Leta» XXV., §t 7® I . ¥ i. ! — 11 > LI S catcui^btit uL a • 31 -2i 31.24 -viuciLi. —juoija^ia, fuecuujeva u lica i Telelon št 31-25. 31-26. i --anica Novo taesic LjuDtjausKa, u. IzKijučno zastopstvo za oglas» iz Italije in 'nozemscvo UPI S A., iViiiano. --t-'— •»> T.O.L, poKr pri počeno- Vpi:nvnem ^av ši 17.749. za ostale fcrajt t« -.crviKK n.>ntt Corr. Poet ll-3li£ j i« fi /i •- p_ Hfl i i ' v 1 r £ ' Preis — Cesa t- L vsak dan razen ponedeljka Mesečna naročnina 32 lir Uredništvo: Ljubljane — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Unvermindert schwere Kämpfe im Osten und Westen In Ungarn Verlagerung der Kämpfe an den Marczal-Kanal and an die untere Raab — Vergeblicher Versuch der Sowjets nach Troppau durchzustossen — öuirchbruohs versuche der Engländer bei Wesel vereitelt — Die Abwehrschlacht im Westerwald — Ottenbach ging nach schweren Strassenkämpfen verloren — Kämpfe im Südteil voa Frankfurt am Main Aus dem Führerhauptqu»rtier, 27. März. (DNB.) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Iin ungarischen Kampfraum verlagerten sich die harten Abvvehrkäir.pfe südlich der Donau an den Marczal-Kanal südwestlich Papa und an die untere Raab. Westlich Leva komite der Fe nd seinen Brückenkopf über den Gran ausweiten Sein Durchbrach wutv. jedoch in wechselvollen Kämpfen verhindert. In der Slowakei riegelten unsere Truppen im Raum von Neusohl einige sowjetische Einbrüche ab. In Sei: iesien scheiterten erneute. Anstrengung:-n des Gegners, nach Zuführung weiterer Kräfte aus dem Raum westlich Sohrau auf Mährisch-Ostrau und aus dem Ramm Leobschütz nach Troppau durch-sostossen, unter Verlust von 72 Panzern. Bei Strehlen blieben Durchbruchsver-fcuehe der Bolschewisten erfolglos. Auch gestern zeri räch der feindliche Ansturm gegen die tapfere Besatzung von Breslau am hartnäckigen Widerstand der rte-diger. die seit den 12. Februar un-ut schwersten Bedingungen hervorragend gekämpft haben. Sie brachten den Sowjets v iederum empfindliche Verluste bei und schössen nach bisherigen Meldungen 84 Panzer ab. Verstärkte Angriffe gegen Küstrin wurden bis auf einige Einbrüche abgeschlagen. Die Besatzungen der Oder-Brücken-k/pfe bei Ze'i-.lea und Langenberg hielten weltert v r.f't'^en Angriffen der Bolschewisten stand. An der. - iadtrj'ndern von Gotenhafen und Dan . -, sowie an der Küste des Frischen Half s ncr-.'ö-t'fch Heiligenbeil kämpfen nnsere Verbände gegen den Ansturm der feindlichen t hermacht mit grosser "Iriitterung. Die Sowjets wurden nach weiterem Gel-nclegewinn aufgegangen and verloren ach Teilmeldungen allein bei Gotenhafen und Banzig 52 Panzer. In den küstennahen Kampfräumen Westpreussens und am Frischen Haff griffen unsere Seestreitkräfte weiterhin sir! anhaltendem schweren Feuer in die Kämpfe ein. In Kurl a} zerschlugen unsere Divisionen zahlreiche balai llensstarke Angriffe. ?ehla,ehtflugzeuge versenkten im Seegebiet ort Polangen ein "feindliches Schnellboot .jw! schössen ein weiteres in Brand. deutsche Jäger s^hocsen aus einen bri-iseben Kampf fliegerverband über dem 3ront keim-Fjord in heftigen Luftkämpfen 3 Flugzeuge ab und zwangen den Rest noch vor Erreichen des Angriffsziels zum Abdrehen. Nezmanjšano težki Na Madžar .'iem so premestili boji na prekop Marczal ter do spodnje Baabe Brez;»:-.: sovjetski poizkus prodora proti Opavi — Probojni poizkusi Angleže» pri 'Vc-e3u preprečeni — Obrambna bitka v Westerwald!! — Offenbach smo po teži h pouličnih bojih izgubili — Boji v južnem delu Frankfurt» ob Maini Dank des harten Widerstandes unserer Fallschirmjäger und Grenadiere am Niederhein konnten die angreifenden Engländer trotz ihrer Luftlandungen und starken Einsatzes von Menschen und Matertal die Bahnlinie Emmerich—Wesel bisher nur geringfügig