pri dozidavah ali tistem, kar razumemo pod adaptacijo. „Ne zahtevamo registracije projekta saj bi za marsikoga načrt stal več, kot dobi, denimo, posojila," meni Urek. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so dali do konca meseca v javno razpravo osnutek odloka, po katerem naj bi razvrstili zgrajene tako imenovane črne gradnje v troje kategorij, kjer naj bi bilo okvirno določeno, da bo mogoče objekte, za katere sc bo lahko pridobila lokacijska dokumentacija, legalizirati. A. Z. - Vrste ZK stalno krepimo in sprejemanju smo na zadnji konferenci sklenili posvečati enako pozornost kot doslej, z željo, da bi dosegli delavsko večino. Med članstvom ZK so delavci zastopani s 40 odst. Ta delež želimo povečati. Predvsem od aktiva neposrednih proizvajalcev je odvisno, kako bomo pri tem uspeli. Komite, osnovne organizacije v KS in organizacije kooperantov pa so dolžni več narediti za včlanjevanje kmetov v ZK Osebno celo menim, da smo do sedaj preveč sprejemali in premalo izobraževali. Vsebinski napredek bomo dosegli le, če bo izobraževanje dohitevalo sprejemanje. - Koliko komunistov iz vaše občine je na primer lani obiskovalo razne oblike usposabljanja? - Enega smo poslali v politično šolo v Kumrovec, štiri v srednjo politično šolo, 25 jih je končalo trimesečni seminar v Brežicah, 19 dopisno šolo marksizma, 60 seminarje za novo sprejete člane in 80 seminarje za kandidate ZK. To prakso nadaljujemo, da bi čimprej nadoknadili, kar smo prej zamudili- - Kakšne so trenutne naloge osnovnih organizacij? - Aktualizirati morajo svoje pro' grame in dosledno spremljati njiho' vo uresničevanje. Prizadevati si nw; rajo za boljšo izmenjavo informacij z občinsko organizacijo, kar je na drugi strani tudi naloga konference in komiteja. Gre za to, da bi papirna' to povezavo čimprej nadomestili i živo. - Imate še dosti tozdov in K® brez osnovnih organizacij? - Ne. Osnovne organizacije in»' mo v vseh tozdih in večini krajevnih skupnosti. Brez nje sta samo še dve majhni KS, Presladol-Rožno in Se-nuše. Po kongresu smo namreč ustanovili kar 21 novih osnovnih organi' zacij in z njimi zapolnili vse prazne prostore. JOŽICA TEPPEV ZA LETOS 200 BRIGADIRJEV? Iz krške občine nameravajo letos poslati svojo mladinsko delovno brigado na zvezno akcijo -Kragujevac 79” ip na republiško akcijo „Istra 79 . V vsaki bo po 50 brigadirjev. Razen tega imajo v občini v načrtu lokalne akcije z brigadami v Krškem, na Bohorju in na Goijancih. 0 kadrih bolj odgovorno 2e lani dosegli kadrovske potrebe, predvidene za čez dve leti - Slabo izpolnjevanje družbenega dogovora Do prve slike so skušali priti že konec lanskega leta s posebno anketo. KUub težavam pri zbirat\iu odgo- Vorov so vseeno zajeli 91,1 odst. zaposlenih. Analiza zbranega gradlVa je opozorila na marsikaj. Največji razkorak je med potrebnimi strokovnjaki (izkazujejo primanjkljaj 1.140 takih delavcev) in delavci brez poklica ali zgolj priučenimi Pri slednjih govorijo celo o presežku 1.288! Teh številk zaradi omenjenih pomanjkljivosti izdelave razvidov del in nalog ne kaže jemati dobesedno, opozarjajo pa vsekakor. Po svoje je že tako pomanjkljive kadrovske načrte rušil tudi nagli gospodarski razvoj občine. Kako bi si bilo sicer mogoče razlagati podatek, po katerem bi že lani potrebovali več strokovnjakov, kot pa so jih načrtovali šele za leto 1980! ' Navsezadnje niti ni tako čudno, da ob vsej skrbi za podružabljanje kadrovske politike ni trdnih načrtov. Od 56 anketiranih delovnih organizacij jih 15 sploh nima potrebnih kadrovskih služb, drugih 10 pa opravlja ta opravila, kot vedo in znajo. Primerjava med družbenim dogovorom in prakso sama po sebi vsiljuje misel, kaj je treba storiti. Naloge ne zadevajo le gospodarstva, klo0> KOSTANJEVICA - V pr<#t£ rih nekdanjega Mizarstva urej jo sodobno trgovino za tehno. Tako bo središče ca ob Kiki kmalu dobilo leps podobo. (Foto: Miklič) KRŠKE NOVICE šest tem, posredovali pa so jin y. ni občinski družbenopolitični d ci. KRŠKO v BARVAH ~ Krškega ter najbolj privlačnih1- (0 niških točkah občini. Seveda ^ še kako dobrodošel priporno^ .j boljšo turistično predstavitev in okolice. V DVA NASTOPA ~ Trije mešani pevski zbori, ki jih vodi dirigent Zupančič, so imeli minuo soboto in nedeljo nastop na Senovem in na Zdolah. Skupno so zapeli zbora ------------------- . _ upokojencev Senovo in Krško ter vi je Turistično društvo izdalo „ zbor z Zdol, kijih do poletja čakajo prospekt s številnimi slikovnim* še nekateri pomembnejši nastopi, spevki in tekstom o zaninu med drugim na občinski in posavski ■' *'---------- *— —iu"li reviji. ZDOMCI V BRESTANICI - Minulo soboto so na odru dvorane delavsko prosvetnega društva „Svo-boda“ nastopili člani igralske skupine iz Muenchna, slovenski rojaki, ki jih vodi nekdanji brestaniški krajan. Predstavili so se z Golarjevo veseloigro „Dve nevesti". MLADINSKI SEMINAR - Organizirala ga je minulo soboto občinska konferenca ZSMS. Namenjen je bil članom predsedstva občinske konference in predsednikom osnovnih organizacij. V seminar so vključili USPEŠEN ZBOR p»pra.rihor°. UOILOLll ga člani Planinskega društva » oSt da bi ocenili lanskoletno dej« v in predstavili delovni pi°| .ctnic* tokrat jubilejnem letu, ob 25- jci ustanovitve društva in ~ o0Wv otvoritve planinske koče na M[j 1 ju. Letni občni zbor so P° V^vsk' zanimivim predavanjem ° g» odpravi na Groenland, Ki ■ ponazorili z vrsto barvnih 0'*“’ tivov. Inž. Alojz Urek: „V bodoče bo v precejšnjo pomoč pri pridobivanju stavbišč predvidena samoupravna komunalna skupnost.*4 Št. 15 (1548) * 12. aprija MALI KURIRJI NA POTI Včeraj so prevzeli v svoje varstvo fetoSnjo kurirčkovo pošto od pionirjev krške občine pionirji na Blanci. Danes ob 9. uri bo kurirčkova torba prispela na sevniško osnovno šolo, nior bodo prispele še štiri lokalne Ppšte iz podružničnih šol. Osrednja občinska prireditev bo danes ob ^•30 pri osnovni šoli v Bo Stanju. f*°nirji te šole jo bodo ponesli dalje l^tri, v ponedeljek pa jo bodo Pionirji osnovne šole Tržišče predali naprej pionirjem iz trebanjske občine- Tudi letošnje potovanje kurirčkove pošte poteka v tesnem sodelovanju z borci f------------------\ POTRJENE CENE ' Občinski izvršni svet je na seji minuli petek potrdil nove cene Komunalnemu stanovanjskemu podjetju za odvoz smeti, števni-n® in porabljeno vodo. Kubik Porabljene vode za industrijo naj bi poslej veljal 9,40 din, za ustanove, gostinstvo in obrt 6,70, za gospodinjstva pa 4,20 (prej 3,10). Odvoz smeti bo obračunan po novi ceni od 1. maja dalje, voda pa bo dražja od prvega naslednjega odčitanja novega števca. Izvršni svet je potrdil tudi povišanje cen za bivanje v domovih počitka na ^Impoljci in Loki J PRIZNANJA ZA DELO — V nedeljo so na skupščini pregledali svoje delo in pripravili načrte za naprej člani krajevne organizacije Rdečega križa v Sevnici. Lani so imeli že 1.665 članov. Najzaslužnejšim so podelili priznanja. Zlati znak Rdečega križa Slovenije sta prejeli Mara Starič (v sredini) in Pavla Pečnik. Srebrne znake so podelili Pavli Brglez, Pavli Jug in Francu Pintenu, diplome pa Viktorju Krenčiču, Marici Radič in Antongi Cumak. (Foto: Železnik) Komunala terja ureditev cen Lani izguba pri odvozu smeti in vodovodu — Pred pomembno obnovo omrežja Sevniško Komunalno stanovanjsko podjetje je v minulem letu •uielo izgubo pri odvozu smeti in vodovodu. Izvršni odbor komunalne skupnosti je zahteval temeljito analizo teh dejavnosti. Cene za odvoz smeti so zad- odseku Planinska cesta - Stane- njič povečali pred krajem leta !i» v'. dejavnost je bila v le? i VSe kta 1974, razen ta 1977, ko so preverili stanovanjske površine. Letos nam«™: v omrežje odvoza zajeti ‘udi Boštanj. s predložemm povečanjem cen, ki jih je Skupščina skupnosti že potrdila, za odvoz smeti za 10 par od kvadratnega metra stanovanjske Ipovršine (po starem 30 par za meter, po predlogu 40 par) in z Višjo ceno za gospodarstvo in Ustanove po 60 par od kvadratnega metra (po starem 45 par) predvidoma krili stroške voza na sedanje smetišče. Znane so težave z vodo. V S bo- ',od llnski ko mo bUi prisiljeni 1 ^ posameznih delih mesta zadati vodo, so dežurali pri /Palicah, sicer bi bila suša v 0,v«h še večja. Koliko pomeni unova vodovoda, so lahko uvi-. 'krajani pri Sv. Ani v Šmar-0Od začetka minulega tedna, “kar so priključeni na novi £;!*> »majo dosti večji pritisk Nan V. v.seh ^ ležečih stavbah, “aljnja obnova omrežja (na AVTOMOBILI se MNOŽIJO so v Sevnici na novo registri- Lani ral; onn ocvnlcl na novo regisiri-. uu osebnih avtomobilov več ql ,.let0 poprej. Tako je bilo lani v i mi že 2.321 osebnih avtomobi-Vel' TovornJakov w registrirali 20 koi kot let0 P°Prej’ Pri motornih Un “* moPedih Pa ie levilo vJadlo. Konec minulega leta je steku ^Sistriranih motornih vozil zna-že 3.397. tova ulica je, denimo, izkoristek vode le 0,23 odst., ostalo se nekoristno porazgubi) naj bi navkljub vsakoletnemu porastu odvzema vode črpališča zadostovala še leta 1984. Nadoknaditi morajo zamujeno pri zamenjavi vodomerov. S pičlim dinarjem števnine, kot ie veljala predlani, resnično ni bilo mogoče storiti kaj več, saj sta lani stala zamenjava ali popravilo starega števca povprečno 480 dinarjev. Zaradi tega je predvideno minimalno povišanje števnine. Pri gospodinjstvih za dinar (od 10 na 11 din za vodomer), OD KOD KONFEKCIONARKE? Temu vprašanju je namenjena tudi za dahes popoldne sklicana seja občinske konference ZK. Ta razprava je tudi prilika, da se nadrobnejet osvetli bodočnost poklicne oblačilne šole v Sevnici. Šola izobražuje konfekcionarke že od 1973 dalje. V tem času so se nakopičile mnoge *ola J'e namreč utesnjena v prostorih nekdanje savske šole v Sevnici. Doslej so si pomagali tudi tako, da so pri izvedbi praktičnega pouka sodelovali s sevniškimi konfekcijskimi tovarnami. V tem šolskem letu je na praktičnem pouku v Jutranjki 61 deklet Sola je združenemu delu nedvomno potrebna. Samo Jutranjka, Lisca in radeška Kora so za letos razpisale 200 štipendij za prvi razred. Kako naprej, se bo v mnogočem mogoče dogovoriti tudi v sedanji razpravi. Ne bi smelo prevladati malodušje zaradi tistega, kar je že bilo zamujenega. Želji ime cesta Apnenik: vsega ne zmorejo z udarniškim delom Ljubezen, s katero skušajo nekateri vnesti sodobnejši utrip življenja v odmaknjene kraje, je večkrat prav presenetljiva. Tako je še okrog leta 1962 malokdo verjel, da bi bilo mogoče speljati na Apnenik dostojnejši kolovoz. Peter Pešec in pokojni brat sta vztrajala. Od stezice sta s spodnje strani od nekdanje graščine razširila vozišče vsaj toliko, da je mogel tudi osebni avto skozi. Peter je nato rudarjenje v zasavskih revirjih zamenjal za dobrih osem let dela v Nemčiji. Z leti je na Apneniku nastal nov dom, kamor seje lani septembra za stalno vrnil. V začetku novembra je bil v njegovi hiši ustanovljen vaški odbor. Od novembra do novega leta so na SEVNIŠKI PABERKI skfiAZNiCN! POHOD - Letošnja Qp. Proslava 27. aprila, praznika bo’ m delavskega praznika 1. maja da s- I?tav'- Prireditelji pričakujejo, lis„ oo 27. aprila odpravilo peš na do S »krog 1.000 ljudi. Iz Sevnice ^Pre^ vega bodo vozili avtobusi, Vs»k P3 naJ bi navkreber krenil Urj. ti36®' Proslava bo na Lisci ob 10. fetoj ? teJ slovesnosti bodo podelili Sm. *'Ja občinska priznanja OF in Rle sindikalne znake. ^ Avtomobili NA MORJE -VISt0 *et doslej bo tudi letos lt'0hii°majs*ce praznike kolona avto-k*en!i?v članov sevniškega AMD Siroti morju. Letošnji cilj bo bi J Brioni v VerudelL Na pot naj 'a Jevnice v nedeljo, 29. Vt»čar 0,5 **• **”’ domov naj bi se l)% sret*°< maJa zjutraj. Čla-. AMD poravna društvo enega sPre:todnevnih penzionov. Prijave ^p^ajo v pisarni društva do po- MLAKUZA JE OSTALA - Pred časom so ob robu križišča v Šmarju zgradili odtočni jašek, da se ne bi nabirala voda tudi do polovice vozišča. Po nekaj tednih je mlakuža spet tam, tokrat malo više. Vztrajna voda namreč ne najde po dvignjenem pesku sama v jašek, ni pa nikogar, ki oi premogel malo dobre volje in ji utrl j)ot. Navsezadnje to opravijo tudi avtomobili. „NOVA“ VRSTA KRUHA? - V soboto so sevniški peki ponudili „novo“ vrsto domačega kruha, kruh je bil namreč neslan. Ker ni pomanjkanja soli, je morala imeti prste vmes povsem navadna pozabljivost. SE BOLJ UTESNJENI - V občinski stavbi poteka beljenje in pleskanje upravnih prostorov. Delo uprave poteka vseeno dalje. Občinska uprava bo rešila prostorsko stisko s predvideno nadzidavo in dozidavo sedanjih zgradb. $I!VNI$KI VESTMI Peter Pešec: „Svoje potrebe imajo tudi odmaknjeni kraji. Računamo na razumevanje boštanjske krajevne skupnosti.” cesti opravili 288 delovnih ur, letos pa tudi že 150. „Na vsakega smo razdelili ustrezne odseke. Kjer bo le mogoče, bi jo radi razširili na 4 metre. Najhujša ovira je klanec s skoraj 24-od-stotno strmino. Računamo, da bodo dela veljala 150 tisočakov; vsaj dvakrat toliko pa bo vredno tisto, kar bomo opravili z lastnim delom,” pojasnjuje prošnjo, ki so jo naslovili na boštanjsko krajevno skupnost. Menijo, da bi klanec Iahko( omilili, če bi okrog 600 kubikov nasipali v spodnjem delu. Skalam po vsej verjetnosti ne bodo kos brez kompresorja in razstreliva. Zuli jih tudi nevarni priključek na magistralno cesto v dolini in to, da delavski in šolski avtobusi nimajo kje ustavljati. Ko se je Peter med vaščani pozanimal, koliko bi se jih posluževalo avtobusa, je prišel do spiska 35 imen, za nameček pa so tam še delavci obrata Betona in dveh večjih obrtnih delavnic. A. Z. Na Trbincu bo voda stekla jeseni IVsako gospodinjstvo je prispevalo, po 200 delovnih ur — Vaščani so sami zbrali 17 [milijonov starih dinarjev — Črpalko dobijo jeseni — Več kmetov se bo odločalo za rejo pitancev ,Zamisel, da bi v naši vasi zgradili vodovod, je stara nekako dve letije povedal predsednik gradbenega odbora Jože Gracar, ki je tudi član sveta krajevne skupnosti Mirna. „Še posebej pa so se ljudje začeli zanimati za vodovod po lanski suši, tako da resnično ni bilo tako težko izpeljati te doslej največje akcije na Trbincu.“ V vasi je 17 gospodinjstev in kratkem betonirali. Poleg tega, trije vikendaiji, samo dve gospodinjstvi iz vasi pa nista sodelovali pri gradnji vodovoda. JOŽE GRACAR Prav zato so vaščani z zavidanja vredno požrtvovalnostjo zgradili svoj vodovod. Izkopali so 1.500 m jarka za glavni vod od črpališča, ki je pod vasjo, do zbiralnika in od zbiralnika skozi vas. Predpreteklo nedeljo so iz-| kopali še zbiralnik, ki ga bodo v pri večstanovanjskih objektih, ustanovah in industriji pa za 1,50 din. A. Ž. V prid razvoju Ob ponovljenih volitvah v svet KS Šentrupert in Veliki Gaber Še tako kritičen opazovalec samoupravljanja mora priznati, da smo v razvijanju tega, po našem mnenju najbolj ustreznega načina življenja v socializmu dosegli velike uspehe. Medtem ko so ti uspehi v združenem delu še vedno stvar razvoja, so na področju krajevne samouprave kaj lahko izmerljivi V krajevnih skupnostih, ki so zaživele polnokrvno samoupravno življenje v zadnjih nekaj letih, bi lahko našteli brez števila kilometrov asfaltiranih cest, vodovodov, javnih razsvetljav, kanalizacij, domov družbenih organizacij in še vrsto drugih akcij, katerih namen je izboljšati vsakdanjik našega delovnega človeka. Marsikateri svet krajevne skupnosti, predsednik skupščine krajevne skupnosti ali kateri drugi funkcionar si je na ta način pridobil med krajani veliko priljubljenost. Urejanje komunalnih problemov, ki so jih izvajali prav vodilni v krajevnih skupnostih, je postalo preizkusni kamen sposobnosti Kdor se je v teh preizkušnjah obnesel, je lahko pričakoval, da bo „dobil glasove” tudi pri naslednjih volitvah. In tako se je tudi dogajalo! Prav tu pa je bila tudi največja nevarnost za pojavljanje nekakšnega novega županstva, ki ni v skladu ne s samoupravljanjem ne z bistvom delegatskih odnosov, ki vključujeta v ,,deljenje oblasti” kar največje število občanov, pa tudi izmenjavanje pri tej „oblasti”. Pokazala pa se je še ena nevarnost: delovanje krajevnih skupnosti se je vse preveč omejevalo na urejanje komunalnih problemov, vse premalo ali skoraj nič pa ni bilo opazno v drugih dejavnostih, kot so kultura, socialno varstvo. Ljudje so izgubljali posluh za politiko, za usk laja nje interesov tudi med krajevnimi skupnostmi. Vse bolj in bolj jim je šlo za reševanje svojih problemov in težav, pri tem, pa niso videli nikogar drugega. Zato volitve, ki so jih morali v Šentrupertu, Velikem Gabru in morda še kje ponavljati, niso v škodo krajevni skupnosti, temveč v prid njenemu vsestranskemu razvoju v prihodnosti J. SIMČIČ da je vsako gospodinjstvo prispevalo po 200 ur prostovoljnega dela - skoraj vsa dela so morali zaradi močnega nagiba terena narediti ročno - so bili tudi denarni prispevki dokaj veliki: 10.000 dinarjev je morala prispevati vsaka hiša, vikendaiji pa po 5.000 dinaijev. Tako so vaščani sami zbrali 17 milijonov starih dinaijev, krajevna skupnost Mirna je k temu prispevala še 10 milijonov. „Vaščani so prav v tej akciji pokazali veliko slogo, prav tako pa zagretost za delo. Saj jih sploh ni bilo treba priganjati. Le da sta