überschreiten. Nur im Raum östlich und nordöstlich Wesel ist dem Feind die Bildung eines tieferen Brückenkopfes gelungen, doch wurden auch hier seine Durchbruchsversuche vereitelt Am Ostrand des Hünrerwaldes sind nnsere Truppen zu Gegenangriffen übergangen und haben ein weiteres Vordringen des Gegners verhindert. Üb'ersetzversuche über den Rhein bei Düsseldorf und nördlich Köln scheiterten in zusammengefaßten Feuer. Die Abwehrschlacht im Westerwald hat unsere Front an einigen Stellen durchlöchert. Nach schweren Orts- und Waldkämpfen konnten die Amerikaner bis Attenkirchen vordringen und bereits der Autobahn in Richtung Limburg an der Lahn Boden gewinnen. Zwischen Nieder-Jahnstein und Kaub am Rhein konnte der Gegner weitere örtliche Brückenköpfe bilden. Aus dem Raum südlich Frankfurt schiebt sich stärkerer Feind" gegen den unteren Main vor. Offenbach ging nach schweren Strassenkämpfen verloren. Auch im Südteil Frankfurts wird gekämpft, über Aschaffenburg stiess eine bewegliche Kampfgruppe weiter nach Osten vor. Nördlich Mannheim stehen unsere Truppen in heftigen Abwehrkämpfen mit dem zur Bergstrasse vordrängenden Gegner. In Mittelitaiien brachte ein Spähtrupp italienischer Bersaglieri im Abschnitt Gal-iicano zahlreiche Amerikaner als Gefangene ein. Feindliche Verstösse bei Mon-tese, südlich Imola und südlich Lugo wurden trotz starker Artillerieunterstützung abgeschlagen. In Westkroatien dauern die Kämpfe um Blhač an. Angloamerikanische Bomberverbände griffen gestern besonders Orte im mitteldeutschen und südostdeutschen Raum an. Erhebliche Sehäden entstanden vor allem in Plauen. In der Nacht flogen nur schwächere Kräfte in das Reichsgebiet ein. Das Störungsfeuer unserer Vergeltungswaffen auf London dauert an. Kampfmittel der Kriegsmarine versenkten In der Scheide und vor der englischen Küste zwei vollbeladene Schiffe mit 15.00« BRT und torpedierten zwei weitere mit zusammen StOOO BRT. darunter ein Panzerwagenlandungsschiff. Auch mit Ihrem Sinken kann gerechnet werden. Ojačea sovražnikov pritisk ob Remi Krajevno omejeni pozicijski boji na vzhodnih bojiščih Berlin, 27. marca. V fazi svoje pomladne ofenzive napenjajo Angloameričani vse sile. da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi razširiUi svoja predmostja ob spodnjem Renu, med Sieg'burgom in Koblenzom ter pri Oppenheimu. Razen tega pritiskajo na nadaljnjih mestih južno od Koblenza in južno od Wormsa proti nemškim zaščitnd-cam ob Rejj^u. Vedno jasneje je razvidna sovražnikova namera, da bi s težkimi bočnimi sunki proti posameznim mestom dosegel premikaln« vojno na vsem bojišču ob Renu. Kljub uporabi močnih letalskim oddelkov se mu doslej ni posrečilo napraviti vrzel v nemške obrambne črte med Reesom in Weselom Južno od Lippe so dosegli Severnoameričani samo prehoden prodor, ki pa so ga Nemci s protiukrepi zopet potisnili nazaj. Tudi ob srednjem Renu je ojačil sovražnik svoje probojne poizkuse. Pri Oppenheimu pa je sovražnik z osredotočenimi sunki prodi vzhodu, ki jih je podpiral z nizko letečimi letalci in bombniki, prodrl ter spravil s tem v gibanje bojišče med Odenwaldorn in Majno. Oklopniški klin je prodrl od Pfungstadts in Darmstadta preko Dieburga proti Maimi med Aschaf-fenburgom in Hanauom. Pod varstvom lovcev in borbenih letail so prepeljali Američani nadaljnje sile preko vojnega mostu pri Oppenheimu ter napadali če, prav doslej brezuspešno, vogalne točke zapornih postojank. Tudi severni del zapornih postojank pri Gross Gerniu je vzdržal. Tudi napadi v garnjeremski ravnini proti jugu so se ustavili na polovico poti med Pfungstadtom in Wormsom ob zapornih postojankah. Napad južno od Wormsa bi naj ugladil pot tem doslej zadržanim oddelkom Nemške čete pa so se energično uprle sovražniku, ki je prekoračil reko, ter držijo tako tu kakor ob vsem zgornje-renskem bojišču med Lud wngshafen o m in Latrterburgom svoje postojanke na vzhodnem obrežju reke. Oddelki 3. ameriške armade, ki napadajo pri mostišču Oppenheim, se hočejo združiti s silami L severnoameriške armade ki napada s severa Ze mi dni narašča od ure do ure sovražnikov prtisik v gorah/ med Siegburgotm in Koblenzom. Žarišča napadov so pri Ok-kerathu ter ob cesti Siegburg—Altenkrr- j chen. Iz napadov je razvidno, da skuša doseči nasprotnik prodor prod. jugu ia vzhodu. Velika bifka ob spodnjem Remi pa je Se mnogo hujša od teil trdih bojev otb severnem robu Odenwalds Nemške črte so pod neprestanim ognjem sovražnikovega topništva in letalstva. Preko bojišča še vedno plovejo vlačilna letala s prrklopljenima tovornima jadralnimi letaM. Tu se nahajajo med Reesom in Weselom tri bojišča po vrsti. Proti prvemu bojišču napadajo bri-ta^pki in severnoameriški oddelki, ki so prišli preko reke. V drugi coni skušajo sovražnikove čete, izkrcane tz zrafca, prodreti prod zapadu, medtem ko napadajo nemške čete na tretjem bojišču z zapada iz zraka izkrcane sovražnikove sile Na vseh treh bojnih področjih se neprestano menjavajo napadi s protinapadi Steviln-kraji večkrat menjajo gospodarja Na nekaterih mestih, kjer so Nemci posebno ostro zagrabili čete. izkrcane iz zraka Je nastal položaj sličen, kakor je bil pri Arn-heurfu m Nymwegenu. Sovražnikove čete. izkrcane iz zraka, ki se še vedho oiačujejo. so napadle nemške zaporne postojanke ob Renu izza hrbta. Za posamezna oporišča te cone so se borili grenadirji 84. pehotne divizije do poslednjega diha ter so omogočili izvedbo protinapadov in ohranitev postojank. Vsled težkega nemškega ognja je lahko sovražnik samo korakoma napredoval pri Reesu. severno od Xantena ter na obeh straneh Wesela. V nasprotju z boji na zapadu. ki obsegajo sedaj že vse obrežje Rena so bih pozicijski boji na vzhodu krajevno omejeni Edino na Madžarskem, kjer se je razširila bitka tudi na področje severno od Donave, so boji zavzeli večji obseg. Nemške čete na Madžarskem vedno-znova prestrežejo ali zajezijo boljševiške navale. Vsak dan utrpijo Sovjeti nove visoke izgube. Med Blatnim jezerom in Donavo ter ob Granu so uničile nemške čete od 6. do 24. marca doslej 607 sovjetskih oklopnikov ,od katerih jih je protiletalsko topništvo uničilo 72. Sestreljenih/ je bilo 190 sovražnikovih letal. Pri istočasnih bojih med Dravo in Blatnim jezerom je izgubil sovražnik 45 oklepnikov. 147 topov in približno 350 strojnic in minometalcev. preko 1000 ujetnikov in približno 3200 mrtvih. V Izgube snglo-ameriških padalcev Amsterdam. 27. marca. Kot javlja britanska poročevalska služba, je pristajanje iz zraka vzhodno od Rena zaključeno Toda tako pravi poročilo dalje, »za kakšno ceno!« Kakor javlja poročevalec Seaghan Maynes, ki se nahaja pri britanskih padalcih, je vse ozemlje posejano z razbitimi in izgorelimi tovornimi jadralnimi letali. V bližini področja, kjer so pristali Britanci, so pristali tuli ameriški padalski lovci, ki so pomotoma prišli na britansko področje. »Utrpeli. so razmeroma visoke izgube,« pripominja Seaghan Maynes. Nemški odpor je vedno trši Stockholm, 27. mtairca. K vojnemu položaju na zapadnem bojišču javlja kmdomsSc dopisnik lista »Stockholms Tidningen«, da postaja nemški cdpor vedno trši. Nek, vojaški govornik v Londonu je svaril pred pretiruanimi upanji na hitri sprehod v notranjost Nemčije. Južna Anglija pod nemškim ognjem Amsterdam. 27. marca Kakor javlja britanska poročevalska služba, je bilo od ponedeljka zjutraj do zgodnjih Jutranjih ur v torek usmerjeno nemško delovanje proti južni AngCtji. Nastala je škoda ln izgube med prebivalstvom. Führerjrv glavni stan, 27. marca. (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Madžarskem bojišču so se premestili trni oi..