se dva pokazala na delu, so že prišli tudi vsi ostali," je povedal Jože Gracar, ki je v gradbenem odboru sodeloval še s Stanetom Gracaijem, ki je opravljal tajniške posle, in z Antonom Pečkom, blagajnikom gradbenega odbora. Kljub temu da so vodovod zgradili v rekordno kratkem času - z deli so začeli 4. februaija — bo voda pritekla veijetno šele jeseni. Črpalka, ki bo vodo poganjala od zajetja do zbiralnika, je že naročena, vendar jo bo izdelovalec dobavil šele jeseni. Vaščani so mnenja, da vodovod ne bo prispeval samo k večji udobnosti življenja na vasi, njegov pomen bo tudi gospodarski, saj se bo poslej več kmetov odločalo za rejo pitancev, ki potrebujejo redno oskrbo z vodo. Te pa doslej ni bilo mo- goče zagotoviti. J. S. še Črpalko dobijo - Preteklo nedeljo so vaščani Trbinca betonirali zbiralnik. Dobiti morajo le še črpalko, ki bo poganjala vodo od zajetja do zbiralnika, pa bo njihov vodo--vod nared za obratovanje. Črpalko bodo, če se ne bo kaj zataknilo, dobili jeseni. Nove oblike dela Komite občinske konference ZK Trebnje bo imel več sestankov z OO Komite občinske konference ZK v Trebnjem ima za letos v programu tesnejše sodelovanje z osnovnimi organizacijami v organizacijah združenega dela in na terenu. Pokazalo se je namreč, da komite pogosto nima celotnega pregleda nad delovanjem osnovnih organizacij, še slabše pa je bilo, da so bile osnovne organizacije večkrat prepuščene samim sebi. Zato bodo člani komiteja že v kratkem obiskali osnovne organizacije in se z njihovimi člani pomenili o nadaljnjem delu. Pomoč naj bi se pokazala predvsem pri ocenjevanju družbenopolitičnih razmer, druga oblika pomoči pa naj bi bila v obliki skupnih sestankov komiteja in posameznih osnovnih organizacij. Do konca aprila naj bi imeli sestanke s 15 osnovnimi organizacijami iz združenega dela in s terena. Na. sestankih naj bi proučili, kako se uveljavlja nova vloga občinske konference, kako uspešno opravljajo svoje naloge člani konference, uveljavljanje novih oblik dela in metod, še posebej pa pripravljenost in uspešnost sestankov osnovnih organizacij. Pri oceni dela članov konference gre predvsem za to, kako poskrbijo za obravna- vo gradiv, kako prenašajo stališča in predloge članov ZK na konferenco in kako poskrbijo za uresničenje sklepov, ki so bili sprejeti na sejah konference. GOSPODINJSKI TEČAJ V TREBNJEM V četrtek, 12. aprila ob 15.30, se bo v trebanjskem obratu družbene prehrane začel gospodinjski tečaj, ki ga organizira Center za izobraževanje in kulturo. Tečaj je enkratna priložnost za vse, ki se hočejo podrobneje seznaniti s sodobnim gospodinjenjem. Prav tako je to priložnost za moške, ki bi se hoteli seznaniti s skrivnostmi kuhanja. SEMINAR IZ VARSTVA PRI DELU Preteklo soboto so imeli v trebanjskem Trelesu seminar o osnovah varstva pri delu. Pripravil ga je trebanjski Center za izobraževanje in kulturo. Delavci so poslušali predavanja o varnostnih napravah in predpisih varstva pri delu, na koncu seminarja pa so imeli preizkus pridobljenih znanj. IZ KRAJA V KRAJ PRESELILI SE BODO - Ko bodo novi prostori v mokronoškem gasilskem domu do kraja urejeni -samo še prebeliti jih morajo - se bo urad krajevne skupnosti preselil tja. VRATA SODELOVANJA - Tudi v prostorih mirenske krajevne skupnosti ni bilo vse v redu. Na vratih je nekaj popustilo, tako da se niso dala dobro zapirati. To pot je priskočil na pomoč'delavec mirenske IMV in vrata ročno popravil. Vsekakor se motijo tisti, ki pravijo, da krajevne skupnosti in delovne organizacije slabo sodelujejo. Ali pa je to poseben, mirenski primer sodelovanja. SLAŠČIČARJA BODO DOBILI — Na Mirni imajo velike težave z lokali, tako da tudi tistih obrtnikov, ki bi hoteli začeti z dejavnostjo, ne morejo sprejeti. Pred nedavnim se je prišel ponujat neki slaščičar, pa je naletel na enake težave. Ker mu je kraj zelo všeč, bo menda, če bo dobil dovoljenje, postavil kar kiosk. KJE JE BILO OSTALIH 41 -Tudi v Dolnji Nemški vasi so imeli predavanja v okviru družbenopolitičnega izobraževanja delegatov. Vendar jih je prišlo od predvidenih 50 delegatov na predavanje samo 9. Seveda bi bilo nadvse dobro, če bi se krajevne družbenopolitične organizacije pozanimale, kje so delegati bili ta čas. Verjetno ne bi bilo treba šolskih opravičil, izčrpno pojasnilo pa bi bilo nadvse dobrodošlo. TEŽAVE Z VODO SE NADALJUJEJO - V Trebnjem se težave z vodo nadaljujejo. Če voda je, jo je treba prekuhavati, če je ni, pa spet ni prav. Pa tudi glede nabave črpalk ni vse jasno. Menda so jih šele zdaj v resnici naročili, tako dr se bo dobava še zavlekla. TREBANJSKE NOVICE NEPOTREBNO DELO - Takole je gradbeni stroj zakopaval „čmo” gradbeno jamo na Grmadi. Delo bi bilo nepotrebno, ko bi se občani držali določil zakonov. Da bi preprečili nadiscipliniranost pri Črnograditeljem ne kaže ':1 Na Grmadi nad Trebnjim so urbanistični inšpektorji zasuli gradbeno jamo — Pričakovati je še ostrejši nadzor nad črnimi gradnjami in ostre ukrepe — Cilj je povečati disciplino Prostor postaja z večanjem števila prebivalstva, s siljenjem dejavnosti, tako industrijske kot kmetijske, vse bolj dragocen. Zato moramo z njim ravnati vse bolj smotrno in varčno. Lani je bil v ta namen sprejet nov republiški zakon, ki predvideva stroge ukrepe za kršenje zakonskih določil. Gre namreč za to, da zaščitimo zemljišča, rezervirana za kmetijsko dejavnost, da zidamo v skladu z zazidalnimi načrti in spoštujemo spomeniško varovana območja. Medobčinska urbanistična inšpekcija je sklenila, da bo vnesla med graditelje vikendov Dolenjska je v zadnjih nekaj letih doživela močan razmah gradnje vseh vrst. Med graditelji je bilo največ domačinov, njim so se često pridružili še viken-darji z vseh koncev Slovenije. Mnogi med njimi so gradili brez gradbenih in lokacijskih dovoljenj, mnogi so se polastili najboljše zemlje, ki bi bila primerna za poljedelstvo, nekateri pa niso spoštovali niti spomeniško zaščitenih območij. Med njimi so bile tudi družbene delovne organizacije. — med njimi prevladujejo Gorenjci in Ljubljančani -pa tudi individualnih stanovanjskih hiš več reda in spoštovanja zakonov. Tako je predvidenih več rušenj črnih gradenj. Pred nedavnim pa so inšpektoiji urbanistične inšpekcije tak poseg opravili na Grmadi nad Trebnjim. Franc Hočevar, Ljubljančan, sicer pa doma z Grmade, je _ graanji, dooo inspeKiogi v Krautem opravili se vec taKih posegov. s Posluh za reševanje težav \ S Tudi družbenopolitične organizacije morajo dati £ s pobude za sodelovanje — Največji problem so 4 ^ delegati, ki se ne udeležujejo sej — Komisije pri £ * I S 5 % V % 5 , 5 ** S i svetu KS dobro delajo Zadnje čase je bilo slišati vse več glasov, da so se krajevne skupnosti preveč ukvarjale s svojimi vprašanji, premalo pa so sodelovale z družbenopolitičnimi organizacijami. V mnogih primerih je bilo to res, vendar je bil del krivde tudi na krajevnih organizacijah SZDL. „Zdaj, ko so zaživeli vaški odbori SZDL, je sodelovanje mnogo bolj plodno,” je povedal za uvod Vilko Videčnik, tajnik sveta krajevne skupnosti Mokronog. Vloga krajevne skupnosti je vse bolj vidna tudi v Mokronogu, čeprav se kraj sam ne more razviti tako, kot bi se lahko. Kljub temu v tej krajevni skupnosti ne zanikajo, da so že doslej marsikaj dosegli in naredili. Ljudje imajo vse večji posluh za reševanje svojih težav, vse bolj so pripravljeni sami prispevati k njihovi razrešitvi. Da seje ta pripravljenost začela kazati vse bolj očitno, imajo zasluge tudi vaški odbori SZDL, ki so v vaseh Hrastovica, Beli grič in Vrh dali pobudo za obnavljanje in asfaltiranje cest. Tudi drugje v krajevni skupnosti je podobno, z razvojem pa bo veijetno še bolje. „Da doslej ni bilo prevelikega sodelovanja med krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami, je opaziti še posebej v srednjeročnem programu razvoja, ki se enostransko ukvarja samo s komunalnimi problemi. Vse premalo pa je v njem o vseh ostalih vidikih življenja. Krivda za tako neskladje ni bila samo v nesodelovanju med družbenopolitičnimi organizacijami in krajevno skupnostjo, temveč v vse preveč enostranski usmerjenosti politike v krajevni skupnosti. Toda zdaj so težave odpravljene, pri nas z optimizmom gledamo v prihodnostje povedal Videčnik. Trenutno je v krajevni skupnosti največji problem, ker se člani delegacij sej ne udeležujejo redno. Od 31 delegatov v skupščini krajevne skupnosti se jih udeležuje samo 19 delegatov, od 11-članske delegacije v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine pa samo štiije. Zadovoljni pa so z delovanjem cele vrste komisij, ki se ukvaijajo tako s programom in planom krajevne skupnosti kot z varstvom okolja, statutarnimi vprašanji idr. Tudi sveti potrošnikov in poravnalni svet dobro delujejo. j. s. 4 4 4 4 # 4 4 5 4 4 4 * 4 4 4 * 1 4 0 0 * 5 * 4 0 4 * 4 4 # <0 4 4 4 0 4 * * * „ČRNO” DREVJE - Delavci so odstranili z območja črne gradnje tudi mlada drevesca, ki jih je posadil Hočevar. Seveda so jih potem primemo zavarovali z zemljo, da se ne bi posušila. PRIPRAVE NA , LETOVANJE Izvršni odbor občinske organizacije Rdečega križa je že začel s pripravami na letovanje otrok. Leto-•vanja v organizaciji RK se bo letos udeležilo 32 otrok, med njimi 10 predšolskih. Pri izboru otrok, ki potrebujejo letovanje, bodo sodelovali zdravstveni delavci in šole. Letovali bodo na Debelem rtiču, v Fazanu in v Kranjski gori. Prve skupine otrok bodo odpotovale na letovanje konec junija, potem pa se bodo otroci zvrstili preko poletja. Y glavnem bodo imeli letovanje zastonj, le nekaj med njimi jih bo plačalo v skladu z višino osebnih dohodkov staršev. začel lani jugovzhodno nad Grmado pripravljati zemljišče za gradnjo vikenda. Ker je zemljišče v poljedelskem kompleksu, je služba, ki izvaja nadzor nad gradnjo, takoj posredovala. Hočevar je že lani dobil odločbo, naj gradbeno jamo zasuje, vendar tega ni naredil, tako kot mnogi pred njim, ki niso resno jemali opozoril urbanistične inšpekcije. Potem seje pritožil na republiško urbanistično inšpekcijo, ki je pritožbo zavrnila. Ko je ponovna odločba o zasutju gradbene jame postala pravnomočna, Hočevar spet ni izpolnil svoje dolžnosti. Zato seje 3. aprila letos proti Grmadi odpravila ekipa urbanističnih inšpektorjev, dva miličnika, kot predvideva postopek za rušenje črnih gradenj, in gradbeni stroj trebanjskega gradbenega podjetja Tregrad. Hočevar je doslej izkopal samo gradbeno jamo, zraven je postavil še manjšo uto in posadil nekaj sadnega drevja. Delavci so odstranili drevje, potem pa je začel gradbeni stroj zakopavati jamo. Lastnik se na kraju ni prikazal, čeprav je bil obveščen o postopku. Urbanistična inšpekcija hoče s takimi posegi tudi opozoriti vse morebitne kršilce, da bo v bodoče še bolj kot doslej preganjala nedisciplino in nespoštovanje urbanističnih norm in zahtev. J. SIMČIČ VSI SE PRIPRAVLJAJO Predsednik koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Janez Bukovec je povedal, da so se že začele priprave na akcijo „Nič nas ne sme presenetiti”. Doslej je imel odbor dve seji, na katerih so se dogovorili o začetku priprav na akcijo. Naloge in nosilci akcije so že predvideni, v kratkem pa bo še sestanek s predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Ker bo to ena izmed večjih letošnjih akcij - vanjo bodo vključeni skoraj vsi občani — bo treba pritegniti k sodelovanju vse družbenopolitične organizacije, od sindikata do mladine in društev. Vsakdo med njimi ima svojo nalogo, svoj načrt za delovanje. Prav v akciji, ki bo v Sloveniji stekla jeseni, bodo te načrte tudi preverjali. ZASLUŽEK JE PRINESLA ZIMA - Obrat Gozdnega gospodah \l' Va V T rphnipm to A^Uiniiin Inn Irl i n 1 ^ X~.il ' • va v Trebnjem te dni odkupuje les, ki gaje ,,posekala” letošnji ZBna- 9re za drevje, ki je klonilo pod težo s nega. Ta les bed' P®*?.1!1 23 tako imenovane vodnjaške drogove, ki jih baj* meteJraJ(°Foto: Starič)' ^ P,aČUjej° 3,2° di" 23 tek°* Spoznati vojaško življenje V ljudeh živi predstava, da so vojakinje ženske, ki so drugačne od povprečnih žensk. Na zunaj naj bi izžarevale pravo moško moč in odločnost, kar pa zadeva znano žensko rahločutnost, naj bi te ne bilo pri teh vojakinjah niti za sled. Pa vendar so vse ženske in dekleta, ki pri nas delujejo v enotah teritorialne obrambe, povsem navadna dekleta. Zaposlene so v delovnih organizacijah, doma gospodinjijo, so aktivne v družbenopolitičnih organizacijah, mnoge med njimi so športnice. Taka je tudi Milojka Vitez iz mirenske „Dane“, ki deluje v štabu ene izmed enot splošnega ljudskega odpora trebanjske občine. „Če do česa pride, moraš znati ravnati z orožjem," pove povsem preprosto ta 23-letna Miren carica, ki je v Novem mestu končala srednjo ekonomsko šolo, zdaj pa ob delu študira na visoki ekonomsko-komer-cialni šoli v Mariboru. Poleg tega je delegatka, članica osnovne organizacije ZK v „Dani“, deluje v ZSMS, pri Ljudski tehniki in morda še kje. „Doslei nisem poznala vojaškega ftacimi' življenja poci sofo-ri, v naravi. Zelo malo sem vedela o orožju, še manj seveda o ravnanju z njim. Zdaj pa bi se NA MIRNI BODO ZGRADILI POŠTO Na Mirni se bo gradnja pošte, s katero bodo v sožitju zaživele še nekatere dejavnosti, kmalu začela. Dogovori z novomeško pošto so pri kraju, pa tudi dokumentacija in sredstva so že zagotovljena. Polovico sredstev bo zagotovila krajevna skupnost Mirna, ostalo bo dodala pošta. Je Medtem ko so bile doslej urad- TEČAJ ZA VOZNIKE Na zadnjih sejah družbenopolitičnega zbora in zbora združenega dela občinske skupščine Trebnje je največ hude krvi vzburil predlog novega delovnega časa upravnih organov. Novi odlok je namreč predvideval občutno skrajšanje uradnih ur, ki so namenjene občanom za urejanje njihovih zadev. Uradni dnevi naj bi bili po skupnosti je odlok sprejel), sprejetju odloka samo v ponedeljek, sredo in petek. Poleti naj bi sprejemali stranke od 7. do 13. ure, pozimi pa od 7. do 14. ure. Ob sredah naj bi sprejemali stranke od 7. do 16. ure, pozimi pa od 7. do 17. ure. Delegat družbenopolitičnega zbora Igor Slak je v svojem ugovoru proti novemu delovnemu času posebej poudaril, da prav gotovo ne bi prispeval k hitrejšemu reševanju zadev, delavce iz delovnih organizacij, ki imajo delovni čas od 6. do 14. ure, pa bi omejeval pri reševanju njihovih vprašanj. Medtem ko se ostali delegati družbenopolitičnega zbora niso mogli prav opredeliti glede delovnega časa upravnih organov, čeprav na koncu odloka niso sprejeli, so na zboru združenega dela sprejeli nekatere zaključke in priporočila (zbor krajevnih Avto-moto društvo Trebnje bo priredilo tečaj iz spoznavanja prometnih predpisov, tehnike vožnje in prve pomoči za voznike motornih vozil kategorije B in za kmetijske traktorje. Tečaj se bo pričel v četrtek, 12. aprila, ob 17. uri v prostorih osnovne šole Trebnje. V > TREBANJSKE NOVICE lahko pohvalila, saj sem že d v krat streljala z vojaško puško.\ streljanju v tarčo na 200 m se« bila najbolj uspešna; zadela sefl obakrat, na razdaljo 400 m p* nisem nič zadela," je priznala Tako kot vsi ostali teritorij ci se tudi Milojka udeležuje! vojaških pohodov in večdnev-I nih vaj. Pri ženskah je opaziti “C veliko težje privajanje na teles-j ne napore, pa tudi na pohodih 1 se malo težje znajdejo, ker ima-j jo nekoliko večje zahteve glede urejenosti toaletnih kotičkov. Na večdnevnih vajah, ko postavijo tabore, pa so te stvari povsem urejene. Tako je bilo«.5 lani v Svetlem potoku, tako bofcj- tudi v . i.» L«, J« i VaJe- * v „Na vajah se učimo razstav ljati orožje, čistimo ga, potem imamo predavanja o polit iČneifl položaju v svetu in doma, poho^ de. Dejavnosti je precej, tako nam ni nikoli dolgčas," je po^' dala. Potiho pa je tudi priznal*' da orožja ne čisti rada. P™ i tako ji ni težko priznati, da ’ j štirih letih delovanja v terit0' p rialni obrambi še ni bila ¥. l >< ■H straži. Premalo uradnih ur za občane? Delegati dveh zborov občinske skupščine Trebnje niso sprejeli novega odloka o skrajšanju uradnih ur - Predlagali so, da se uvede še dan s popoldanskimi uradnimi urami _________ ne ure samo enkrat v tednu popoldne (ob sredah), so delegati zbora združenega dela predlagali, naj se uvede še en tak dan v tednu. Delavci upravnih organov naj bi odhajali na malico po urniku, s katerim naj bi bili seznanjeni tudi občani. Prav tako bi morali imeti občani priložnost, da se pritožijo čez slabo delo upravnih organov, zato naj bi imeli na voljo pritožno knjigo. Upravni organi občinske skupščine bodo aprila poskušali ugotoviti z anketo, koliko so zahteve delegatov upravičene. V združenem delu pa bodo proučili, koliko njihovih delavcev mora svoje zasebne zadeve z upravnimi organi reševati med delovnim časom. „Za” samoprispevek Referendum bo maja konec ,,V krajevni skupnost) Mirna se ta čas najbolj ukvarjamo s pripravami i)a krajevni samoprispevek,” }e povedal predsednik krajevne konference SZDL Mir®11 Bizjan. Sredstva, ki jih bod° nabrali s samoprispevkofl1, bodo porabili za komunali^ ureditev krajev, asfaltiranj® poti, na Mirni pa za urejanj* zelenic in javne razsvetljavi Zdaj morajo najprej iZ' peljati zbore volivcev, ki b°' do predvidoma končani 0® 15. aprila. Referendum 0 uvedbi krajevnega samopfl' spevka, ki bo trajal 5 le/j bodo izpeljali v miren**0 krajevni skupnosti koH*c maja. V okviru priprav & referendum bodo izpelji* propagandno akcijo, v k*' tero se bo vključil tudi K13" jan, ki bo eno številko celoti posvetil samoprispev' ku. > j „Zdaj še ni znano, kolik sredstev naj bi se nabral^ predvidevamo pa okoli ' milijardi starih dinaijev,“ J povedal Miran Bizjan. Sev da za vsa predvidena dela * sredstva ne bodo zadostoV® la. Ponekod bodo morali ščani prispevati še dodate denar. 