~' fcni boji južno od Dunava do prekopa Mar'.'.:-' jugozapadno od Pape ter "o področja si. k!nje Rabe. Zapadno od Leva je razširil seoražrdk svoje predmostje čez Hron. Prodor i aio« v i>;prememb polnih bojih preprečili. Na Slovaškem so zajezile naše čete na področju Banske IJistrice nekatere sovjetske vdore. V Sieziji so se izjalovili ponovni nasprotnikov: napori, da bi prodrl po dovedbi nadaljnjih sil iz področja zapadno od Sohraua proti Moravski Ostra vi in iz področja Leob-sehüiza proti Opavi. Sovražnik je izgubil tu 72 oklopnikov. S Pri St: l.- nu so bili boljševiški probojni poi zkusi brezuspešni. "CUdi včeraj se je razbil sovražnikov naval proti hrabri posadki Bresla.ua ob trdovratnem odporu branilcev, ki so se od 12. februarja pod najt. žjkni pogoji odlično borili. Pi isa-;: ?jali so Sovjetom ponovno občutne izgube ter uničili po dosedanjih ?>oro-čHih 44 oklopnikov. Ojačene napade proti Kisstrinn smo razen nekaterih vdorov odbili. Posadke predmestij ob Odri pri Zehdemi in Langenbergu so vzdržale nadaljnjo silovite boljševiške napade. Ob mestnih robovih Gdinje in Gdanska ter ob obali zaliva Frisches Haff severno-vzhodno od P: ''"genbeila se naše čete z veliko ogorčenostjo borijo proti naval« sovražnikove nad m oči. Sovjete smo po nadaljnji pridobitvi ozemlja prestregli ter so izgubili po delnih poročilih samo pri Gdinji ln Gdansku 52 oklopnikov. Na zapadno-prusldh bojnih področjih v Sližini obale ter cb zalivu Frisches Haff so aaše pomorske s sie nadalje s težkim ognjem posegle v boje. V Kurlandiji so razbile naše divizije številne napade v moči bataljona. Bojna letala so potopila na morskem področju pri Po-langenu nek sovražnikov hitri bojni čoln ter zažgala nek nadaljni. Nemaki lovci so sestrelili fr nekega britanskega oddelka bojnih letal nad Dront-hfcim-f jordom v silnih letalski!» hojth 8 letal ter prisilili ostanek letal k umiku, še predno so dosegla svoj napadalni cilj. Zaradi trdega odpora naših padalskih lovcev in grenadirjev ob spodnjem Renu so lahko napadajoči Angleži vkljub njihovim izkrcanjem iz zraka in močni uporabi ljudi in gradiva doslej le inalo prekoračili železniško progo Emmerich-Wesel. Sarno na področju vzhodno ln severnovziiudno od Wesela se je posrečilo sovražniku ustvariti globlje predmostje, vendar smo tudi tu preprečili njjegove probojna poizkuse. Na vzhodnem robu HiinxeiivaJda V; prešle naše čete v protinapade ter so preprečile nadaljnje na- predovanje nasprotnika. Poizkusi prekoračenja Bena pri Düsseldorfu in severno od Kölna so se zrušili v osredotočenem ognju. Obrambna bitka v Westerwaldu je na nekaterih mestih prebila naše bojišče. Po težkih krajevnih in gozdnih bojih so prodrli Američani do Altenkirchena ter napredovali ob avtomobilski cesti v smeri proti Lim-burgu ob Lahni. Med Niederlahnstelnom in Kaubom ob Renu je ustvaril nasprotnik na>-daljnja krajevna predmostja. Iz področja južno od Frankfurt» se pomika močnejši sovražnik proti spodnjemn Mai no. Po težkih pouličnih bojih smo izgubili Offenbach. Borbe so tudi v južnem delu Frankfurt». Preko Aschaffenburga je prodrla neka premakljiva bojna skupina dalje proti vzhodu. Severno od Mannheims so naše čete v silnih obrambnih bojih % nasprotnikom, ki prodira proti gorski cesti. V srednji Italiji je zajela neka izvidniška skupina italijanskih bersaglierov na odseku Galbcana številne Američane. Sovražnikove sunke pri Montesu južno od Imole in južno od Luga smo odbili vkljub močni topniški podpori. V zapadni Hrvatski se nadaljujejo boji za Bihač. Angloameriški bombni.ški oddelM so napadli včeraj posebno kraje v srednji in jugovzhodni Nemčiji. Občutna škoda je nastala predvsem v Plauenu. Ponoči so priletele nad Nemčijo samo še šibkejše sile. London nadalje obstreljujemo z niotlhrfm ognjem našega povračilnega orožja. Bojna sredstva vojne mornarice so potopila v Scheldi tn pred angleško obalo 3 polno natovorjem ladji s 15.000 hrt ter tor-pedirala dve nadaljnji s skupno 9000 brt, med temi neko izkrcevalno ladjo za oklepnike. Tudi t njeno potopitvijo je računati. Italija d mora pomagati sama Namesto svečano obljubljene pomoči so Anglo-Američani ItaGp dovolili, da si postavi komisarja za oskrbo — iz lastnih sredstev Milan, 27. marca. V zasedeni Italiji so te-vedle zapadne sile smešno gesto, ki nima nobenega praktičnega pomena, marveč le znova dokazuje popolno nesposobnost zaveznikov na gospodarskem in političnem področju. Znano je, da sta London in Washington na vsa usta obljubljala evropskim narodom, ki sta jih hotela pregovoriti v Izdajo skupne evropske stvari, nebesa na zemlji. Govoričili so o osvoboditvi narodov, o takojšnjih pošiljkah živil ln sličnih stvar reh. Ko pa se je zaveznikom a pomočjo izdajalskih savojskih Italijanov posrečilo stopiti na Apeninski polotok ter zasesti del Italije, se je pokazalo, kakšni prevari so nasedli italijanski izdajalci. O osvoboditvi ni nobenega sledu, živil ni bilo poslanih niti en gram, namesto tega pa vladajo lakota, kužne bolezni ter kaos. Potem, ko so angloamerlšfee zasedbene oblasti s podporo Moskve in njenih plačancev razrušile vse ter spravile Italijo v ogromen kaos, so velikodušno dovolile Italija- Neasci za prebivalstvo na Rokavskilž &ts>ki!i Berlin, 27. maroa. Nemška vlada je dovolila, da bo parnik »Vega«, ki ga nadzira Mednarodni Rdeči križ. prepeljal trpečemu prebivalstvu na otcfcih v Rokavskem prelivu, kje so nemške čete, živila, obtočila in zdravila. Ladja je pred kratkim dospela do namembnega mesta. Medtc-m ko britanska vlada ne podpira nemškega civilnega prebivalstva v aasedemiih nemišlkih predelih, so pristojna nemška mesta s tem tudi v dejanju pdkazalia, da storijo vse v pomoč in podporo trpečemu prebivalstvu na od nemških čet zasedenem " angleškem podrcÄju. Kaikotr znanoy so 1. 1940. aasedle nemške čete v Rokjaivskem pfelrvu otoke Ouetrsney, Jersey in Sarik, kii pdjpaidajp k AngäjjL . Lloyd Geovge umrl Stockholm, 27. marca Katko* javlja agaaeija Reuter, je .umri Li;yd Ge»tve r PKtteda^f* v *tmiH 88 bsL nom, da smejo na lastnem področju sami skrbeti za prehrano prebivalstva. Ta gesta predstavlja vrhunec angloameriške nesramnosti, da o boljševiškem cinizmu niti ne "ovorimo. Najprej so popolnoma uničili delo ter narod, potem so jo prepustili njeni grozoviti usodi ter so končno izjavili, da ai Bine j o sami pomagati. Samo po sebi razumljivo je poslušni ministrski predsednik Bonoml takoj Imenoval posebnega komisarja sa prehrano v zasede- . ni Italiji. Enzo Storoni se Imenuje mož, ki ! bi naj sedaj odstranil vse težave glede prehrane v zasedeni Italiji. Pred kratkim je imel ta Storoni govor, v katerem je odkrito opozoril na velike težkoče, ki ovirajo zadostno ln pravočasno oskrbo prebivalstva Zaveznikom seveda ni mogel povedati v obraz, da so oni pahnili Italijo v ta prehranjevalni kaos. Zaradi tega je imenoval tri druge razloge, lz katerih pa se jasno razvidi zavezniška krivda V prvi vrsti je opozoril Storoni na nezadostno proizvodnjo živil, kar pa ni čudno, saj so zavezniki vse opustoäili in so poleg tega še sporazumni s tem da bodo delovne sile, namesto da bi pomagale pri ponovni z gradnji dežele, poslali v sužnjost v Sovjetsko zvezo. Kot drugi razlog je navedel Storoni nepremostljive prevozne težkoče. Tudi to ni noben čudež, * saj so zavezniki zaplenili za svoje potrebe vsa prevozna sredstva ter se jih stradajoče italijansko prebivalstvo prav nič ne tiče. Kot tretji razlog je omenil Storoni egoistič-no zadržanje proizvajalčev, ki