1 K Sn 1 KJE BODO PA OTROCI? - Prostor pred novim vrtcem v Loki so tako, kot marsikje drugje, zasedli avtomobili. Kje se bodo igrali in naužili sonca in zraka otroci, veijetno lastniki v svoji vnemi pri iskanju prostora za svojo pločevino niso pomislili. Dopust in malica Stališče občinskega sveta Zveze sindikatov — to pa so sprejele tudi osnovne organizacije - o višini letošnjega regresa za dopust je, naj bi regres znašal povprečno 1.945 dinarjev, kar je 45 odstotkov lanskega 9-mesečnega povprečja osebnih dohodkov v gospodarstvu v črnomaljski občini. Seveda naj bi na ta način izračunali celotno vsoto za regrese, kako pa bodo to razdelili, je stvar posamezne delovne organizacije. V GOK so na primer že sklenili, da tisti delavci, ki imajo več kot osem tisočakov osebnega dohodka, ne bodo dobili regresa. Sindikat posebej poziva delavce v družbenih skupnostih, da upoštevajo ta priporočila, da se ne bi dogaja- lo tako, kot prejšnja leta, ko so bili regresi tam višji kot v združenem delu. Regres za toplo malico pa naj bi po tem priporočilu znašal do 440 dinarjev na mesec. Uspehi pri vzgoji in športu V zadnjih treh letih se je pri AMD Bela krajina usposobilo okoli 900 voznikov — V motokrosu vodilni v državi - Društvo je pripravljeno prevzeti tudi tehnične preglede Tako po številu članov kot po lepih uspehih, ki jih je doseglo v zadnjih letih na športnem in vzgojnem področju, sodi Avto-moto društvo Bela krajina med najboljša društva v črnomaljski občini. Danes šteje društvo že skoraj tisoč članov, pred petimi leti pa jih je imelo šele okoli petsto. krajih AMD že več let organizira predavanja o preventivi v prometu, prav tako sodeluje v akcijah „Kaj veš o prometu? H v šolah. Na področju športne dejavnosti je društvo v lanskem letu, ko je proslavljalo petletnico razvoja motokrosa, doseglo tudi največje uspehe. V državnem prvenstvu sta se njihova tekmovalca Štukelj in Satošek uvrstila na prvo oziroma drugo mesto, lepe uspehe pa so dosegli tudi na republiškem prvenstvu, prav tako je njihova ekipa osvojila prvo mesto na državnem prvenstvu. Da bi naredili progo za motokros še bolj zanimivo, se ukvarjajo z mislijo, da bi tekmovanja iz Dragovanje vasi preselili na terene pri Crmošnji-cah ob partizanski magistrali. Konec tega meseca bodo, tako kot že več let, organizirali dirko za državno prvenstvo v razredu 50 kubikov ter dirko z mednarodno udeležbo v razredu 125 kubikov. V zadnjih treh letih se je v avto šoli, ki deluje v okviru društva, usposobilo okoli 900 voznikov motornih vozil. Njihova avto šola ima opremljen kabinet, na razpolago imajo 9 avtomobilov, bodoče voznike pa uči 12 inštruktorjev. V obeh središčih belokranjskih občin in drugih večjih PRESEŽEK POSOJIL ZA CESTO DO STAREGA TRGA Skupaj je bilo v črnomaljski občini vplačanega 8.124.870 dinarjev posojila za ceste. Od tega je 4.636 delavcev vpisalo za dobrih 6,8 milijona din, 1.300 ostalih občanov za nekaj več kot 1,2 milijona, toliko je vrtalo tudi 17 tozdov. Ker je imela črnomaljska občina po republiškem programu obveznost zbrati nekaj manj kot 7 milijonov dinarjev posojila, je presežka v občini za okoli 1,6 milijona. Ta denar so namenili za posodobitev ceste dobliški ovinek -Stari trg. PRAVI POMEN? - Kaže, da so se tisti, ki so krajevni napis za vas Bedenj „obdelali“ tako, da se sedaj bere kot Beden, ravnali po starem rim&em pregovoru „1 imen est omen“, kar bi se re, o, da ima ime svoj pomen. K tu in zakaj se zdi Bedenj t< o beden, se še ne ve. Menda ni spet vmes hudo kri vzbujajoče avtobusno postajališče? O RAZVOJU KMETIJSTVA Prejšnji teden so v okviru sveta za kmetijstvo pri OK SZDL pripravili posvet o razvoju družbenoekonomskih odnosov na vasi in o nalogah, ki jih na tem področju še čakajo. Posveta so se udeležili tudi predstavniki organizacij s področja trgovine, kmetijstva, gostinstva, turizma in drugih, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gozdarstvom. Govor je bil tudi o tem, kako v občini uresničujejo sprejeta stališča o razvoju kmetijstva. ČRNOMALJSKI DROBIR VSE V MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI - Odkar so črnomaljsko smetišče preselili iz mesta na novi prostor pri Vranovičih, so se prebivalci občinskega središča rešili kužnega smradu po tlečih odpadkih. Seveda se še zgodi, da se tudi z novega smetišča razširja dim in smrad, samo da ga sedaj ne požirajo več Črnomaljci, ampak vaščani Vra-novičev. Glavno je, da vse ostane v isti krajevni skupnosti... PRVA JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA - Pred kratkim so v Črnomlju postavili prvo javno lelefonskc govorilnico v Beli krajini sploh. Telefonski aparat so namestili ob vhodu v restavracijo v gradu.. Prve dni je bila nova govorilnica kar naprej zasedena, saj so, kot kaže, ljudje hoteli nadoknaditi vse tisto, česar niso mogli povedati po telefonu v dolgih letih, ko so čakali na to pridobitev. Vedno večje število članov in razširjena dejavnost društva zahtevajo boljše delovne pogoje. Sedaj se namreč stiskajo v pretesnih prostorih, o čemer so pred časom obvestili tudi skupščino občine. Predlagali so, da bi društvu odstopili stavbo, v kateri je postaja milice, ko se bo ta preselila. V AMD Bela krajina se ukvarjajo tudi z mislijo, da bi, če se Viator ne bi lotil gradnje stavbe za tehnične preglede, to obveznost sami prevzeli. Sedaj morajo prebivalci obeh belokranjskih občin opravljati tehnične preglede v Novem mestu ali v Karlovcu. Druga opravila pri registraciji vozil pa tako in tako že opravlja AMD Bela krajina. a. B. NIČ VEČ PO JAMAH IN LUŽAH - Pb dolgem času se bo uresničila želja prebivalcev na Grajski cesti in Pri stadionu. Na zboru občanov iz teh ulic so sklenili, da se bodo lotili razširitve in asfaltiranja teh dveh cest. Vsako gospodinjstvo bo prispevalo po 3.500 dinarjev in 25 delovnih ur, seveda so pripravljeni odstopiti tudi zemljo za morebitno razširitev. Računajo, da bodo dela končana konec maja. BODO LETOS VSI PAPIRJI? -Če bodo letos dobili vsa soglasja in sploh vse, kar je potrebno zbrati papirjev pred začetkom vsake gradnje, naj bi drugo leto začeli med pošto in starim zdravstvenim domom graditi novo stavbo, v kateri bodo dobile prostor postaja milice, SDK in ekspozitura Ljubljanske banke. Stavba naj bi imela okoli L400 m2 neto površine, po sedanjih predvidevanjih pa naj bi stala kakšnih 22 milijonov dinarjev. Inflacija obljub Kadar koli je govor o prizadevanjih za napredek krajevne skupnosti Adlešiči, ki v že tako nerazviti črnomaljski občini sodi med manj razvite krajevne skupnosti, se vse začne in konča pri obratu IMV O nadaljnji usodi tega edinega obrata v krajevni skupnosti, obljubah, „trdno in zagotovo“ postavljenih rokih za začetek gradnje nove proizvodne dvorane je bilo napisanega in povedanega že toliko, da bi, če bi bile besede gradbeni material, v Adlešičih stal že industrijski gigant. Tako pa vse po starem: obrat, ki ga je IMV prevzela od Laboda in v katerem je zaposlenih 42 krajanov, največ žensk, se še naprej stiska v popolnoma neprimernih prostorih v spodnjem delu stare adlešiške šole. Krajevni praznik, za katerega so pred časom nadvse odgovorni ljudje obljubljali, da bodo prebivalci iz teh vasi na lastne oči videli temeljni kamen, ki naj bi hkrati pomenil začetek gradnje novega obrata, je minil brez pompa, s kratkim govorom, prisrčnim kulturnim programom in položitvijo venca pri spomeniku padlih partizanov na vaškem pokopališču. Starši pa so milo opazovali svoje otroke, ki so pripravili nekaj recitacij, tiste otroke, ki hodijo v šolo točno nad obratom, v katerem so zaposlene njihove matere Bodo morali tudi oni, ko bodo večji, tako kot njihovi očetje in bratje na delo od doma? Bodo zapustili domove, zemljo, se bodo preselili v Črnomelj, Novo mesto, Ljubljano, Kranj, kjer bo zanje delo? Jih bo pot vodila, tako kot blizu 50 ljudi iz te krajevne skupnosti,* čez mejo, v Nemčijo? Bodo kolesa vlakov tudi nje strašila z zloveščim Ham-burk, Hamburk? Že dolgo 1030 prebivalcev krajevne skupnosti Adlešiči od vseh inflacij najbolj boli inflacija besed in obljub. A. BARTEU Lepša podoba in hitrejši razvoj Najprej bo na vrsti gradnja novega stanovanjskega, poslovnega in kulturnega središča Metlike - Prava obvoznica šele v načrtu, veliko bliže pa je ureditev Ceste 15. brigade, ki __________________________bo za začetek prevzela tranzitni promet V zadnjem času so v Metliki na področju urbanističnega sproti samopostrežne trgovine načrtovanja, bodočega razvoja in podobe občinskega središča kjer bo zraslo sodobno poslov naredili več pomembnih korakov naprej. Med drugim so označili no-stanovanjsko-kultumo sredi-tudi varovalni pas za načrtovano gradnjo prepotrebne metliške obvoznice. Obvoznica, ki bo dokončno odpravila boleče vprašanje tranzitnega prometa skozi mestno jedro, bo vodila od Bočke ob Sušici mimo sedanjega sejmišča do mosta čez Kolpo; ta prometna žila bo dolga okoli 4 km, zanjo pa so določili 200 m širok varovalni pas. Glavno O DELU SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE Na zadnji seji skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje v torek, 10. aprila, so pregledali delo te skupnosti v lanskem letu in sprejeli delovni program za letos. Med drugim je bil govor tudi o financiranju dejavnosti te skupnosti, sprejeli pa so še sklep o pripravah za sprejem srednjeročnega plana skupnosti za obdobje 1981 - 1985. Mimo udarcev od strani če je cilj jasen, je tudi pot ravna in lažja - Sem si ogledal pred kratkim preurejanje doma Partizana v Kulturni dom. Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen Notranjost nekdaj zanemarjene telovadnice z dvema lestence ma na stropu, z razmajanimi krogi, z napol polomljenimi polkni, s škripajočimi stoli in stopnicami, s prašno zaveso pred odrom, z železnimi predvojnimi pečmi v desnem in levem kotu dvorane, je dobila novo, lepo, prijetno podobo. Dvorane ni moč prepoznati: stene so obložene z lesom, odrska odprtina je povečana, garderobe pod odrom so urejene, projekcijska soba čaka na aparaturo, centralna kurjava v kleti bo prišla do izraza v pozni jeseni in pozimi, v prvem nadstropju pa so pisarne in klubske sobe, klimatske naprave so lepo vkomponirane v celoto, da ne motijo, stoli čakajo montaže. Dela gredo h kraju, tista dela, ki so vzbujala ob začetku celotne akcije sum, pomisleke, da bi bilo veliko pametneje graditi kaj novega, saj sredstva, vložena v preureditev, le niso tako majhna. Vendar, tako se mi zdi, je .pri vsej zadevi najvažnejše nekaj, in o tem nekaj samo malo besed, spodbudnih. Skoraj preurejeni kulturni dom je dokazal, da se da veliko narediti, če je iniciativa, če je volja, složnost, pripravljenost zgraditi, narediti na tem našem koncu nekaj splošno koristnega. Potrebna je iskra, da zaneti ogenj, potrebna je začetna injekcija, sicer plavamo vsi skupaj v mirni vodi, kjer ni potreben domala nikakršen napor. Iniciativni odbor, ki je vodil celotno akcijo, zasluži brez dvoma ploskanje pri odprti sceni, da, tudi zato, ker je šel mimo vseh stranskih udarcev, ker je imel moč zbrati sredstva (veliko vlogo pri tem je odigrala republiška kulturna skupnost, med drugimi seveda!), ker je dokazal, da uspehi ne izostanejo, ako usmerimo energijo v pravi konec. In edini pravi cilj so akcije, delo, vsa natolcevanja, neargumentirani pomisleki pa so žila Odvodnica Proti infarktu pa se ne borimo samo s smehom, s telovadbo in s sprehodi, ampak tudi z uspehi TONI GAŠPERIČ križišče, tako imenovana deteljica, bo pri sejmišču. V Metliki se dobro zavedajo, da ta draga gradnja še lep čas ne bo prišla na vrsto, .vendar se mesto kljub temu ne bo več dolgo otepalo z gostim prometom po ozki Cesti bratstva in enotnosti. Tako je v načrtu ureditev sedanje Ceste 15. brigade, ki vodi od pilda do križišča pri samopostrežni trgovini. Najprej so celo mislili, da bi to cesto usposobili za pravo obvoznico, vendar republiški urbanistični organi niso privoli- li. Za novi križišči pri pildu in samopostrežni pa je bila že predlokacijska razprava na sekretariatu za urbanizem Slovenije. Ob tej cesti bo zrasla nova industrijsko-skladiščna cona, prav tako bodo tu nova bencinska črpalka in avtobusna postaja, ki jo bodo zgradili nad servisom Novotehne in gasilskim domom. Sprejeli so tudi zazidalne načrte za Vejar, Trdinovo pot in Breg revolucije, kjer bo na volj‘o okoli 90 gradbenih parcel za individualno gradnjo in še za 22 vrstnih enodružinskih hiš. Kot kaže, se bodo dela najprej začela na prostoru na- BERAČEVA MALHA - Cesta skozi Metliko je zakrpana kot beračeva malha. Najhuje je na pomlad, ko začno ceste po dolgi in hudi zimi „cveteti“. Skozi mesto je dan za dnem gost promet, ki je glavni krivec za tako stanje. Edina trajna rešitev za mesto je tako želena obvoznica. šče mesta. Zgradili bodo deset štirinadstropnih blokov in dve osemnadstropni stolpnici; *a novi del bo urbanistično lepo urejen, prednost so dali zelenini površinam, promet bo omejen na najmanjšo možno mejo, poskrbljeno bo tudi za velike garaže za 280 avtomobilov. Poleg blokov bodo tu zgradili veliko stavbo, v kateri bodo trgovine, poslovni prostori, velik del stavbe pa bo namenjen kulturni dejavnosti, med drugim bosta tu dve dvorani. Če bo šlo vse po sreči, bodo dela začeli še letos. O vsem tem in o urbanističnem načrtovanju v Metliki nasploh je prejšnji teden krajevna skupnost Metlika pripravila javno razpravo, ki je pokazala, da ta vprašanja krajane živo zanimajo. v A. B. S samoprispevkom do vodovoda V KS Božakovo pet let po 1.000 din na zaposlenega za vodovod, ceste, telefon Sredi prejšnjega meseca so v krajevni skupnosti Božakovo • pripravili referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda, posodobitev vaških cest in napeljavo telefona. Skoraj 90 odstotkov volilnih upravičencev iz krajevne skupnosti, ki obsega vasi Božakovo, Želcbej in Rakovec, se je odločilo, da bodo pet let, od 1979 do 1983, plačevali vsako leto po 1.000 dinarjev na zaposlenega, prav tako bodo od vsake hiše, kjer ni nihče zaposlen, prispevali po tisoč dinarjev na leto. Tako bodo v petih letih zbrali okoli 350 tisočakov, seveda pa bodo tudi večino del opravili krajani sami. Vodovod za vse tri vasi bodo vlekli od Radovičev, glavni vod pa računajo, da bodo potegnili že letos. Pri gradnji vodovoda naj bi pomagala tudi mladina z dvodnevno delovno akcijo, ki se je naj bi udeležilo kakih 50 mladincev in mladink ir cele občine. Se posebne delovne akcije bo pripravila mladinska organizacija iz Božakovega. Letos naj hi asfaltirali tudi cesto skozi Rakovec. Te dni se bodo začela dela ra asfaltiranje ceste od Radovičev do Božakovega. Krajani želijo, da hi bila slovesna otvoritev asfaltirane ceste Rosalnice - Božakovo za njihov krajevni praznik, 15. julija. SPREHOD PO METLIKI ZELENJA SE NI TOLIKO, da bi' prekrilo kopico divjih smetišč, ki so razporejena vzdolž ceste od Gradca do Metlike in dalje proti Novem mestu. Ljudje hitro zavohajo skrite kotičke, kjer je moč odvreči vse, kar ni več uporabno. Nič čudnega ni torej, da je videti ostanke civilizacije in naše neodgovornosti do narave domala na vsakem koraku. Morda nas bi streznile visoke kazni ali pa le prepričanje, da je v čistem okolju le lepše živeti. NJIVE V OKOLICI MESTA SO BILE v zadnjem času polne ljudi, traktorjev in živine. Zemlja je puhtela v spomladanskem soncu in sprejemala krompir, brez katerega si Slovenci skoraj ne moremo zamisliti kosila. Na njivah je bilo videti tovarniške delavce, a tudi intelektualce, saj ni odveč, če pridela kakšno stvar človek doma, posebno še pri visokih cenah. DELA PRI PREUREJANJU DOMA PARTIZANA v kulturni hram gredo h kraju. Pisec teh vrstic si je ogledal notranjost in mora priznati, da je prijetna, sodobna, pravo nasprotje prejšnjemu razdejanju, neredu, zastarelosti. Brez dvoma bo nova podoba dvorane prispevala svoj delež k večjemu obisku gledaliških, glasbenih in filmskih predstav. Aplavz zasluži odbor, ki je vodil akcijo preurejanja. V KOMERCIALI,,BETI” NE SPIJO in ne čakajo, da bi stranke prisle v mesto zaključevat artikle iz jesensko zimske kolekcije 79. Ne, raje sc podajo na pot. Tako so bili Pre . stavmki „Bcti” v Vojvodini, Slavonj" ji, Makedoniji, Bosni in Dalmaciji-Domov so se vrnili z vrsto pogodh. preko katerih je zagotovljeno delo. denar in uspeh ob koncu trajajočega leta. PODZEMLJA za 1. april pošteno KRAJANE GRIBELJ so . potegnili neznani „frajerji” s kr a ni sko registracijo vozila. Oznanjali so naokrog, da bo nastopil v njihovem kraju pravi cirkus, ko pa se J® privlekla ura pričetka programa, so ljudje spoznali, da je vse skupaj > šala. Prav čudno je, kako so ljndJ nasedli potegavščini, ko med letom veliko resnejšim obljubam zaradi a kušenj ne verjamejo. PISALI SMO ŽE O tečaju angle; škega jezika, na katerega se je PrlJu’ vilo 12 delavcev iz „Beti” in hi J® potekal v učilnici Izobraževalne* centra. No, od števila prijavljenih Ji vztraja le še pet, pa še ti se vozijo n predavanja v Črnomelj, kjer so pridružili delavcem iz tamkajšnje? Bclta. Tradicionalne zbadljiv0.