hočejo obdržati svoje proizvode za sebe ah pa jih po ogromni večini prodati na črni borzi. Tudi ta očitek zadene samo zaveznike, ker so povsod, kamor so prišli, sami ustanovili črno borzo ter brezsmiselno uničili fašistične oskrbovalne mere za prebivalstvo. Storoni bi lahko navedel še četrti razlog in to je izostanek od sovražnikove agitacije že tolikokrat napovedane zavezniške preskrbe Italijanskega prebivalstva z živili. Duhovne zmede v Bonomijevi Ič&Jfl Razmere v Italiji postajajo od dneva do dneva težje in bolj zapletene. Zaman so bili doslej vsi napori tako zvane Bonomije-ve vlade, da bi vsaj deloma vrnila državni oblasti prejšnji ugled in rešila vsaj nekatera najbolj perečih dnevnih vprašanj. Neuspehi Bonomijevega režima so tako vidni in občutni, da se polašča prebivalstva vedno večje nezadovoljstvo, a tudi vedno večja zaskrbljenost in vznemirjenost. Glavni del krivde za kaotične razmere in za bedo prebivalstva nosijo sicer angloameriški okupatorji, toda ti znajo spretno potiskati v ospredje nezadovoljstva množic Bonomija in njegov režirn. Pn tem jih nič ne moti dejstvo, da delajo na ta način roko v roki s komunist:, čeprav so seveda nagibi na obeh straneh zelo različni, ali celo nasprotujoči si. O notranjepolitični razrvanosti v okupirani Italiji najbolj glasno priča dejstvo, da je do sedaj prijavljenih že 35 političnih strank vseh mogočih barv in programov. Sredi te zmede nastopajo najbolj udarno komunisti, za katere je beda prebivalstva voda na mlin in Id uživajo vso podporo sovjetskih odposlancev pri Bonomijevi vladi in pri med zavezniški nadzorni komisiji, in-direktno podporo pa tudi pri Angležih in Američanih ki si iz strahu pred Moskvo ne upajo nastopiti proti njim. niti jih ne resno ovirati. Vendar pa skušajo Angleži in zlasti Američani izkoriščati duhovne zmedo v okupirani Italiji v svoj prid. Američani se zlasti poslužujejo radia in si prizadevajo, da bi si z radijsko in časopisno ag:taeijo pridobili simpatije razočaranih množic. Ker pa jim namesto kruha in dela nudijo samo moralne nauke in druge lepe besede, ne morejo beležiti uspehov. Nekaj časa so računali tudi na pomoč Vat kana, kjer je R-oosevelt že pred dvema letoma poleg stalnega ameriškega poslanika postavil kot svojega osebnega zaupnika Mirona Taylorja. Razen tega je na Rooseveltovo željo ponovno obiskal Vatikan in papeža samega r \vyoržki nadškof Spellman. Kljub temu Rooseveltove iti prizadevanju pa se je po prihodu Američanov v Rim razmerje med Vatikanom in 'Y -iiiingtonom prej ohladilo kakor utrdilo. Vatikan je postal zelo rezerviran napram »reformacijskim načrtom« Američanov. Vatikansko nezaupanje do VVasningtona se kaže tudi iz okoliščine, da papež ni pr stal na sklicanje konsistorija, ki so ga napovedali ameriški listi že za prve dni preteklega decembra. Da je zmeda med prebivalstvom še večja, so začele italijanske levičarske stranke pod vplivom komunistov trdovratno kampanjo za ukinjenje lateranske pogodbe, po kateri je bila katoliška cerkev priznana za državno cerkev in je bil v italijanske šole spet uveden obvezen verouk. To agitacijo z vso srditostjo vodijo nove komunistične brezbož-niške organizacije, ki uživajo vso podporo sovjetskih komisarjev, Američani in Angleži pa jih vsaj tolerirajo. Z vso odločnostjo se je tej proticerkveni kampanji postavila po robu Katoliška akcija, ki pa išče zaman primerne podpore in opore pri vladi, ker je ta vsa strahovana po komunistih in po sovjetskih službenih funkcionarjih. Javna varnost v srednji in južni Italiji je zdrknila na nivo srednjega veka, ko so šarile po Italiji vse mogoče roparske tolpe Tudi sedaj delajo roparske in tatinske tolpe oblastem hude preglavice, pri čemer se grozotno množi tudi število posamičnih zločinov. Prav značilno ilustrira položaj nedavno objavljena vest, da so morali v Eariju oborožiti pristaniške delavce, da se lahko branijo pred rojtarji, ki jih napadajo med iztovarjanjem ladij. Poleg vseh teh skrbi pa se mora Bon orni zadnje tedne otepati še raznih separatističnih pojavov, ki poganjajo kakor gobe po dežju. Posebno bohotno so se razvili »a Sicüiji ln Sardiniji, kjer jih sistematično netijo Angleži in Američani. Pod njihovim pritiskom je bil Bononvi prisiljen dovolili sicilsklm separatistom ustanovitev posebnega narodnega sveta ter mu priznati pravico, da brez posredovanja vladnih organov sodeluje direktno z angloameriškLmi okupacijskimi oblastmi. Toda sicilski Separatisti s tem še niso zadovoljni, temveč zahtevajo še večjo avtonomijo. Proti Rimu prirejajo neprestane demonstracije, pri katerih je prišlo že ponovno do krvavih spopadov s kira-binjerji. Položaj postaja tudi v tem pogledu zmerom bolj napet. Tako žanjejo sedaj sa vojski in badoljev-ski Italijani žalostne sadove svoje izdajaiske kapitulacije v jeseni 1. 1943. „Stori, kar ti ukažem!" Kremeljski politiki so vsa sredstva dobra — Pritisk na Finsko in Švedsko — Tudi Čehom ne prizanašajo Št. Madrid, 28. marca. V uvodniku špansko-a lista »Arriba« prihaja komentator ispanicus do sledečega zaključka: Komunizem se kot politična vlada m uveljavil. Ob pričetku vojne se je nahajalo v sovjetskih taboiiščih 14 milijonov političnih ujetnikov. Nizki življenjski standard in popolna brezpravnost naroja sta bila tako nezaslišana, da Se je vlada obdržala le zaradi najstrožje izolacije od ostalega sveta. Kakor so morali žrtvovati milijoni ljudi svojo življenje za vzpostavitev komunistične diktature, tako maro-jo sedaj ponovno umirati milijoni »za obrambo domovine«, katere obstoj je skušal komunizem 20 let tajiti. Enako odklonitev prvotnih načel kaže tudi Stalinov proglas o verski svobodi, vzpostavitev pa- i trijarha in novo podpiranje pravoslavne cerkve. Kljub naravnemu bogastvu sovjetske zveze, tako pravi članek nadalje, bi dežela pod komunistično vlado popolnoma obubožala, ker državni »socializem« ne more nadomestiti uničene privatne pobude Sovjetskemu delavcu je pojem socialne enakosti nepoznan. Vodilno geslo Kremlja se glasi: »Stori kar ti ukažem, toda ne delaj tega, kar delam jaz.« Stockholm, 28. marca. V Helsinkih raöu-rayjp g JlimJfiljht «tc^iiffii ma. Kakor so pokazale zadnje volitve, bo to nov korak k preosnovi vlade, torej nov korak na levo. Večina poznavalcev finske- i ga političnega življenja je prepričana, da bodo skušale radikalne sile v pailamentu prisiliti maršala k odstopu, če ne bo tega sam prostovoljno storil. Stockholm, 26. marca. Uradni sovjetski ; list »Piavdžur je ponovno napadel švedsko, i kakor javlja »Stockholms Tidningen« po poročilu agencije »Associated Press« iz Moskve. »Pravda« poroča, da je zarali sovjetskih obtežb proti švedski zunanji politiki postal švedski tisk nervozen Le nekaj švedskih listov se je upalo priznati pravilnost sovjetske kritike. »Pravda«, trdi, da je negotovost švedskega tiska dokaz, da je njena kritika zadela v črno. Stockholm, 27. marca. Finski časopis ! »Vapaa Sema« ofojavlja neko poročila, ki : energično zahteva »čistko« finskega radija. Moskovske, radi jo je naravno takoj zagrabil za to naročena delo ter med ostalim trdL da so doslej ignorirali želje delavce, glede izpremeunbo programa. Bratislava, 26 marca. Poročilo očividce-o zadržanju Sovjetov med osemdnevno zasedbo kraja Sv. Nlkariaš so vsibudlla ▼ vsej deteti «etiko pnammnat. BoijäeviW so bree- Dan zaoMjafe« Hftlerfeve mladine Berlin, 27. marca, s Dan zaobljube Hitlerjeve mtltadine« je bil mogočno priznanje Hitlerjeve mladine k boja za svobodo nemškega naroda. Na veiilkem zborovanju ie dal nemški mladinski vodjta