^ med slušatelji ni. Vsi so si edmj ■ tem, da je profesorica Dolinsko dobra predavateljica. metliški tednik 18 DOLENJSKI LIST ŠL 15 (1548) * * 12. aprila 19^ postajajo vedno bolj objestni. LIZU IN DALEČ — V Željnah pri romski 7-w«ujejo proslav daleč in domači otroci hodijo skupaj v šolo, skupno se tudi letošnjih ob mednarodnem letu otroka (na sliki) — vendar so si še vedno saj se ne pomešajo, ampak so strnjeni vsak v svoji skupini. (Foto: Primc) jlaprej predvsem z lastnimi silami Marsikje so v petih letih predvsem s samoprispevki zgradili več kot prej v petdesetih letih — V kratkem spet referendum za nov korak naprej saT Kočevje je bil 1. junija 1974 uveden samoprispevek za manciranje gradnje vodovodov, asfaltiranje lokalnih cest in za Pa‘3 h-1 zadev po krajevnih skupnostih. Poseben poudarek ,jvie bKU d311 gradnji plavalnega bazena in telovadnice v Kočevju. Ta ?.bJekta sta pomembna za vse KS, saj ju uporabljajo predvsem m vsi zaposleni, pa tudi občani. za .ary°PrisPevek je bil uveden dobo petih let, se pravi, da Potekel 31. maja letos. Predano je bilo, da bo z njim pranih 14,500.000,00 din. KuPaj s sredstvi komunalnega COPATE ZA BEGUNČKE ^ akcijo ,.Prispevajmo za vrstnike 'be8unce iz Južne Afrike” so se ■*flučili tudi pionirji kočevske obči-Vsaka razredna skupnost bo M m*a(*e begunce, ki žive po : najmanj par copat. Akci- vJ?.° trajala od marca do oktobra, *>> pa jo občinska Zveza prijateljev T*dine. V vseh Sloveniji naj bi ral* 20.000 parov copat. sklada in prispevki gospodarstva pa naj bi se ta sredstva zvišala po prvotnem načrtu na 15.870.000 din. Ta načrt je bil že od 31. decembra lani močno prekoračen, saj je bilo za urejanje naštetih zadev zbranih kar 34.337.307.00 din, od tega 17,616.433 din iz samoprispevka, ostalo pa iz raznih drugih virov. Dejanska vrednost zgrajenih in urejenih objektov pa znatno presega vrednost 34 milijonov, saj v tem znesku ni vračunano prostovoljno delo občanov in njihovi dodatni samoprispevki, niti ne vrednost dela, ki so ga opravile mladinske delovne brigade. Kočevje: 400 novih voznikov Kandidati stari povprečno 26 let Avto-moto društvo Kočevje je ,ni Usposobilo z zaključnimi izpiti »upaj 394 voznikov motornih vozil 0 °^močja kočevske občine. Iz v!ienih analiz je razvidno, da je avilo izpite prvič 240 kandidatov p^. ^0.92 odstotkov, pri drugem dat u Je bilo uspešnih 97 kandi-je °v ali 24,61 odst., pri tretjem pa : did.a.ptavil° preostalih 57 kan-a,°v aU 14,47 odst. Do Ujego** ‘ uspeh poučevanja in obie Va kakovost sta vsekakor nad S, povprečjem. Povprečna 26 iej ^seh kandidatov je nekaj nad Soja ni kandidat je opravil med v«* Jerri povprečno 25 ur praktične ca in drugih občin 780 kandidatov ali 40 odst. in iz občine Kočevje 1194 kandidatov ali 60 odst. ANDREJ ARKO S sredstvi samoprispevka in drugimi sredstvi (SIS, komunalni sklad, prispevki gospodarstva, območna vodna skupnost, občina za mladinske delovne akcije, občinska skupščina) je bilo v teh letih po krajevnih skupnostih narejenega ogromno, marsikje več kot prej v vsem povojnem obdobju; ponekod celo več kot v vsem obdobju, odkar kraj obstaja. V časopisu je premalo prostora, da bi vse to lahko našteli. V načelu lahko ugotovimo, da je vsaka KS dobila precej več, kot naj bi po prvotnem načrtu. Kljub temu si krajani žele urediti še marsikaj. Zato so predlagali, da bi po poteku sedanjega samoprispevka uvedli novega. O njegovi uvedbi bomo glasovali na referendumu, ki bo že 13. maja. Če bo večina volilcev glasovala za uvedbo samoprispevka, ga bomo plačevali od 1. junija letos do 31. maja 1984. Poročali smo že, kaj naj bi po prvotnih predlogih s sredstvi samoprispevka gradili v posamezni KS. Prav te dni pa krajani na zborih prvotne predloge še dopolnjujejo, oziroma sprejemajo že povsem točne načrte. J. PRIMC Človek v službi kolesa Na tesnem z obrtništvom, ki skrbi za vozila vož, skupno komisijo za vozniške pa ,e za občini Ribnica in Kočevje kann• *zP*te opravljalo skupno 1974 •datov, in sicer iz občine Ribni- Osebni avtomobili so vedno dražji, zato posvečajo občani vedno več pozornosti njihovemu vzdrževanju. Avtomehaničnih delavnic in avtomehanikov je sicer v Kočevju precej, a imajo kljub temu vedno veliko dela, da težko prideš na vrsto. Podobno je tudi s klepaiji. Ličarja pa zasebnega še ni nobenega, čeprav jih je celo v neka- DROBNE IZ KOČEVJA Številke - Telefonski so prejeli od Podjetja za Ljubljana sporočilo, da 0. aprila 1979 ob 20. uri telefonske številke. V Je zamenjana sedanja klicna za Kočevje 86 s številko i’ste i? tri številke pa so običaj-: *ot. doslej. V novem telefon-cniku bo to že upoštevano. Pa, da bodo novi imeniki kot so bili za leto medved odgovarja te že mesec dni ni v tovariš medved—vet^ri- ^er Se je neki bik zaletel v 1978, h katerim so imeli naročniki veliko pripomb. Športni objekti skupaj - Pokriti plavalni bazen in telovadnica pri osnovni šoli, kiju jedoslej upravljala krajevna skupnost Kočevje -mesto, sta od 1. aprila dalje priključena Centru za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov Kočevje. Center bo moral narediti dober razpored o uporabljanju stadionov in ostalih športnih objektov in urediti dobro organizacijo obratovanja, da bodo vsi objekti čim bolje izkoriščeni. Le tako bo mogoče doseči tudi gospodarno poslovanje centra. HULIGANI OKRADLI ROMA -Rom Stefan, za katerega nekateri trdijo, da je že prava folklorna zanimivost mesta Kočevje, je za delo nezmožen, ker ga je še kot dečka oplazila strela, ko je vedril pod smreko. Zato mu občani radi pomagamo, da se skromno preživlja. Vendar je tudi ta siromak objestne-žem napoti. V mraku so ga napadli in dobro pretepli ter mu pobrali vse, kar je nabral. Nekaj je treba ukreniti proti tem pobalinom, da ne bo prepozno. To počenjajo vedno isti. Ker proti njim nihče ne ukrepa, terih manjših občinah oziroma krajih po več. Tako nekateri mehaniki vozijo avtomobile na lakiranje v ribniško občino, ker je v delavnicah Avta Kočevje pač težko priti na vrsto. Tudi s pranjem avtomobilov so težave, saj pri pralnici AMD težko prideš na vrsto, druge pa v mestu ni, oziroma je najbližja v Ljubljani. Imamo pa tudi, edino na zahodnem Dolenjskem, specializirano zasebno delavnico za zaščito podvozij in notranjih delov proti iji. To je delavnica Pirc—Kamšek. Tudi ta ima predvsem te dni precej dela. J. P. MAJHEN IZDATEK, VELIK PRIHRANEK - Med stroški za vzdrževanje avtomobila je razmeroma majhen tisti za zaščito podvozja. Zaščita se vedno nekajkrat obrestuje, trdijo šofetji z dolgoletno prakso. Na fotografiji: edina specializirana zasebna delavnica za zaščito avtomobilov v Kočevju ima to pomlad kar precej dela. (Foto: Primc) RIBNICA: TEDEN KULTURE Od 28. maja do 3. junija bo osnovna organizacija ZSM Ribnica v sodelovanju s kulturno skupnostjo, Klubom samouprav-Ijalcev in Zvezo komunistov organizirala kulturni teden. Po sedanji zamisli naj bi se v šestih dneh zvrstilo šest prireditev, in sicer film (predvidoma „Okupa-cija v 26 slikah"), koncert pevskega zbora (iz ribniške občine), koncert zabavne glasbe (ansambel „Sedmina“ s pevcem?), dramska prireditev (nastopili naj bi Ribničanje ali Slemenci), nastop domačih mladih ustvarjalcev in humoristična prireditev. Vsi nastopi bodo predvidoma v Domu JLA. Životarjenje, trud in uspeh O delu, težavah in načrtih glasbene šole v Ribnici Glasbeno šolo v Ribnici obiskuje v tem šolskem letu 120 učencev, medtem ko jo je lani 10S. Največ izmed 15 novih učencev se uči na oddelku za KMALU VSELITEV Ribniška mladina dokončuje urejanje prostorov za svojo dejavnost. Napeljali 90 že elektriko in prebelili sobe. Zdaj se dogovarjajo z Inlesom, da bi jim dal staro opremo. V teh prostorih bodo imeli sobe za sestanke, za razne druge dejavnosti oziroma delo in morda še šahovsko sobo. Prostore bodo odprli v kratkem. trobila in pihala. Več takih godbenikov namreč potrebujejo v občini za izpopolnitev godbe na pihala in raznih orkestrov. Učiteljev imajo letos 7, medtem ko so jih imeli lani 5. Od tega sta le dva stalno zaposlena, ostali pa honorarno. Kar 5 se jih vozi iz Ljubljane, eden pa iz Kočevja. Šola ima 4 prostore: dve učilnici, dvorano in pisarno. Vsi prostori so neprimerni. Potrebovali bi štiri manjše učilnice, manjšo dvorano in eno do dve pisarni. Na leto ima šola okoli 1,480.000 din dohodkov; od tega znaša 1,300.000 din dotacija izobraževalne skupnosti, 30.000 din dotacija kulturne skupnosti, 150.000 din pa dobijo s šolnino in vpisnino. Za dobro delo in za nakup instrumentov je tega denaija premalo. Tako so dva klavirja lahko kupili le z dodatnimi prispevki OZD. Kljub težkim pogojem dosega šola lepe uspehe. Organizirajo več svojih nastopov in sodelujejo na raznih proslavah. Sodelujejo z Glasbeno mladino Slovenije in glasbeno sekcijo RTV. Sola ima tudi svoj ansambel. Posebno vlogo pa bo šola odigrala, ko bo v osnovni šoli uveden celodnevni pouk. J. P. POVSOD ZRAVEN1 - Ribniška godba na pihala je letos sodelovala na vseh prireditvah ob prazniku občine Ribnica in še večih drugih. Žal zaradi službene ali drugačne zadržanosti godbenikov ni mogla vedno nastopiti v polni zasedbi. (Foto: Primc) Letos devet priznanj Med nagrajenci 8 borcev in KUD »Slemena" Za letošnja priznanja, ki jih podeljujejo ob prazniku občine Ribnica, je dobila žirija 15 predlogov, izmed katerih jih je osvojila 9. Kdo so nagrajenci? FRANC MALEZlC se je že kot študent vključil v delo OF, leta 1942 pa je odšel v partizane, kjer je opravljal zelo odgovorne naloge. Po vojni je kot inženir agronomije veliko prispeval za razvoj gospodarstva. Dobil je plaketo „26. marec“. Priznanje občine so prejeli: CIRILA BAMBIČ iz Loškega potoka, ki je znana družbeno-poli-tična delavka že od 1942 dalje. Bila je tudi v internaciji. Po vojni je opravljala odgovorne politične naloge na okraju in v republiki. Delovala je in še deluje predvsem med mladino in ženami. SMILJAN CRNJARIC je direktor tozda Inles „Javor‘, Jusiči pri Opatiji. Zaslužen je za hiter napredek tega tozda in za poglabljanje razumevanja ne le med Inlesovimi tozdi, ampak tudi za uspelo medrepubliško integracijo in za krepitev prijateljskih stikov med občinama Opatija in Ribnica. IVAN FAJDIGA iz Sodražice je nosilec ,,Spomenice 1941“ in mnogih drugih odlikovanj. Bil je pobudnik odpora proti okupatorju. Po vojni se je še posebno prizadeval za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev. Opravljal je razne odgovorne dolžnosti, saj je bil celo pomočnik ministra za gozdarstvo. Danes prizadevno dela v odboru „Barje-Kolpa“, ki ohranja tradicije NOB. Inž. arh. MILAN MIHELIČ z Dolenjih Lazov je partizanil v Cankarjevi brigadi. Doštudiral je po vojni. Čeprav dela v Ljubljani, je dal svoje znanje na razpolago tudi občini Ribnica. Tako je na prošnjo borcev izdelal načrt za spomenik borcem, ki so padli v Gorenji vasi. Dr. METOD MIKUŽ je med vojno deloval tudi na območju občine Ribnica. Po vojni je bil zvezni poslanec tegi območja. Se danes rad zahaja v ribniško občino. Življenje in delo tega velikega moža, ki bo praznoval letos 70-letnico življenja, pa je vsem dobro znano. JANEZ ŽNIDARŠIČ dela v RI-KO kot izhodni kontrolor v tehnični kontroli. Delo opravlja vestno in zavzeto. Med vojno je bil partizan Pri Riku, kjer je od leta 1958, pa sc je izučil najprej za strojnegi ključavničarja, nato pa nadaljeval študij na srednji tehnični šoli in dosegel kvalifikacijo organizatorja-delo-vodje. JANEZA ŠMALCA, delavca iz Inlesa Ribnica smo podrobneje že predstavili našim bralcem. Ponovimo naj le, da je vseh 40 let delovne dobe vestno in zavzeto opravljal svoje delo in bil vzor ostalim. KUD ,,SLEMENA" pa je prejel ..Urbanovo nagrado". V tem KUD, ki praznuje letos 60-letnico, uspešno delajo dramska, pevska in rccitacij- ska sekcija. V njegovo delo se vključujejo skoraj vsi prebivalci Sv. Gregorja in okoliških vasi. Vsako leto naštudirajo najmanj eno dramsko delo, or^nizirajo pa tudi po več nastopov moške^ pevskega zbora. J. PRIMC KRI ZA SOČLOVEKA V občini Ribnica bo krvodajalska akcija 9., 10. in U. maja, in sicer vse Ui dni v osnovni šoli Ribnica. Prejšnja leta je bila akcija še v Sodražici, letos pa bodo vozili krvodajalce iz Sodražice v Ribnico, ker so ugotovili, da so le v Ribnici taki prostori, ki ustrezajo predpisom o krvodajalstva Občinski odbor RK Ribnica vabi v krvodajalske vrste vse občane, posebno mladino. Krvodajalci naj se prijavijo pri aktivistih RK v sindikalnih organizacijah in krajevnih skupnostih. URBANOVA NAGRADA SLEMENCEM - KUD „Slemena“ ie prejel letošnjo Urbanovo nagrado. Na fotografiji je moški pevski zbor tega KUD, ki je poleg noneta „Vitra“ in učencev osnovne šole Ribnica nastopil v kulturnem programu po svečani seji občinske skupščine Ribnica, posvečeni letošnjemu prazniku občine. (Foto: Primc) RIBNIŠKI ZOBOTREBCI POSILSTVO IN ŠKOFOVA SPALNICA - V kinu doma TVD Partizan v Ribnici smo minuli teden videli reklamo za predvajana filma „Pbsilstvo“ in „Skofova spalnica". Na vprašanje, če sodita taka filma v telovadni dom, ribniški humoristi odgovarjajo: „Seveda, saj gre za neke vrste telovadbo." JOJ, KAM BI DEL? - Ribničani si že belijo glavo, kje bodo dobili potrebni denar, če se bodo njihovi rokometaši uvrstili v prvo zvezno ligo. Stroški gostovanja bi bili namreč potem neprimerno višji. Na srečo ali nesrečo pa je vmes še „CE“ AVSENIKI PRIHAJAJO - 18. aprila ob 20. uri bodo v dvorani športnega centra v Ribnici nastopili Avseniki. To bo njihovo prvo gostovanje v tem kraju. Z ansamblom bodo nastopili pevci Jožica Svete, Ema Prodnik in Alfi Nipič. JEZERA IN POTOKI - Ob dežju so se minuli teden ceste v ribniški občini spet spremenile v jezera in potoke. To nc velja le za občinske ceste in glavno cesto skozi Ribnico, ki jo bodo letos tako in tako prekopali zaradi polaganja kanalizacije, ampak celo za magistralno cesto Skofljica-Ribnica-zaradi lukenj in nevarna. Kočevje, ki je luž še posebno PRIPRAVITE PAPIR - 23. in 24. aprila bodo v Ribnici zbirali star papir. Zal ga le redki občani in hišni sveti shranjujejo za to akcijo. Večina ga meče v posode za smeti in drugam, da ga veter raznaša po vsej Ribnici in okolici. - O čem ugibljejo te dni Ribničanje? - Zakaj temeljito čistijo le Šeškovo ulico in Trg Veljka Vlahoviča in če gre za protekci-jo ali višje interese? REŠETO 12. aprila 1979 v;v DOLENJSKI UST i Jim k h *mis ■■!!!** • SSJ, E,i iS!f M •Ml’f ’ i«m*r» ! l ili: .!■!!!1 ^«!§!•«<«■ **wr» i,.-wns . ; Padel star le 24 let ,16 let star sprejet v SKOJ in KP — Z 18 leti okrožni sekretar SKOJ — Takrat, ko ni bilo denarja, dela, kruha — Po vojni predolgo pozabljen (nadaljevanje in konec) Bflo je na soboto, 4. avgusta 1944, ico je Videnič prišel v Kržete na Gori do terenskega sekretarja OF Petra Gornika. Precej glasno sta se pogovarjala, da bo Videnič prišel tudi naslednje jutro k njemu. Pogovor pa je slišal človek v duhovniški obleki, ki je prišel po vaški poti. To je bil župnik na Gori Anton Gornik. Drugi-dan, v nedeljo, 5. avgusta, je bilo na Gori žegna-nje. Bilo je megleno in deževno jutro, ko se je Videnič dopoldne pripeljal, nič hudega sluteč, s kolesom pred hišo Petra Gornika. Žena Petra Gornika je bila KB6EUSKE NBUKE Območje občine Kočevje je zelo obsežno in zelo redko naseljeno. Večina prebivalstva je v samem mestu in bližnji okolici, medtem ko ostale krajevne skupnosti izven mesta životarijo ali celo propadajo. To velja predvsem za oddaljene in hribovite predele, ki jih na Kočevskem ni malo. Ti kraji so bili med vojno glavne oporne točke partizanske vojske, zato ne bi smeli dopustiti, da popolnoma propadejo, še posebej ne zaradi DANES PO PAPIR Danes in jutri, se pravi 12. in 13. aprila, bodo v Kočevju zbirali papir, časopise, revije, knjige, zvezke, papirno embalažo in lepenko. Papir zvežite v svežnje in jih zložite do 10. ure pred vhodna vrata. Akcijo zbiranja papirja za človekoljubne namene organizira Rdeči križ. njihove pomembnosti za ljudsko obrambo. Moramo nekaj storiti, da v teh krajih obdržimo živelj. Morda bi bilo še najbolje uvajati kmečki turizem, ki ga na Kočevskem sploh še ni. Tudi gradnja vikendov bi pripomogla k obstanku naselij. V Dragarski dolini ležita zaselka Stari in Novi Kot. Sredi gozdov imata dobre pogoje za razvoj kmečkega turizma. V razgovoru so domačini povedali, da, so pripravljeni za tako pot, vendar je sami ne bi zmogli, potrebna je pomoč širše skupnosti. Prepričani so, da bi se kmečki turizem obnesel, samo mnogo volje in posluha je potrebno pri vseh: od občanov do občinske skupščine. Predlagajo tudi, naj bi o tem razpravljala še občinska skupščina Kočevje. Ko potuješ po teh zaselkih, opaziš nekaj novih vikendov, ki so si jih postavili ljudje iz različnih predelov Slovenije, pa tudi sosednjeHrvaške. Občani so povedali, da je povpraševanje po lokacijah za to gradnjo zelo veliko. Stari in Novi Kot bosta letos dobila tudi telefon. Cesta, čeprav O SAMOPRISPEVKU Te dni potekajo po Kočevju zbori občanov, na katerih razpravljajo o delu krajevne organizacije SZDL in Krajevne skupnosti Kočevje - mesto, volijo domače odbore SZDL in razpravljajo o uvedbi novega samoprispevka. Le delno uspel posvet Ponovno o delu, načrtih in dotacijah Usklajevalni odbor za družbene organizacije in društva pri občinski konferenci SZDL Kočevje je sklical 2. aprila sesta- KUŽELJ ŽIVOTARI - Slovenski Kuželj, vasica ob Kolpi pod slikovito Kuželjsko steno, životari. Pred leti je izgubila tudi šolo, vendar se skuša v zadnjem obdobju spet postaviti na noge. Obnovili so gasilski dom, nekateri grade ali obnavljajo hiše; vprašanje pa je, če bo vse to zadostovalo, da se vas ohrani. (Foto: Primc) nek vseh predstavnikov organizacij in društev, na katerem so med drugim razpravljali tudi o izvajanju programov organizacij in društev v letu 1978, o programju usmeritvi za letos, o evidentiranju kandidatov za sestav občinske konference SZDL Kočevje in o akciji „Nič nas ne sme pftsenetiti“. Sestanek je bil dobro obiskan, žal pa ni nihče dal zadovoljivega poročila o delu, ker so vsi pričakovali, da bo dano skupno poročilo po povzetku poročil, ki so jih društva poslala ali bi jih vsaj morala poslati na SZDL. Zato je bilo sklenjeno, naj se določi nov rok, do kdaj morajo vsi poslati poročila. Nato bodo pripravili temeljito analizo in ponovno sklicali sestanek, na katerem bodo na osnovi ugotovitev pripravili delovni program za letos in sc pogovorili o novi razdelitvi dotacij. Le tako bomo končno zvedeli, kaj se po društvih in organizacijah dela, kako so dotacije porabljene in kaj društva pripravljajo za letos. ANDREJ ARKO Povsod odpadki Pomlad je spet tu in iz snega so se pojavili kupi smeti, ki so jih občani tam odložili pozimi ali še jeseni in poleti Nekatere organizacije te načrtujejo očiščevalne akcije. Vendar pa bi morali več narediti predvsem za vzgojo odraslih in otrok, da odpadkov ne bi odmetavali vsepovsod. Tako ne vidiš le otrok, ki odvijajo bonbone ali čokolado in papirčke mečejo na tla, četudi je v bližini koš za smeti, ampak tudi njihove mamice in očete, ki odmetavajo čike in papirje. Dogaja se celo, da mamica v pogovoru z znanko kritizira, kako je mesto zasmete-no, hkrati pa liže bonbone in meče papirčke po tleh. Šolarji so povedali primer, ko jih je pred leti na akcijo čiščenja mesta vodil učitelj: oni so pobirali smeti, učitelj pa je metal čike in papirčke po tleh. V glavah mnogih se je zakoreninilo prepričanje, da odpadke pač lahko mečejo po tleh, ker morajo to počistiti snažilke in komunalni delavci Kdor gre kdaj v tujino, lahko vidi, kako je tam povsod čisto, pa naj gre »a Vzhod ali na Zahod. Tudi pri nas bo treba več narediti za vzgojo občanov. Če ne bo šlo drugače, se bo treba po-služiti kaznovanja, saj novi predpisi dovoljujejo za onesnaževanje oziroma odmetavanje odpadkov tudi do 500 din denarne kazni. J. PRIMC Pozabljeni kmečki turizem Lahko bi pomagal pri oživljanju odročnih krajev s sinovoma Petrom in Mirkom v cerkvi pri maši. V kamri je ležala 88-letna mati Petra Gornika. Pred hišo pa sta ob prihodu Videniča bila Peter Gornik in njegov 8-letni sin Ivan. Ko je prišel Videnič, so vsi trije stopili v hišo. Peter in Albin sta po mizi razložila neke papirje, sin Ivan pa je gledal skoz okno in kmalu dejal: „Oče, poglej, koliko partizanov gre!“ Peter je pogledal skoz okno in dejal: „Albin, domobranci!" V naglici sta pospravila papirje in stopila v vežo. Gornik je stopil na prag, da bi zadržal domobrance, Videnič pa se je hitro skril v veži za čebrico za vodo in pripravil brzostrelko. Gorniku ni uspelo zadržati domobrancev. Dva domobranca sta ga s silo odrinila in vsi trije so bili na vratih v veži. Videnič, ki je videl, da ni druge rešitve, je spustil rafal in padli so vsi trije, tudi Gornik. Ostali do- izdajalsko delo župnika na Go , Antona Gornika. ... Tako je padel komaj štinJ ' j dvajsetletni revolucionar, b°f_ in komunist, sekretar raj0” ga komiteja KP Sodražica. K® čalo pa se je samo življenj -Njegova ideja, za katero se J boril in dal svoje mlado živlJ . nje, je in bo ostala med nan* ter nam kazala pot, kako se J treba boriti za boljši jutri. Albin Videnič je padel K borec in revolucionar za sv0 do in lepše življenje vseh nih ljudi. Ljubil, je našo zerruj. in domovino. Za nas je žrtv°V e svoje mlado življenje, zato sme biti pozabljen. Te vrste naj bodo v trajen spomin- T FRANCE OŽBOl' (Podatki povzeti iz osebnih spominov in ju Petra Šobra na Gori ob odK J spomenika Albinu Videnič^ Petru Gorniku 24. maja 1" IZLET NA KOROŠKO — Pred kratkim je Turistično društvo Kočevje organiziralo izlet na gostinsko-turistični sejem v Celovec ter k vojvodskemu prestolu pri Gospe sveti. Velika udeležba na izletu je pokazala, da Turistično društvo lahko pogumneje razvija svojo izletniško oz. turistično dejavnost. (Foto: Primc) Poročali smo že, da so zbori občinske skupščine Kočevje po burni razpravi le sprejeli odlok o spremembah odloka o davkih občanov, in to predvsem zaradi nekaterih občutno večjih davkov. V Kočevju je bfl potreben celo usklajevalni postopek, saj je predlog odloka zbor združenega dela sprva zavrnil, zbor krajevnih skupnosti pa gaje sprejel ob štirih vzdržanih glasovih. Izmed 60 občin v Sloveniji mati po „dvofaznem“ načelu, jih je 53 sprejelo odloke v Seveda bi morali določila pred-takem besedilu, kot je bilo pred- jDga odloka tudi temeljito pre- lagano na osnovi republiškega dogovora o davčni politiki za letos. Tako je tudi občina Kočevje po hudi „borbi“ le upoštevala republiški dogovor, 7 občin pa ga ni. V ostri razpravi v zboru KS, ki se js je udeležila tudi delegacija treh delegatov zbora združenega dela, so delegati na zvišanje davkov, ki znaša ponekod celo preko 100 odstotkov, izrekli vrsto kritik, med njimi mnoge upravičene. Vsekakor bo treba v bodoče upoštevati zahtevo delegatov, da je treba take in podobne odloke spreje- Večje davke kritizirali, a sprejeli _______Tudi v davčni politiki naj odločajo delovni ljudje in občani preko svojih delegatov učiti z vsemi tistimi, ki jih bo odlok prizadel in ki jih zdaj nihče nič ne vpraša. Predstavniki izvršnega sveta so nadalje poudarjali, da večji davki prizadevajo „zaslužkar-je“, honorarce itd., ne pa občanov oziroma organizacij združenega dela. Vendar v praksi gotovo ne bo tako. Večje davke na honorarje bodo na primer izobraževalne ustanove gotovo vkalkulirale v ceno učnih ur in jih prevrgle na „šolarje“ oziroma na OZD, ki šolanje plačujejo. Tudi drugi honorarci bodo pač zvišali za višino davka (ali celo za več) svoj honorar in ga zaračunavali OZD. Morda bi bilo bolje in koristneje - kjer ni potrebno — honorarno delo prepovedati? J. PRIMC makadamska, ni slaba. Sam kraj je oddaljen od asfaltne ceste le nekaj več kot 2 km. Posebna privlačnost je lepa in čista narava, ki kar vabi prebivalce mest. Za razvoj kmečkega turizma bi morala več storiti KS pa tudi občani sami FRANC CIMPRIČ VAS-FARA: NAČRTI KOSTELSKE MLADINE Kostelska mladina lahko s ponosom ugotovi, da je kljub težkim pogojem za delo naredila več, kot so načrtovali. Sprejeli pa smo že nov načrt do polovice letošnjega leta. V njem smo zapisali, da bomo tesno sodelovali z mladimi onstran Kolpe, kakor tudi z mladinsko organizacijo iz Livolda. Veliko dela nas čaka pri MDA „Koste! 79”. Pripravili bomo tudi več kulturnih programov in se naučili zahtevnejše odrsko delo. Več mladincev, članov PGD Vas-Fara, bo obiskovalo 45-iirni tečaj za izprašane gasilce. Nadvse svečano nameravamo proslaviti tudi letošnje jubileje. Sodelovali bomo na kvizu „Tito-revolucija-mir”, organizirali likovno razstavo, izdali jubilejno številko glasila „Kostel” in pripravili dve predavanji. JOŽE ŠTEFANČIČ Invalidi kegljajo Lep uspeh ženske ekipe Zelo delavna športna sekcija kočevskega - invalidskega društva je imela letos kegljaško ligo za kegljače z območja občine Kočevje. V njej je tekmovalo 6 moštev s po 6 kegljači. Končni vrstni red je bil tak: Ekipe: 1. Invalidi Kočevje I 7250 podrtih kegljev; 2. Invalidi Kočevje II 6859, 3. KS Mozelj 6662, 4. ženska ekipa Kočevje 6579, 5. KS Dolga vas 6551 in. 6. KS Livold 6050 podrtih kegljev. Posamezniki: 1. Pavle Krapež, 2. Miha Hrovat, 3. Jože Kocovan. Vsi so iz sekcije Invalidskega društva Kočevje. Zdaj pripravljajo že novo tekmovanje. Upajo, da sc jim bo pridružila še kakšna ekipa. Tako si invalidi nabirajo moči, likrati pa imajo razvedrilo in zabavo. A. ARKO O KOLEKTIVNEM VODENJU Prihodnja seja občinske konfefef ce ZK Kočevje bo predvidoma prihodnji teden. Na dnevnem rsdu bo med drugim poročilo o delu osnovnih organizacij ZK, program dela komiteja in razprava o pobudi predsednika Tita o kolektivnem vodenju. Prvo avtomatsko strelišče Uredili so si ga Itasovi strelci Avtomatsko strelišče za zračno orožje je te dni odprla strelska družina „Miiko Bračič" MV AVTOMATSKO STRELIŠČE - Na otvoritvi avtomatskega strelišča strelske družine ITAS Kočevje so ga gostje tudi preizkusili. (Foto: Jože Primc) ITAS, ki sodi med najuspešnejše v občini Kočevje. Strelišče je na Rudniku v bližini izobraževalnega centra ITAS. Na otvoritvi se je zvrstilo več govornikov, ki so poudarili p°; men strelstva kot športa in Prl krepitvi ljudske obrambe. N3 svečanosti so podelili zahvale ij) značke strelcem, ki so opravil1 pri urejanju strelišča največ prostovoljnih delovnih ur. Strelišče je odprl direktor Itas*, Franc Sile. Gostje in strelci so si nato ogledali strelišče, nekateri pa so ga tudi preizkusili. Za ureditev strelišča so strel' ci opravili 1.135 prostovoljni*1 delovnih ur. V strelišče so pie' uredili del nekdanjih rudniški*] delavnic. Dela so izvajali že septembra lani. Strelcem je P°' magala tudi vzdrževalna skup1' na Itasa, kije uredila fasado. mobranci, ki so bili pred hišo, ni prišel daleč. Pri Silčevem so se razbežali in iskali kritje, skednju na vasi so ga smrtno kar je Videnič izkoristil, se zadeli streli domobranskih umikal po vasi in streljal. Toda pušk. S tem je bilo končano GORNIKOVA HISA - Hiša na Gori v vasi Kržeti, kjer so domobranci 5. avgusta 1944 presenetili Albina Videniča. Med umikanjem je Videnič padel pri bližnjem Šilčevem skednju. (Foto: Primc) (TELEVIZIJSKI spored PETEK, 13. IV. JUGOBANKA 1 ^ TV V SOLI: Ruščina, Od Petka do petka, Elektronika ‘0.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina 5.OOTVVSOU, ponovitev GOLI Z EVROPSKIH NOGOMETNIH IGRISC ”•15 POROČILA y.2° LA FONTAINOVE BASNI »n DNEV1 Z GUMBKOM -OVROOC KONCERT: KEVIN i,^0 se je angleškemu študentu inu Coyneju pred domala pol-desetletjem že začel odstira- ti zastor slave, saj je ob slikanju in pesnjenju dosegal dokajšen uspeh tudi kot pevec, se je čudaški fant nenadoma izgubil v majhnem angleškem mestu, kjer je delal kot terapevt v umobolnici. Leta 1969, po štirih letih pozab|jenosti, se je znašel v Londonu, bil še naprej socialni delavec in začel zlagati pesmi za skupino Siren. Po izdaji nekaj plošč je slednja razpadla, Coyne je šel po lastni glasbeni poti, ponesel nekaj uspelih plošč, v oddaji pa ga bomo videli nastopati z nekaj odličnimi glasbeniki. 18.40 OBZORNIK 18.50 DRUŽBENA SAMOZAŠČITA SKUPNA AKCIJA Kako smotre družbene samozaščite lahko skupaj uresničujeta mestna in vaška krajevne skupnost, bodo prikazali občani ljubljanskega Tabora in vaščani Vač nad Litijo. 19.10 SPEKTER 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 7 + 7 Rdečo nit zabavnoglasbene oddaje beograjskih televizijcev bodo tudi tokrat vlekli člani skupine Sedem mladih, med njihovimi gosti pa bosta nastopila tudi pevec Leo Martin in ansambel Lole in Dubravka Zubo-vič. 21.00 SERIF V NEW YORKU 22.10 TV DNEVNIK 22.35 625 22.45 NOČNI KINO: SEST TEDNOV DOLGO JUTRO Po lastnem scenariju je film z gornjim naslovom 1967 posnel nizozemski režiser Nikolai van der Hey-de. Filmska zgodba je na moč preprosta: Francozinja, manekenka z majhnim sinom, po naključju sreča Holandca, avtomobilskega dirkača. Zaljubita se, ker pa ona govori samo francosko, pride kmalu do nesporazumov. Režiser se ni ustavljal ob redkih srečnih trenutkih zaljubljencev, pač pa je pozorno sledil vzrokom za njuna nesoglasja, poudarjal je praznino njunih odnosov, ki so privedli do bolečega razpotja. Glavne vloge igrajo Hans Culeman, Anne Colette in Hans Reiger. 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Družbena tema - 18.45 Prjjateyi glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kultura neuvrščenih — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti - 21.50 W. A. Mozart: Simfonija 38 - 22.35 Zabava vas Josephine Baker - 23.25 Kronika Sterjjinega pozorja TOREK, 17. IV. JUGOBANKA 8.45 TV V SOLI: Sadovnjak spomladi, Ali ste vedeli? , Fizika, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Zemljepis, Glasbeni pouk 14.45 TV V SOLI, ponovitev 16.20 ŠOLSKA TV: Turizem, Pod snežno streho, Vprašanja delovne morale 17.20 POROČILA 17.25 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: GORENJSKA 17.55 PISANI SVET 18.30 OBZORNIK 18.40 C AS, KI ŽIVI: ZDAJ ZA-ORI, PESEM O SVOBODI Partizanski pevski zbor ta mesec praznuje petintridesetletnico svojega delovanja, prvi nastop je namreč imel že med vojno, in to ob tretji obletnici ustanovitve OF. Od tedaj naprej je zbor dragi gost na velikih prireditvah, posvečenih NOB in revoluciji Pevci so že mnogokrat nastopili tudi na tujem, posneli so vrsto plošč, lani pa je zbor prejel nagrado AVNOJ. Zdaj se pevci pripravljajo na jubilej ni koncert. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.00 A Decaux: ROSENBERGA NE SMETA UMRETI 22.30 TV DNEVNIK 22.45 EVROPSKI OPERNI PEVCI: STUART BURROWS Ljubitelji resne glasbe najbrž ne bodo zamudili priložnosti za ogled oddaje, ki so jo posneli valeški televizijci o svojem rojaku, tenoristu Stuartu Rurrowsu. 17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Parmska kartuzija (film) - 22.40 TV dnevnik s°bota, 14. iv. Jugobanka i jJ-00 POROČILA » 05 LJUDJE IN ZEMLJA J 5 ZGODBE O PRISMUKIH ££5 GLASBENA PRAVLJICA: “ESNICA, LEVICA IN KLAVIR ,' 5 Čarobno sedlo “•05 MALI SVET ”■35 SOCIOLOGIJA DRUŽINE ! °5 J. Janicki: POTA POLJSKE p0 625 5-20 POROČILA ^25 PARTIZAN: RADNlCKI, f^os nogometne tekme ”•20 TAKO SE SNEMA FILM O ZMARINU, mladinski film NAS KRAJ: JURlSCE w MUPPET SHOV (gostuje Rita Moreno) 19.30 TV DNEVNIK JO-OO E. Ungari - G. Amico: PET ^tnih Časov Tokrat bo na sporedu prvi od štirih delov italijanske nadaljevanke, ki je pri zahodnih sosedih vzbudila veliko zanimanje, bila pa je deležna tudi pohvalnih besed kritikov na beneškem filmskem bienalu. Scenarij je skupaj z Enzom Ungarijem napisal Gianni Amico, ki je opravil tudi režiserske posle, kritiki pa ugotavljajo, da se je povsem izognil nepotrebni melodramatičnosti, ki se običajno prikrade v stvaritve s podobno tematiko. Gre namreč za pripoved o življenju v domu za ostarele, kjer utrujeni ljudje iščejo in najdevajo marsikaj', s čimer napolnjujejo življenjsko jesen. Igrajo Gianni Santuccio, Tino Carraro, Tino Scotti, Clelia Matania, Elsa Merli-ni, Carlo Romano, Concetta Barra, Roy Boisier in drugi. 21.10 ZARES ČUDEN PAR, film Scenarij za ta ameriški film, ki ga je 1967 posnel Gene Saks, je po lastnem gledališkem delu priredil Neil Simon. Sprva ni jasno, da gre za komedijo, ko pa se čudni dogodki zapletejo, se gledalci lahko smejijo pripetljajem dveh prijateljev, od katerih eden se loči od žene in skuša narediti samomor. Simon je o delu dejal: ,.Pomembno je, da glavna junaka o sebi ne mislita, da sta smešna. Zato delujeta resno, kot so na videz resne tudi njune težave. Samo tako gledalci lahko najdejo skupne točke z zgodbo." Ob Jacku Lemmonu in Walteiju Matthauju igrajo glavne vloge še John Fiedler, Herb Edelman in Monica Evans. 22.55 TV DNEVNIK 18.10 Poročila — 18.15 Narodna glasba - 18.45 Krilati farmacevti — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Večer z Duetom Jakovčič - 21.00 Poročila - 21.10 Iz oči v oči ^De LJA, 15. IV. °ugobanka I 9}0 POROČILA 5 ZA J. NEDELJSKO DOBRO ANSAMBEL VILIJA 9 AriCa in Štirje kovaCi Lo^i^MankoMtz: DICKENS IZ l0^5 NEHAJ ŽE, mladinski film najstletneg3 Stefana starša zapo-sta nenehno v službi, se vzgaja po svoje, žepnino, »J0™ za hrano, pa daje na jyto ’ J^jU želi si kupiti t. i. go-cart njuno mat* *n °če spoznata, da j, ^nemarjanje kvarno deluje diti „a’ ^ušata zamujeno nadokna-’a Mefr- —-* 1—»--* Pridi an stvari jemlje take, kot e do nevšečnega zapleta, ko o? « i —— tivTovviivga ivu Stjf. deklica med prerivanjem s kriv n°m Poškoduje. Fant sicer ni ta,’ a Vs> ga obtožujejo, zato po- Vf S 'gozd. 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA KATASTROFE VESELI TOBOGAN: MOST NA SOCl KAKTEJE Športna poročila PRIMORSKA POJE 79 POROČILA RUŠILCI JEZOV, film Pred četrt stoletja je ta angleški film posnel Michael Anderson, filmsko dogajanje pa se odvija 1943. Gre za pripoved o Barnesu VVallisu, ki je izumil nenavadne bombe, s katerimi so zavezniki uničili jezove na reki Rhur. Igrajo Michael Redgrave, Richard Todd, Basil Sidney, Derek Farr, Patrick Barr, Uršula Jeans in drugi t22?DELJEK, 16. IV. °Ugo BANKA 1 9.0o ^ ^Ol-l: Obleka, Industrij-ftostj x l^i kombinat Osijek, Za }0.00 Razvoj človeka r. ^ SOLI: Materinščina, tl-00 Fizika V SOLI: Za najmlajše 15.00 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev 17.15 POROČILA 17.20 VRTEC NA OBISKU: POLŽ IN ŽABA 17.35 KATASTROFE 18.05 POT SAMOUPRAVLJANJA Delovni naslov tokratne oddaje je Družbena reprodukcija. Beseda bo torej tekla o dohodkovno povezani celoti neke proizvodne dejavnosti. Seznanili se bomo z vsemi vidiki take proizvodne povezanosti, to je od surovine prek predelave do izdelka, pri tem pa je še kako pomembna tudi organizacijska in samoupravna povezanost. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19,30 TV DNEVNIK 20.00 I. A Gončarov: NAVADNA ZGODBA Na sporedu bo drugi del sovjetske televizijske drame, posnete po isto-naslovnem romanu pisatelja Ivana A. Gončarova. 21.15 KULTURNE DIAGONALE 21.55 TV DNEVNIK 22.10 MOZAIK KRATKEGA FILMA: V ISKANJU IDEALNE SLIKE 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Usoda nekega Carlija - 18.05 Pravljica - 18.15 Živeti v družini - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.15 Celovečerni film - 22.35 Kronika Sterijinega pozorja SREDA, 18. IV. JUGOBANKA 9.00 TV V SOLI: Matematika, Pokrajina in prostor, Logika v pogovoru 10.00 TV V SOLI: Izobraževalni film, Risanka, Kocka, kocka, Reportaža 17.35 POROČILA 17.40 ZGODBE O PRISMUKIH 17.50 OD SLIKE DO SLIKE Kje živi danes umetnost? V muzeju? V oblikovanju reklam? Ali smo še sposobni umetnost pristno doživljati? Na ta in podobna vprašanja bo skušala odgovoriti nanizanka švicarskih televizijcev. Tokrat bo na sporedu že drugi deL 18.20 NE PREZRITE 18.35 OBZORNIK 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: PORABJE Tretji del oddaje o Porabju bo prikazal vzgojo in izobraževanje slovenske narodnosti na Madžarskem. Srečali se bomo tudi s člani slovenskega literarnega krožka iz monoštr-ske gimnazije in nekaterimi po-ustvarjalci folklornega in pevskega ljudskega izročila. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: NORI DNE- VI Po dapem času bo spet na sporedu jugoslovanski film. Nore dneve je pred dvema letoma po lastnem scenariju kot svoj prvi celovečerec posnel Nikola Babič, kije bil pred tem znan zlasti kot ustvarjalec kratkih dokumentarnih filmov. Stvaritev, ki jo bomo gledali drevi, govori o zdomcih, ki ob praznikih preživijo nekaj dni v domačem kraju. Vrstijo se prizori družinske ljubezni, obujanja spominov, razkazovanje na tujem pridobljenega bogastva. V domači gostilni se toči na veliko, nekateri kvartajo, dobivajo ali izgubljajo, se sporekajo. Norih dni je kmalu konec, slovo je težko, zdomci spet odhajajo v neprijazne kraje. Glavne vloge igrajo Zvonko Lepetič, Ilija Ivezič, Spaso Papac, Hermina Pipinič in Marija Sekelez. 21.45 od Štirih do ene, od OSMIH DO TREH 22.30 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo 21.30 Zabavnoglasbena oddaja - 22.15 TV dnevnik 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V. Mimica: ANNO DOMINI 1573 21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA 21.30 TV DNEVNIK 21.45 RISANKA 22.00 GLASBENA ODDAJA 22.15 Športni pregled 22.45 CRVENA ZVEZDA: DINAMO, reportaža z nogometne tekme 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.15 Kanada: ČSSR (prenos 2. in 3. tretjine hokejske tekme s svetovnega prvenstva v Moskvi).- 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Film tedna ČETRTEK, 19. IV. JUGOBANKA 8.55 TV V SOLI: Matematika, TV gledališče, Od Rugovske soteske do Prištine 10.00 TV V SOLI: Francoščina 10.30 TV V SOLI: Umetnost, Kemija 13.55 PRENOS HOKEJSKE TEKME S SVETOVNEGA PRVENSTVA V MOSKVI 16.30 ŠOLSKA TV: Turizem, Pod snežno streho, Vprašanja delovne morale Prvi prispevek bo šolarje seznanil z geografskimi značilnostmi Jugoslavije, poseben poudarek pa bo na naravnih lepotah, zaradi katerih je naša domovina zaslovela kot izredno privlačna turistična država. V zadnjem času ne privlači zgolj jadranska obala, turistično zanimiva je čedalje bolj tudi notranjost. Drugi prispevek bo prikazal, kako je moč napraviti zasilno bivališče v hribih, kjer je veliko snega in hud mraz. Zaključni prispevek oddaje pa bo govoril o delovni morali oz. o številnih dejavnikih, od katerih je odvisen odnos do dela. 17.30 POROČILA 17.35 PRAGA 17.55 TELEVIZIJA BREZ TREBUHA 18.35 OBZORNIK 18.45 Čarobno sedlo 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 OCI KRITIKE 20.45 V NEMČIJI SE KAC NI Televizijski feljton bo govoril o dveh dečkih bratih, ki se na tujem počutita nebogljena, prepuščena sama sebi in tujemu, pogosto sovražnemu okolju. Zato pobegneta v domovino k babici in dedu. Oddaja bo skušala opozoriti na stiske zdomskih otrok, katerim sta tuja tako tujina kot domovina. 22.30 TV DNEVNIK 17.25 Prenos hokejske tekme s svetovnega prvenstva v Moskvi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.00 Poročila - 23.05 Kronika Sterjjinega pozorja PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 13. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Kje delajo svinčnike). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Preskušanje novih sort vrtnin). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (J. Sever - B. Savicki: Prepir v orkestru). 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki in logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 14. IV. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 F. Mendelssohna Sonata v F duru za violino in klavir. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Lekšan: Naprava in oskrba sodobnih breskovih nasadov). 12.40 Veseli domači napevi 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevcem Danijem Maršanom. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 1 8.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 15. IV 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (V. Donič: Medeno življenje). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce.. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (J. Mlakar: Usodno štolcanje). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Instrumentalna zabavna glasba jugoslovanskih skladateljev. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 16.45 Glasba neuvrščenih. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (J. Worms: Pardon, gospod). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Glasbena parada Radenci 79. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 16. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na roti. 10.05 Rezervirano za... 2.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Tatjana Bru-mat: Spomladi cvetoče blazinaste trajnice). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 17. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Rezervirano za... 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Ludvik Kosi Usahli medoviti viri bodo spet medili). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 M. Ravela Posmrtna sonata za violino in klavir. 18.15 B. Ipavca Serenada za godala. 18.35 Jugoslovanska vokalna ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stol. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.45 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra (I. Potrč - H. Gruen: Zločm). 22.20 S plesnim orkestrom RTV Ljucnana. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 18. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Rezervirano za . .. 1 ?. 10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Lado Eleršek: Obvejevanje gozdnega drevja). 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Kar radi poslušajo. 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Naš gost. 20.15 Koncert za besedo (Pogovor). 20.40 Dela slovenskih skladateljev. 21.05 Odlomki iz Haydnove opere Nezvestoba in razočaranje. 22.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 19. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Rezervirano za... 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti (Ludvik Strobl: Organizacija potrjevanja posevkov v letošnjem letu). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Mehurčki. 14.20 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Jezikovni pogovori. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Vsa zemlja b z nami zapela. 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 18.35 Skladbe slovenskih skladateljev. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.05 Literarni večer (Slovenska poetična drama). 21.45 Lepe melodije. 22.20 Plesna flasba iz jugoslovanskih studiev. 3.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. 0.05-4.30 Nočni program. fmmnm ■ rili i 11 f | f * Četrtek, 12. aprila - Lazar Petek, 13. aprila - Ida Sobota, 14. aprila - Valerij Nedelja, 15. aprila - Helena Ponedeljek, 16. aprila - Bernardka Torek, 17. aprila - Rudolf Sreda, 18. aprila - Konrad Četrtek, 19. aprila - Ema LUNINE MENE 19. aprila ob 19.30 - zadnji krajec BRESTANICA: 14. in 15. 4. madžarsko-jugoslovanski barvni film Privatni preroka, javne vrline. BREŽICE: 13. in 14. 4. ameriški barvni film Veliki izziv. 15. in 16. 4. hongkonški barvni film Pest velikega zmaja. 17. in 18. 4. italijanski barvni film Zbogom in gotovo. SLUŽBO DOBI TAKOJ ZAPOSLIM kvalificiranega ali priučenega avtokleparja. Sam-* sko stanovanje zagotovljeno. , Avtoličarstvo Avgust Košak, Ločna 16, Novo mesto. VAJENCA za kovinostrugarja-stroj-nega ključavničarja ali rezkalca sprejmem takoj ali po dogovoru. pničar, Cegelnica 39 a, Novo mesto. FRIZERSKO pomočnico išče frizerski salon „CVETA“, Citalni-ška 1, Novo mesto. V spri > Sla GOSTIŠČE »HENČKOV DOM“ išče samostojno kuharico in dekle z veseljem do dela v kuhinji za priučitev. Hrana in stanovanje v niši, plača po dogovoru. Naslov: Henčkov dom, Novo mesto, p. p. 27, tel. (068) 23-770. INŠTRUKTORJA za angleščino za 2 1. srednje šole iščem. Hren, M. Sile 3 ali tel. 23-344 - popoldne. STANOVANJA TRISOBNO stanovanje v Kristanovi prodam. Informacije po telefonu 24-786. ISCEM sobo za nedoločen čas. Pla- čam vnaprej. Naslov v upravi lista 79). Motorna vozila 22 KRŠKO: 14. in 15. 4. angleški film_ Znamenje. 18. 4. ameriški film Tri žene. 19. 4. ameriški film Dekle za slovo. MIRNA: 17. 4. film Štirje mušketirji. MIRNA: 17. 4. film Štirje mušketirji. MOKRONOG: 14. in 15. 4. film Posilstvo. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 13. do 15. 4. angleški barvni film Ljudje, izgubljeni v času. 16. in 17. 4. francoski barvni film Vse življenje je pred teboj. 18. in 19. 4. madžarski barvni film Noč čednosti v javni hiši. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 12. do 15. 4. film Prišel je tiger. 15. 4. film za otroke Tom Jerry. Od 16. do 18. 4. italijanski film Veter, plane, bes. RIBNICA: 14. in 15. 4. italijanski barvni film Škofova spalnica. SEVNICA: 14. in 15. 4. film Grof Monte Kristo. 18. in 19. 4. film Hopa copa v postelji. IZJEMNA PRILOŽNOST! Po ugodni ceni lahko kupite dobro ohranjen renault 4, letnik 1974. Oglasite se na naslov: Milan Zdravlje, Zalog št. 2 pri Novem mestu. PRODAM NSU 1200, letnik 1971. Anica Berkopec, Dol. Straža 63. PRODAM RENAULT 4, letnik 1978, mesec april. Cena po dogovoru. Ogled od 15. ure dalje. Vera Miklič, Dol. Dobrava 1, Trebnje. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 72. Jože Kos, Crmošnjice 18, Stopiče, telefon 22-402. PRODAM osebni avto 101, letnik 73. Naslov: Somrak, Paderšičeva 16, telefon 23-389. AUSTIN 1300, letnik 71, neregistriran, vozen, z radiom, prodam. Jamnik, Kočno 1, Krško, telefon 71-262. POCENI prodam škodo S 100, letnik 70, v dobrem stanju. Marko Kirar, Cadraže 1, Šmarješke Toplice. PRODAM opel kadett, letnik 1972, dobro ohranjen, prevoženih 85.000 km. Anton Rus, Zemelj 5, Gradec (v popoldanskem času). SPAČEK 75, neregistriran, sicer je v brezhibnem stanju, naprodaj. Telefon 23-715. (1554/7? ZAKONSKEMU PARU brez otrok oddam dvosobno ali enosobno stanovanje za predplačilo dve leti (lahko kredit). Javite se na telefon 22-793 od 8. do 15. ure. ODDAM garsonjero v ul. Marjana Kozine v Novem mestu. Ponudbe na telefon (068) 23-003. PRODAM traktor -Tomo Vinkovič (18 KS). Stanko Okoren, Draga 5, Šentrupert. BMW 1600, 1. 67, brezhiben, registriran do februarja 1980, poceni prodam. Zorc, Rostoharjeva 82, Krško. PRODAM 126 P za gotovino. Telefon 21-034. PRODAM traktor (18 KS) Tomo Vinkovič. Ivanka Breznikar, Draga 3, Šentrupert. PRODAM SIMCO 1000 GLS ali zamenjam za manjši avto (po možnosti 850). Naslov v upravi lista (1514/79). PRODAM škodo S 100, letnik 1972, registrirano do 4. 4. 1980. Bobič, Grajska la, Kostanjevica. PRODAM po ugodni ceni traktor Ferguson 35, generalno popravljen, vse novo. Lahko tudi s plugi. Franc Gošek, Sedem 7, 68290 Senovo. PRODAM vvartburg, letnik 70. Mihelič, Cešence la, Mirna peč. UGODNO prodam zastavo 750, letnik 1970. Ivan Froljančič, Loka 14, 68310 Šentjernej. TRAKTOR fiat 25 s priključki prodam. Slavko Novak, Orehovica 16, Šentjernej. PRODAM traktor Ferguson ali Fahr (18 KM) s koso. Jože Felicijan, Vel. Podlog 37, Leskovec pri Krškem. PRODAM austin 1300, letnik 70, po zelo ugodni ceni. Anton Smolič, Preska 16, Dobrnič. RENAULT 4, letnik 1974, ugodno prodam. Informacije po telefonu 25-380 torek popoldne. UGODNO prodam zastavo 101, letnik 1975. Naslov: Pelko, Dol. BMVV 2002 71/3, prevoženih 138.000 km, oker barve, prodam. Telefon 76-073. Z 101 SUPER 77/11, prevoženih 25.000 km, prodam. Informacije po telefonu 76-319 po 15. uri. PRODAM zastavo 750 luxe, letnik 1976. Naslov v upravi lista (1593/79). UGODNO prodam zelo dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974—julii. Hočevar, Marjana Kozine 12, Novo mesto, telefon 21-795. PRODAM karamboliran fiat 750 (za dele). Abunar, Crmošnjice 12, Stopiče. PRODAM fička, letnik 75. Marjan Stefanič, Pristava 13, Podbočje. PRODAM osebni avto VW, letnik 64, registriran do 8. 3. 80. Ogled možen popoldan od 13. ure dalje. Cena po dogovoru. Janez Mihalič, Ratež 44. PRODAM traktor Zctor (25 KM), dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (1604/79). PRODAM FAP s hijapom. Jože Bratkovič, Šentjernej n. h. PRODAM avto R 12, letnik 75. Toplice 5, telefon 85-734. POCENI prodam prinza 1000 C, letnik 1966, dobro ohranjenega 6000 km po gener. popravilu. Jože Mikec, Koštialova 10, Novo mesto. SPAČKA 74, obnovljenega, prodam (tudi na kredit). Telefon 21-149 do 14. ure, rezen sobote in nedelje. PRODAM zastavo 101, letnik 74. Naslov v upravi lista (1558/79). PRODAM NSU 1000 (nevozen) skupaj ali po delih. Ogled v soboto in nedeljo pri Janezu Turku, Žužemberk 154. PRODAM Z 101, 1 76. Ogled v soboto in nedeljo. Ul. Breg 17, Franci Novosel. PRODAM škodo, letnik 1975, gara-žirano, registrirano do aprila 1980. Jože Šetinc, Brežina 90, Brežice. UGODNO prodam dobro ohranjeno škodo 110 L, letnik 1971. Ogled možen vsako popoldne ter v soboto in nedeljo ves dan. Cena no dogovoru. Franc Lavrič, Gor. Ol adišče 4, Dol. Toplice. P R O D A M PRODAM garažo 17 m2 v bloku na Ragovski. Naslov v upravi lista (1627/79). PRODAM ostrešje z opeko, primemo za garažo ali vikend. Informacije na tel. št. (068) 83-241. PRODAM 800 kg suhega sena. Mirna peč 2. BALKONSKA vrata in dve tridelni okni (160 x 140 cm) z roleto, poceni prodam. Stalcar, Semiča 17. PRODAM 3000 kg sena. Marija Godler, Mali Cerovec 5, Stopiče. n nn ak i :i ■ ____f. PRODAM kosilnik in gumijasta silnic kolesa za novejši tip kosilnice Agrija ter originalno bočno kosilnico za traktor Ursus v zelo dobrem stanju. Ivan Lahne, Za-I grad 15, Škocjan pri Novem mestu.i. PO UGODNI ceni prodam betonsko železo. Beceie, Smolenja vas 63 a, Novo mesto. PRODAM kosilnico Alpina v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Jože Sever, Pribišje 2, Semič. PRODAM večje število podpor, uporabnih pri gradnji hiše. Re-povž, Srebrniče 2 a, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen vinski sod (800 1). Albin Golob, Ratež 33. ZARADI selitve prodam kuhinjsko pohištvo, pult, visečo omaro, mizo, stole, pomivalno mizo, jedilni kot, štedilnik na drva in sobno kombinirano omaro. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Naslov: Lojzka Saje, Ob Težki vodi 1, (Šmihel), Novo mesto. UGODNO prodam kosilnico BCS v dobrem stanju. Janez Kirar, Cadraže 1, Šmarješke Toplice. PRODAM otroško sobo (pogradi). Kobler, Ragovska 16, 68000 Novo mesto. UGODNO prodam nov kavč in dva fotelja. Knez, Gornja Straža, novi blok 1. Ogled od 14. do 17. ure. PRODAM birmansko belo dolgo oblekco za 12 let staro punčko. Cilka Jakše, Hrastje 15, Šentjernej. PRODAM dve kosilnici BCS, ena Diesel, popolnoma nova, druga na petrolej, dobro ohranjena. Janez Kozlevčar, Sp. Blato 10, Grosuplje. PRODAM plug za traktor Pasquali. Alojz Habinc, Kremen 20, Krško. PRODAM takoj 1500 kg suhega sena in oddam košnjo (2 ha), dostopno z mehanizacijo. Ogled v nedeljo, 8. aprila, ali kasneje v Gabrijelah 23, Krmelj. PRODAM gumi zapravljivček (feder voz) z dvema sedežema, 16-colski gumi voz, kozolec cvitar na dve okni. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Albin Novšak. Dol. Bo- štanj 39, 68294 Boštanj. PRODAM 9 let starega konja, obračalnik za seno Maraton, voziček BCS (110 cm). Janežič, Hrastovi-ca 16, Mokronog. PRODAM malo rabljeno stilno omaro za dnevno sobo. Ogled vsak dan od 16. dalje. Fani Vidmar, Mestne njive 7/17. NOVO motorno škropilnico Stihi prodam. Telefon 85-107. PRODAM klavirsko harmoniko in traktorski kultivator. Selak, gostilna, Dobrava. PRODAM grab|je za BCS Maraton, malo rabljene. Jože Perko, Drenovec, 68344 Vinica. PRODAM 500 1 vina. Naslov v upravi lista (1556/79). UGODNO prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Ogled: četrtek in petek od 15. do 17. ure. Mazo-vec, Kettejev drevored 43, Novo mesto. PRODAM junca za vprego. Jože Mišjak, Boričevo. PRODAM ostrešje za vikend in gradbeno barako. Golob, Bršljin 43. Vinko Blatnik, Uršna sela 123. PRODAM zastavo 750, leto izdelave 1973. Brane Derganc, Loke 15, Straža. PRODAM traktor (18 KM), letnik 60, s hidravliko, avtomatsko kljuko, plugom, koso in prikolico ali brez nje. Franc Kirn, Brezovica n.h. Mirna. PRODAM zastavo 750, letnik 1974, dobro ohranjen. Alojz Piltaver, Krška vas 57. PRODAM Z 750 po delih. Telefon 23-906. PRODAM golfa, starega 9,5 mesecev. V Brezov log 44, Novo mesto. PRODAM opuščen vinograd v Čreš-njieah pri Otočcu. Dostop je možen z vsakim vozilom. Informacije: Otočec 6. PRODAM v Selih pri Straži (Novo mesto) hišo z gospodarskim poslopjem, sadni in zelenjavni vrt. Vseljivo takoj po izplačilu. Naslov v upravi lista (1522/79). KUPIM KUPIM DYANE 6 ali spačka, starejši letnik, v nevoznem stanju. Marko Kirar, Cadraže 1, Šmarješke Toplice. RAZNO JOŽICI PUNGERČARJEV1 vse naj-bope za 19. rojstni dan in veselo nedeljsko popoldne želijo vsi, ki jo imajo radi, posebno pa ata in V SPOMIN 27. APRILA bo praznovala dobra in skrbna teta TEREZIJA GOLOB 23. aprila bo minilo pet žalostnih i let, odkar me je za vedno zapustil moj ljubljeni mož iz Zdinje vasi 80-letnico življenja, akiju................... PRODAM parcelo, primerno za vikend in za vinograd, v Vinjem vrhu pri Beli cerkvi. Naslov v upravi Usta (1524/79). PRODAM nov vinograd na terasah na sončni legi, primerno za vikend. Alojz Zibert, Kladje 9, 68283 Blanca. PRODAM travnik v izmeri 85 arov pri Občinah nad avtocesto. Informacije pri Antonu Zupančiču, Velika Loka 35. PODKLETEN vikend v četrti fazi gradnje z vinogradom prodam. Gerkšič, Viniška 5, Črnomelj. PRODAM vinograd na Mckovcu, primerno tudi za vikend. Možnost nakupa in ogleda v nedeljo, 22. aprila, ob 14. do 16. ure. Ivan Drab Gornja vas 6, Šmarješke Toplice. UGODNO prodam posestvo z gospodarskim poslopjem in starejšo hišo, pribUžno 3,5 ha zemlje in gozda. Javite se na naslov: Kidričeva 5 ali ul. heroja Slaka 15, Trebnje. V NOVEM MESTU prodam večjo hišo z vrtom, primerno za stanovanje in lokal. Naslov v upravi lista )1575/79). Za visoki jubilej ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Marija, Anica, Cvetka in Tone z družinami. TONE RATAJ DRAGEMU in skrbnemu očetu FRANCU MURNU iz Podgore želijo za njegov 60. rojstni dan obilo zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu svoje družine žena Slavka, sin Franci, hčerke Marija, Danica z možem Milanom, Slavka z možem Karlom, sestra Micka, Marko in Tomaž pa mu pošiljata koš poljubčkov. Kronovo Cas beži, a ne izbriše žalosti. Kako žalosten je dom brez Tebe, Ti pa molčiš, ne slišiš mojih klicev, ne molčiš, ne slišiš mojih —- » vidiš grenkih solza. Tone, nikoli te . ne bom pozabila. Bolečina in žalost v srcu bo ostala, dokler ne bom jaz> kakor zdaj ti, v grobu spala. Vedno žalujoča Tvoja žena Pepca KUPIM APE CAR Piogjo, novejši tip, z volanom, nosilnosti 600 kg. Ponudbe takoj pošljite na upravo lista pod šifro „DOBRO PLAČAM". KUPIM DIESEL motor (nad 10 KM). Franc Kolenc, Dol. Kamen-ce 61 b, Novo mesto. KUPIMO kmečko hišo v okolici Otočca, Šmarjcte ali Bele cerkve, ošlji Ponudbe pošljite na KGP Novo-grad, Novo mesto, TOZD Vodovod in kanalizacija. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube ELE OZIMEK roj. LESAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali številne vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Najlepše pa se zahvaljujemo sostanoval- cem, vozniku reševalnega avtomobila tov. Ladu Peterlinu, govorniku, pevcem in ribniški pihalni godbi. Žalujoči: mož Julijan, hčerki Elica in Vlasta, sin Julijan, brat Ivan z družinami in sestra Cilka ter drugo sorodstvo Ribnica, dne 30. marca 1979 ZDAJ je mogoče tudi takrat, ko zdravila niso bila uspešna, na znanstven način po metodi pogojne^ refleksa ozdraviti močenje v posteljo z elektronsko napravo ,,Artur", Id jo dobite pri Elektro-mehaniki ARTNAK, Celje, Lopata 11 ali tel. (063) 28-966. Pošiljam tudi po pošti. ODDAM garažo v ul. Matjana Kozine v Novem mestu. Ponudbe po telefonu (068) 23-003. FANT, 38 let, uslužbenec, mirnega značaja, nealkoholik, nekadilec, išče sebi primerno dekle ali vdovo, delavko od 25 do 40 let. En otrok ni ovira. Oglas naj ne moti. Resne ponudbe pod „OSAM-LJEN“. iffOBVESTILA I ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče JOŽE BERGANT iz Otavnika 15, Tržišče Pokopali smo ga 24. februarja na pokopališču na Slančjem vrhu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje ter vsem, ki ste gr spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma za poslovilne besede, organizaciji SZDL, Društvu upokojencev Tržišče in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoča hči Slavka in sin Matjan z družinama VABIMO vse iz območja Črnomlja, kateri bodo praznovali in želijo praznovati letos „ABRAHAMA“, da se udeleže sestanka, ki bo dne 14. aprila ob 18. uri v gostišču ZVAB na Lokah. NOVOST! Vrtnarska dela, načrtova- nje, novogradnja in vzdrževanje z Švici večletnimi izkušnjami v pričnem izvajati avgusta. Informacije: Vrtnarstvo Franc Ncče-mer, Veliki Podlog, 68273 Leskovec, ali Cvetličarna Kerin, Krško. ROLETE in žaluzije vseh vrst z dveletno garancijo vam izdeluje Roletarstvo Medle, Žabja vas 47, telefon 23-673. Se priporočamo! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica RADETA PARAŠA se iskreno zahvaljujemo tovarni zdravil Krka, komandi gimnazija Novo mesto, vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Olg?, brat in sestra ter drugo sorodstvo 15 DOLENJSKI LIST PRODAM star vinograd (10 arov) v bližini Mirne peči v Hrastju. Naslov v upravi lista (1582/79). GOZD mešan, pribl. 35 a, prodam v bližini Mirne peči. Ponudbe pod „RESEN KUPEC". PRODAM na lepem kraju novo zidanico v Beli krajini nad Semičem in nov vinograd s 350 trtami. Dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (1595 /79). PRODAM gradbeno parcelo z obstoječo hišo v Smolcnji vasi. Informacije dobite pri Marjanu Matiče-viču, Ratež 10, vsak dan po 15. uri. PRODAM stanovanjsko hišo v Gradcu. Spodnji prostori v velikosti 220 m2 so namenjeni za obrt. Hiša je zgrajena do tretje faze. Janez Škabar, 'Gradac 42, Bela' krajina. JOŽE PRHNE, Orehovica 15, Šentjernej, prepovedujem delanje škode ali poškodovanje vrtne ograje na parceli 2762, sadni vrt, v Orehovici. Kdor tega ne bo upošteval, gr bom sodno preganjal. IVAN PODKRAJŠEK, Okrog 20, Šentrupert, prepovedujem vsako vožnjo z vozilom in hojo po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodnijsko preganjal. m riTBUirea ISKRENE čestitke za 12. rojstni dan ANDREJCKU BUKOVEC iz Vavte vasi 51, Straža - želi Cvetko. DRAGEMU možu in skrbnemu očku JOŽETU KOŠMRLJU z . Malega Slatnika za njegov 50. rojstni dan iskreno čestitajo in mu želijo še mnogo zdravih let žena Anica ter sinova Bojan in Andrej. IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKl-LIST.Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brc žice, Cmomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Se nica in Trebnje. A IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed- nik: Slavko l.upšina 'd V. iJIdTAO i.upauiu. | UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni m odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj. MarJa Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja. Jožica Teppey,•*v* Zoran in Alfred Železnik. Tehnični utednik Priloge: Dušan Lazar-Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. . IZHAJA vsak četrtek - Posamezpa številka 6 din, letna naročnin 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za in°zc”l stvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna drag valuta v tej vrednosti) Devizni racu 52100-620 107-32000 009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na do*0*'1'' j strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na P■ strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaU J beseda 5 din Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 oti.j. 1. 1979 Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skup , ne SRS (št. 421 1/72 od 28. 3.. 1974) se za Dolenjski list ne plačuj davek od prometa proizvodov. .. .. TF.KoCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mesm* 52100-603-30624 Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto,J-1*1, talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23 606 Naslov uprave: 6 Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23 61 1. - Ne jn čenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek. In . prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto Barvni filmi in tisk. J ska pravica, Ljubljana. . DOLENJSKI UST Št. 15 (1548) 12. apulf I ZAHVALA V 71. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dobri, skrbni in dragi mož, ate, stari ate, brat, tast in stric VINKO REŠETAR Mali Podlog 11, Leskovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali °b strani in nam izrekli sožalje. Posebna hvala kaplanu za opravljeni obred, tovarni Celuloze in godbi, članom Hotela Šmarješke Toplice za vence in spremstvo, Kovinarski in tov. Francu Anžičku za venec Ivanu Pečariču za venec in spremstvo to vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, ter za vence in cvetje. žalujoči: žena Betka, hčerke Marija, Fanika, Dragica z družinami, sin Zvone z ženo, sin Martin ter mali vnuki : i ------------------------------------------------------ PriiatV ^>ose*5ej se zahvaljujemo žrtvoval ni m sosedom in ^hvar em 23 nesel,ično pomoč v težkih trenutkih. Enako se ‘Jujemo tudi župniku za obred in lepe poslovilne besede, Čm neitl.u Pevskemu zboru za žalostinke, podružnici SDK in ul116*'!’ ZZB Črnomelj ter govornikoma tov. Antonu Maleriču glaSkZetu Birkelbachu za oris pokojnikovega življenja, veselja do gojjb*5 ln Požrtvovalnega dela pri godbi. Lepa hvala vsem drugim Spremcn'k°m >n članom gasilskega društva za častno stražo, ^ stvo in igranje na poti k preranemu grobu. stricem Francem žalujejo brata Stanko in Janko ter sestra Tina z družinami m sočustvovali z nami tor mu podarili toliko lepega ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dragega sina, brata in bratranca HERMANA RUPRETA iz Sp. Staregs grada ** iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam Pomagali in z nami sočustvovali, nadalje vsem, ki ste mu darovali Vence in nam izrekli sožalje ter pokojnika v tako velikem številu Nemili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo delovni ?r88nizaciji in sodelavcem tovarne celuloze, govorniku ob krsti Mahnetu za poslovilne besede ter župniku in kaplanu za °Pravljeni obred. Žalujoči: zaročenka Anica, oče Martin, sestri Erika in Zdenka ter drugo sorodstvo Sp. Stari trg, dne 7. marca 1979 ZAHVALA Ob bridkem in nenadnem slovesu od našega dragega brata in strica FRANCA GRDIŠA roj. 1912.1eta iz Črnomlja, Ul. Mirana Jarca 12 Snan*"10 's*creno" “hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 70. letu starosti za vedno zapustil naš dragi in dobri oče FRANC ŽUŽEK iz Okiča pri Boštanju Pon6'^ Se ,Za!W^iujemo sosedom in sorodnikom za nesebično 'er nr. V , ‘Jenutldh, vaščanom, prijateljem in znancem soiaii 8°VS, °. Podie,je Sevnica in Lisca Sevnica za izrečeno Posnro podojene yence in cvetje in vsem, ki ste pokojnika 2diavc!!' na njeg°y ™.dni' P04*- Najlepše se zahvaljujemo tudi nost • nemu osebju Zdravstvenega doma Sevnica za požrtvoval-Pn nudenju zdravniške pomoči. uj°ča: žena Rozalija, sin Franci z družino, hčerka Rozika z družino ter drugo sorodstvo Okič, dne 15. marca 1979 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, tete in svakinje MARTINE POČRVINA roj. ŽAGAR iz Birčne vasi 34 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se duhovnikoma za lepo opravljeni obred, osebju pljučnega oddelka splošne bolnice za skrb in nego, pevcem za zapete žalostinke in kolektivom SGP Pionir, Industriji obutve, Novograd TOZD Gradbeništvo in računovodstvu tovarne Novoteks. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Jože z družino, Ivan z Vid o, hčerke Ani, Mici Vida in Slavka z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Dne 30. 3. 1979 nas je v 77. letu starosti nepričakovano zapustil ljubi mož, skrbni oče, brat, bratranec in stric JANEZ ŠAVORN s Hrasta pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Radoševim, Pečavarjevim, Brajkovičevim in Belopavlovičevim za pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo sc IMP-ju ter ZB Hrast za podarjena venca, ZB Hrast in DU Metlika za prapore ter godbi. Zahvala govornikoma, Janku Popoviču za govor pred domačo hišo, tov. Žlogarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in župniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Rezka, sin Jani, brata in sestre ter drugo sorodstvo ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN GIMPELJ iz Črmošnjic 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo sem dolžna internemu oddelku splošne bolnice Novo mesto, zdravnikom in strežnemu osebju, ki so mu lajšali bolečine, tovarni Novoles Straža, Novoteks Novo mesto za podarjena venca, ZB in GD, ZRO Stopiče, tov. Žanu Hrenu za organizacijo pogreba, nosilcem praporov, govornikom, pevskemu zboru Stopiče ter godbi Novo mesto in družini Mikčevi in Novakovi. Zahvala vsem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. Žalujoči: žena Olga, hčerki Ivica in Zdenka z družinama, sestra ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage mame S ANE CVELBAR rojene SMREKAR iz Gorenje vasi pri Šmarjeti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali lajšati bolečino, se v tako velikem številu poslovili od nje, darovali v njen spomin ter nam izrekli sožalje. Župniku in proštu se zahvaljujemo za obred, pevcem iz Mokronoga pa za poslovilne pesmi. Žalujoči otroci Francelj, Anica, Marička, Silva, Jože, Cvetka in Lojze z družinami, sestre Tončka, Pepca, Karlina, Vida, brat Tone in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene. mame, stare mame in sestre DANICE GOLOB iz Šentjerneja 108 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Franc, sin Slavko z družino, sestra Anica z družino in drugo sorodstvo CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD„VZDR2EVANJE IN REKONSTRUKCIJE" NOVO MESTO OBJ A VLJA licitacijo ki bo dne 24. 4. 1979 ob 9. uri pri TOZD »Vzdrževanje in rekonstrukcije". Novo mesto. Bučna vas 42, za odprodajo osnovnega sredstva: kombi MINIBUS IMV 2200 D. Izklicna cena je 126.000,00 din, kupec plača prometni davek. Interesenti morajo položiti 10-odsL varščino do 8. ure na dan licitacije na sedežu TOZD v Bučni vasi 42. Navedeno vozilo si interesenti lahko ogledajo 2 uri pred licitacijo ali na delovodstvu Trebnje vsak dan od 6. do 14,30 ure. /O ljubljanska banka TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Komisija za delovna razmerja oglaša za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja prosta dela in naloge: V oddelku računovodstva: 1. REFERENTA ZA OBRAČUN IN PORAVNAVO POSLOVNIH STROŠKOV 2. OBDELOVALCA DINARSKIH DOKUMENTOV 3. SNEMALCA V odseku blagajne in likvidature: 4. REFERENTA ZA DEVIZNE POSLE S PREBIVALSTVOM 5. REFERENTA ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM Pogoji za zasedbo delovnih opravil: pod 1 in 4: ustrezna srednja šola in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, pod 4 tudi pasivno znanje enega tujega jezika pod 2 in 5: ustrezna srednja šola in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj pod 3: dveletna administrativna šola in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po oglasu. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po objavi. Prijave pošljite na naslov: LJUBLJANSKA BANKA TEMEUNA POSAVSKA BANKA KRŠKO Komisija za delovna razmerja 68270 KRŠKO Trg Matije Gubca RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO PRODAJA PREMOGA Rudnik rjavega premoga Senovo obvešča kupce premoga, da ga ima trenutno dovolj za oskrbo gospodinjstev. Organiziran je prevoz na dom. Ker je nakup časovno omejen, in sicer do konca maja, ne zamudite priložnosti ter pohitite z nabavo v količini, ki vam bo potrebna za prihodnjo kurilno sezono. V kasnejših mesecih zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti namreč ne bomo mogli zadovoljiti vseh povečanih potreb. Vse nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu 75—312, 75—315 in 75—321 v prodajnem oddelku. S: v nv v-” \w\' sss' s^vwvnnw $5^ S 5 ŠS $ S s"t s S} | Svež zrak za zajtrk j 1 * 4 * \ 4 \ i \ Kakšna štiri leta je, kar Filip Rihar, učitelj likovnega in tehničnega pouka na šmi-helski osnovi šoli, nima več čolna, in to se dobro vidi tudi ob bregovih Krke od Cegelnice pa vse do Rogovega loga. V tistih desetih in več letih prej so Novomešča-ni tako rekoč vsak dan od spomladi do pozne jeseni videvali večkrat vso Riharjevo družino, gotovo pa njega in ženo po cele dneve na Krki Vendar se Riharjevi niso po vodi samo vozili, marveč so pri tem tudi marsikaj koristnega postorili. Tako lepo obžaganih in obrezanih vrb in drugih dreves ob bregovih Krke ni bilo ne prej ne kasneje. „Z ženo nisva mogla gledati polomljenih vej, zanemarjenih in zasmetenih bregov, pa sva vsak dan malo obžagala, obrezala, počistila, “ preprosto, kot bi bilo to samo po sebi umevno, pove Rihar. Pa ne samo to: na svojih večkrat celodnevnih vožnjah od Srebrnič do mesta je Rihar lovil po vodi plavajoče veje in drug neraben les, ga nalagal na čoln, kjer ga je sonce do večera do dobra posušilo, in te odpadke, ki bi se sicer kopičili ob bregovih in jezovih, koristno porabil za kurjavo. „ Lahko rečem, da več kot deset let pri naši hiši nismo kupili drv za kurjavo, vse smo dobili v Krki. “ Reka pa je zadnja leta vse bolj smrdela, zlasti od Broda navzdol, ko se začno vanjo stekati vse mogoče odplake, in Riharjevi so se odpovedali dnevom na Krki. Že ves čas, kar je Rihar na šmihelski šoli, in že prej, ko je učil še v Birčnivasi • zagnano dela tudi pri Rdečem križu, kjer je med drugim tudi vnet borec za čisto okolje. Tako šmihelska krajevna organizacija Rdečega križa, kot mladi člani RK na šoli so za varstvo okolja v tem delu res veliko naredili. „Mlad človek bo z veseljem delal, če bo videl, da ima njegovo delo hasek, in prav to je po mojem mnenju največji uspeh naših akcij, “ pravi pedagog. Seveda ni treba posebej poudarjati, kako pomemben je pri vsakem delu z mladimi oseben zgled, in tega pri Riharju otroci res ne pogrešajo. „Meni je naše šolarje nekako laže organizirati in zainteresirati za delo pri Rdečem križu, ker učim tehnični in likovni pouk v vseh razredih na višji stopnji, tako da sem vsak dan z njimi Poleg tega pri tehničnem pouku naredimo marsikateri pripomoček. Tako smo pred kratkim po načrtih dveh učencev izdelali posebne prijemalke za pobiranje smeti Vsak teden je en razred dežurni in skrbi za čistočo od pokopališča do šmihelske trgovine; za to poskrbe učenci pred začetkom pouka in po njem. Ravno sedaj smo se dogovorili za čistilne akcije. Na pomoč nam bodo priskočili tudi gojenci dijaškega doma, šmihelski mladinci in gasilci, ki nam bodo posodili vrvi, da bomo lahko očistili tudi strme skalnate bregove nad Težko vodo. “ Ker nekateri ljudje še vedno z nezaupanjem in skoraj kljubovanjem gledajo njihova prizadevanja, bodo pri tehničnem pouku naredili stenčase in jih obesili po krajevni skupnosti Tako se bodo po imenih znašli na njih tisti, ki jih bodo posebne „ zelene straže" opazile, da odmetavajo odpadke na krajih, ki niso za to določeni Res ima Filip Rihar kot nadvse delovni tajnik krajevne organizacije Rdečega križa in mentor mladih članov na šoli s tem veliko dela, vendar se ne pritožuje, ker mu vse, kar je do sedaj naredil, potrjuje, da je delal prav, da je to delo koristno, potrebno. Da vse to poleg šolskih obveznosti lahko opravlja, ni pripravljen žrtvovati samo prostih po-poldnevov, sobot, nedelj, temveč je vsak dan najkasneje ob petih zjutraj v šoli. „Navsezgodaj grem v šob tudi zato, da hodim še po svežem in čistem zraku, ki je sestavni del mojega zajtrka. “ A. BARTELJ \ S S ! Tehnična ustvarjalnost mladih II. srečanje mladih tehnikov - Ustanovljen aktiv delavcev tehnične kulture in društvo _učiteljev in mentorjev tehnične vzgoje Dolenjske - 26. maja v Domžale Mladi tehniki so se pomerili na petih tekmovalnih področjih. Prva skupina je merila znanje v poznava- Na osnovni šoli „XII. SNOUB“ v Bišljinu je bilo v soboto 7 aprila, II. srečanje mladih tehnikov občine Novo mesto, ki je letos potekalo pod geslom „Tehnična kultura mladih, pogoj za večjo družbeno produktivnost in obrambno sposobnost". Tekmovalnega srečanja seje udeležilo prek dvesto pioniijev 14 osnovnih šol. Srečanje mladih tehnikov prispeva k medsebojnemu spoznavanju vseh, ki se v prostočasnih osnovnošolskih dejavnostih udejstvujejo v tehničnih krožkih. Izmenjava delovnih izkušenj ter možnost za uveljavljanje znanja v nastopih in prikazih prispeva k razvijanju delovne vzgoje, tehniške ustvarjalnosti, popularizaciji tehnike in poklicnemu usmerjanju osnovnošolske mladine. Hkrati je to tudi priložnost za izmenjavo izkušenj med učitelji tehničnega pouka in mentorji. HARMONIKARJI DOLENJSKE Folk glasbeno društvo bo organiziralo predvidoma 12. maja v novomeški športni dvorani tekmovanje za nagrado ..Najboljša dolenjska harmonika". Na razpis se lahko javijo vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z igranjem ljudske in umetne glasbe na ta instrument. Vabljeni so godci iz vseh krajev Dolenjske. Prijave pošljite najkasneje do 17. aprila na ■ naslov: Rovena Božič, Šegova 8, 68000 Novo mesto. Kandidati bodo pravočasno obveščeni o datumu avdicije pa tudi o podrobnostih te prireditve. D. V. VSE ZARADI BRIZGANCA Četrtega aprila sta 27-letni Milan Gobec iz Straže in 19-letni Matjaž Kavšček iz Vavte vasi razgrajala v gostišču Na trgu v Novem mestu. Prej sta se veselila po drugih lokalih, v gostišču Na trgu jima je prišel na misel le brizganec. Dobila sta ga, zapletlo pa se je pri obračunu. Kozarec s pijačo je Gobec vrgel preko točilne mize v smeri natakaija. Po tej ljubeznivosti fantoma seveda niso več hoteli postreči, kar je njuno jezo pripeljalo do vrelišča. Na sobno temperaturo sta se ohladila na Jerebovi 1. V ŠKARJE NA MAGISTRALI V soboto zjutraj je v prometni nesreči pri Skopicah umrl 48-letni Jože Sekirnik iz Ljubljane. Sekirnik je peljal z osebnim avtom od Ljubljane proti Zagrebu za tovornjakom. Pri Skopicah je začel prehitevati, ko je pripeljal nasproti tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil Milivoje Birčanin iz Valjeva. Sekirnik se je skušal vrniti na svojo desno stran, bilo pa je prepozno. Po trčenju je avto odbilo na levo bankino in Sekirnik je padel iz avta. Zaradi hudih poškodb je bil takoj mrtev. DOMAČI „KURENT“ IN GOSTUJOČA „AFERA“ Dramska skupina krškega društva Svoboda je naštudirala sodobno slovensko delo „Mrtvi kurent'1 dramatika Mihe Remca. Premiera tega dela, ki ga je režirala Dragica Nunčič - Turk, bo jutri ob 19.30 v Delavskem domu, 15. aprila ob 15. uri pa bo prav tam ponovitev istega dela. V petek, 20. aprila, pa bodo imeli Krčani v gosteh Prešernovo gledališče iz Kranja, ki bo v režiji Janeza Drozga uprizorilo slovensko tragedijo „Afera“ Primoža Kozaka. VIN GARBUTT V KINU „KRKA“ Po izredno uspelih koncertih M. Simpsona v marcu pri nas se nam danes, 12 aprila, ob 19,30 obeta v novomeškem kinu „Krka“ nov zanimiv glasbeni dogodek: v goste nam prihaja Vin Garbutt, ki velja ne le v rodni Angliji, ampak tudi v ZDA in Avstraliji, kjer veliko nastopa, za enega najpopularnejših in privlačnih folk glasbenikov. V čem je največja privlačnost njegovih koncertov? Predvsem v tem, da igra na več inštrumentov (piščali, flavte, kitara), da odlično poje lastne in tradicionalne skladbe Vel. Britanije, ter, kar je morda še najvažnejše, Garbutt je neprekosljiv humorist. Navdušenih dvoran, ki jih je v svoji karieri pustil za sabo na treh kontinentih, ni malo. D. V. nju proizvodnega procesa v novomeški Industriji obutve. Potem ko so si ogledali proizvodnjo, spoznali stroje in naprave, poklice, proizvodni proces in izdelek, so se seznanili tudi z notranjo organizacijo združenega dela, s samoupravljanjem in življenjem delavcev. Najbolj popolno so potem na testna vprašanja odgovorili pionirji o. š. Bršljin. Druga. skupina je tekmovala v sestavljanju konstrukcij Fischer in Elektro pionir. Najhitrejši so bili pionirji iz o. š. Šentjernej. Udeleženci srečanja v tretji skupini so pokazali znanje in sposobnosti z modeli, ki so jih izdelali pri tehnični vzgoji in krožkih. Pri spuščanju zmajev so bili najuspešnejši pionirji iz o. š. Grm, med radioamaterji tehniki iz Šmarje-te, najboljši fotoamaterji pa so bili pionirji iz o. š. Katja Rupena, ki so imeli tudi najboljše letalske modele. Zadnja skupina je odgovarjala na testna vprašanja o naši zgodovini, o naši armadi, SLO in DZS, prvi pomoči, pomerili pa so se tudi v streljanju in metanju bombe v cilj. Najbolje so se odrezali pionirji iz o. š. Dolenjske Toplice. Najboljše ekipe se bodo udeležile republiškega srečanja, ki bo 26. maja v. Domžalah. Na srečanju so osnovali tudi aktiv delavcev tehnične kulture Slovenije in društvo učiteljev in mentorjev tehnične vzgoje Dolenjske. J. PAVLIN NOVO MESTO: NASTOP ,PALESTINE’ Občinska konferenca ZSMS Novo mesto bo pri-pravila v okviru akcije solidarnosti z osvobodilni! gibanji in žrtvami imperialistične agresije v petek, 13. aprila, v domu JLA v Novem mestu nastop folklorno umetniške skupine Palestina’. Prireditev, na kateri bodo plesalci prikazali plese palestinskega naroda, se bo začela ob 17. uri. SADOVI TEHNIČNE VZGOJE — Na srečanju mladih tehnikov občine Novo mesto so pripravili tudi razstavo izdelkov, ki so jih naredili pri pouku tehnične vzgoje (Foto: J. Pavlin) ZORAN MUSIČ JAKOPIČEV NAGRAJENEC Letošnjo Jakopičevo nagrado, so jo podelili v ponedeljek, 9. april*1 v Ljubljani, je dobil akadem# slikar in grafik Zoran Mušič. Umet' nik, ki praznuje letos 70-letrticO življenja, se je po vojni nastanil11 tujini, največ časa pa preživel ’ Parizu in Italiji. Je eden najbolj znanih slovenskih likovnikov v tuji' ni. JUTRI GOSTUJEJO MARIBORSKI LUTKARJI Jutri dopoldne bo v Nove*" mestu gostovala lutkovna skupina ** Maribora z Andersenovo pravljic igro „Grdi raček”. Predstave bodov Domu JLA, udeležili pa se jih bod0 učenci osnovnih šol in otroci ® vrtcev. MEDDRŽAVNI DVOBOJ Avto moto društvo Bela krajina i* Črnomlja bo letos organizator dveh večjih prireditev. Prva bo 29. aprila, na njej pa se bosta pomerili najbolj51 ekipi Italije in Jugoslavije v razredu do 125ccm;isti dan bodo nastopi11 tudi najboljši vozniki motokrosa, U* sicer v razredu do 50 ccm. OPRAVIČILO Četudi uredništvo samo ni krivo, se bralcem in naročnikom opravičuje za enodnevno zamudo zadnje, 14. številke Dolenjskega lista, in jih prosi za blagohotno razumevanje. V Tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani, kjer list tiskamo, se je pokvarila rotacija in po xa-i kasnelem tiskanju ni bilo več mogoče ujeti poštnih zvez. UREDNIŠTVO Dl Urško pogrešajo že leto dni Kaj se je zgodilo z mlado kuharico iz Okroglic na 500 metrih poti od kri2’*ča do železniške postaje? Sava ni dala odgovora — Kdo je vzel Urškino fotograf0 Minilo je nekaj več kot leto dni, odkar zaman poizvedujejo za takrat še ne 21-letno Urško Brečko iz Okroglic pri Sevnici. Dekle so nazadnje videli 20. marca lam, zatem pa je za njo izginila vsaka sled. Bilo je nekako takole: uslužbenec na postaji v ^ minja.dajeizdallprtozaMublg nalr i rvnmolri Ifi tC PO OP neki ženski, ki Je po op*511 katere 1* Urška Brečko je bila kot kuharica zaposlena v gostilni Mlakar v Černivcu v Radovljici na Gorenjskem. V Černivcu je tudi živela skupaj s svojo materjo. 20. marca 1978 zjutraj pa se je Urška odpravila na nekdanji okrogliški dom. Z materjo sta se zmenili, naj gre hči v stari dom po nekakšno obleko, poleg tega pa naj bi s sosedi uredila denarne stvari glede materine pokojnine. Urška naj bi se - tako je bilo dogovorjeno - še isti dan vrnila na Gorenjsko. Tri dni kasneje se je na sevniški postaji milice oglasila 55-letna Ljudmila Brečko (Urškina mati) in povedala, da se hči ni vrnila iz Okroglic. Preiskava je ugotovila, daje Urška Brečko 20. marca zjutraj potovala z avtobusom do Ljubljane, kjer je sedla na vlak. Izstopila je v Bregu, odkoder se je peš napotila v rodne Okroglice. Tam je uredila stvari, zaradi katerih je prišla. Ugotovili so, da je bila doma do 17.30. Nato je podobna Viski Brečko uiav> osebno ni poznal. Cas izdaje karte.J bil tak, da bi Urška, če je res bi*J ona, še lahko ujela vlak za Ljubija"0 ob 19.35. i Še bolj zagoneten kot 20- i®f rec 1978 je bil naslednji dan- *. marca zjutraj je nastopil službo p postaji v Bregu drug železničar- *\ pultu, kjer prodajajo karte, )e potniški strani našel sliko ntfa ženske. Nekaj ljudi je kasneje trdi* ’ da je bila to slika Urške Breč* Fotografijo je železničar zatakni* steklo na svoji strani pulta. MUH*h pač, da jo je kdo izgubil, naj jo „ tudi najde. Slika pa je čez “ skrivnostno izginila. Ne vedo, kdOJ fotografijo vzel. Jo je Urška Brečko izgubila*16*^ na 500-metrski poti ter je slik? pultu puslil dobronamernež, ki ^ ljudje izgubljene Prc“ h;i3 Je sliko, čeje^ UNIČEN ČUDODELNI STROJ Repičani so bili pripravljeni sleči zadnje hlače za napredek svojega kraja in redki so na referendumih za uvedbo krajevnega samoprispevka obkrožili besedo „proti“. Nepoučeni ljudje, ki so prihajali v Repi-čevo drago, so široko odpirali usta, ko so zvedeli, da se Repičani zvrhanih dvajset let odrekajo delu svojega osebnega dohodka. „S samoprispevkom smo zgradili dva kilometra asfaltiranih cest,“ je ognjevito razlagala Mara Repiška. „Pa otroški vrtec, šolo in mrliško vežico,“ je hitela Bara Repiška. Tovariš župan pa je ob tem navadno dejal: „Bo pa v kratkem stala v Repičevi dragi krasna telovadnica in še lepša tržnica pa trofazni tok bo po vseh vaseh in vodnjaki bodo le še za v muzej, da o modernizaciji cest in o obnovi vaških šol ter razdrapanih kulturnih domov sploh ne izgubljam besedi." Zgodilo se je, da je Jožič Repič iznašel čuden stroj, ki je bil sposoben pretvarjati re-piške želje v resničnost. In prvi je čudni stroj preizkusil tovariš župan za debelimi občinskimi zidovi v krogu naj-vdanejših sodelavcev. Ko je tovariš župan v zanosu rekel: ,,Čez dve leti bo imela Repi-čeva draga telovadnico,“ je bruhnilo iz stroja: „Načrte zanjo, načrte zanjo.“ Nadalje je rekel župan: „A tudi tržni-co.“ ,,Krompir za na trg, krompir za na trg,“ je ponavljal čudni stroj. „Da, zgradili bomo več kilometrov asfalta,“ je povzdignil glas tovariš župan in jeza se mu je nabila v kotih ust. „Luknje v cestah, luknje v cestah," je prihajalo iz stroja. „Imeli bomo, da veš, trofazni tok po vseh vaseh!" so popustili živci tovarišu županu. Čudni stroj pa je preudarno in mirno rekel: „Če boste drogove sami postavljali, sami postavljali." Tovariš župan jn njegovi vdani sodelavci so sklonili glave in veleli po hitrem postopku uničiti čudni stroj, ki bi lahko zmedel občane, in to prav v času, ko kanijo razpisati nov referendum za krajevni samoprispevek. TONI GAŠPERlC Urška Brečko stopila na avtobus za Breg. Na križišču, odkoder je še 500 metrov do železniške postaje, je izstopila. Vozniku avtobusa se je zdela nekoliko zmedena, ni našla kljuke, poleg tega pa je na zadnjem sedežu pozabila denarnico z dokumenti in 350 dinarji. Sprevodnik je denarnico našel šele kasneje in jo oddal v prometni pisarni. Urško je nato nekdo videl, kako jo je mahala po cesti proti gostilni Rozman. Zanašalo jo je, kot bi ji bilo slabo. Gostilna stoji ob 500-metrski poti od križišča do železniške postaje. Po tej poti je šel takrat tudi železničar, ki je bil namenjen na isti vlak (ob 18.20) kot Urška Brečko. Izpovedal je, da Urške ni dohitel niti videl, niega pa sta naprej od gostilne Rozman videli in prepoznali dve ženski, ki sta delali na njivi. Omenjeni železničar je izjavil, da Urško dobro pozna in da bi sc je spomnil, če bi jo videl. Urško poznata tudi ženski na njivi, ki sta videli železničarja. Na vlaku, kije ob 18.20 odpeljal proti Ljubljani, ni videl Urške nihče, ki bi jo lahko poznal. Pač pa se sli, naj tudi najdejo? sploh njena, ob pultu izgubila v* Brečko, ko je morda kupovala J* je niško vozovnico za Ljubljano-sliko nalašč zataknil za steklo o* , ca nekdo, ki je hotel zmešati sle Vprašanj je veliko, Urške Bre^, pa do danes še niso našli. Niti nj® Acfntil/Ai; **<& \/ fnAalVlI jp bi* nared*** ostankov ne. V začetku je bil reč govor, da je Urška samomor v Savi. Upravam varnosti vzdolž dolge Save hodilo nobeno truplo odveč, ra tega so kriminalisti in milični** tančno preiskali vso pot, P?.K *• javtf pa ” raZe n»: idiitiiu piciMiaii vau r*',. §0 naj bi omenjenega dne šla Urska^ posebno pozornost so posvetili -.t da 500 metrom od križišča, »J Urška zagotovo izstopila, do r ške postaje, do katere je po don vah nekaterih prišla in s kate celo odpotovala. Ker je UršK ^ koliko zanašalo, so celo domn $ da se je mogoče odpočila v ene ^ treh kozolcev, ki so na P° železniške postaje. „ dflO Naj bo že kakorkoli .edino dejstvo je, da je za Urško »f . y izginila vsaka sled. Ni je * ,stav tujini, tako vsaj trdijo naša pre ništva. M-»