Axmann Hitlerjevi mladini geslo, da se I» ižkazate. v bodočem času odločitve. obzirno jzropati tudi one prebivalce, ki ao češko usmerjeni ter so se skušali Sovjetom prikupiti s posebnimi pozdravi. Prav tako so izropali boljševiki tudi vsa stanovanja ter posiljevali ženske. Odlične cehe, ki so povabili sovjetske častnike na kosilo, so po kosilu pognal; iz hiše ter posilili ženske člane rodbine. »Rešitev po bolgarskem vzorcu« Stockholm, 27. marca. Boljše v racija Finske, ki je z volilno tragedijo močno napredovala, bo vzpodbudila 1-iicmclj k novim korakom. »New York Times- napoveduje, da bo štela nova finska vlada 50'/, komunistov, čeprav imajo komunisti v parlamentu komaj 20 izmed 200 sedežev. K temu pripominja amer ški list lakonično: »Za Finsko so pač minili č.;; i. ko je bilo število ministrov stranke od v i - ;io ocl števdi sedežev v parlamentu, to se pia.i od moči stranke.« j-New York Times namiguje nato. da bodo uporabili Sovjet na poti k nadaljnji boljševizaciji vprašani-' vojne krivde kot pretvezo, da bodo ialiko ustanovili tako zvana »ljudska sodišča«, to se pravi kakor list dobesedno ugotavlja, da bodo uresničili »rešitev po bolgarskem vzorcu«. List niše nadalje, da se Finci beje, da b pričeli Sot-vjeti izzivati, da bi toke doNii pretvezo za odpoved vseh dogovorov ter da bi lahko Finsko popolnoma zasedli. Boljševiški rravo-sodnl stroj, ki tako odlično deluie v Bolgariji, bi lahko potem pričel ojačeno delovati udi na Finskem, londonsko in washington-sko časopisje pa bi lahko nato iz Helsinkov kakor danes iz Sofije, dnevno poročalo o divjanju sovjetskega krvavega pravosodja. Literarne nagrade pokrajinske uprave G. preriient div. gen. Leon Rupnik je razpisal za preteklo leto literarne nagrade za najboljša slovenska dela. Komisija, v katero je imenoval kot predsednika prof. Jožeta Peteriina, šefa kulturnega odseka pokrajinske uprave, kot člane pa urednike Božidarja Borka, dr. Pavleta Karlina, di. Tineta Debeijaka m prof. Janka Modra, je določila izmed razmeroma lepe skupine kvalitetnih literarnih novosti preteklega leta, naslednja dela kot najboljša: 1. pesniško delo Franceta Balantiča. Nagradi naj se s tem, da se ustanovi pri Pokrajinski upravi posebna Balantičeva literarna nagrada, ki naj jo prejme vsako leto na dan njegove junaške smrti, pesniški prvenec; 2) pesniško delo dr. Alojzija Gradnika, ki naj pre jme nagrado 10.000 lir. 3) Bögar Meho, knjiga dr. Stanka Maj-ena, ki naj prejme nagrado 10.000 lir.* 4) Preproste stvari, knjiga Emilijana Cevca, ki naj prejme nagrado 80C0 lir. Gospod prezident je predloge osvojil in bo razdelil nagrale danes zjutraj ob 8 v svojih uradnih prostorih. V počastitev nagrajencev bedo brali istega dne ob 17 v dramskem gledališču njihovi tovariši pesniki svoje pesmi iz zadnjega časa. Uradni razglas ©feveziaikcMi delovne službe Na nodlagi poziva, ki ga je izdal Höherer SŠ- und Polizeiführer im Wehrkreis XVTII. SS-Obergruppenführer und General der Polizei Rösener, «ose morali vsi moški v starosti od 16 do 60 let javiti na zglaševališčih Pöll-Aktion. Mnogim pa iz poklicnih ah drugih razlogov ni bilo mogoče zglasiti se ob določenih dneh. Z ozirom na to se bodo še v sredo, dne 28. t. m., in v četrtek, dne 29. t m., na vseh že objavljenih zglaševališčih vršila vpisovanja. Zato naj se v teh dveh dneh javijo nn zglaševališčih svoph okrajev vsi fes i'moški v starosti od 16 do 60 let, ki te svoje obveznosti še niso izpolnili. Hkratu se ponovno opozarja, da bodo proti vsem tistim, ki se iz kakršnih koli sebičnih nagibov zg'asilni dolžnosti odtegujejo, izdani najstrožji policijski ukrepi. Vsakdo, ki se ne javi, škoduje lastni narodni skupnosti. * Smrt uglednega vinogradnika. V št. Vidu pri Vipavi ie preminil znani vinogradnik g. Edi Tavčar. Zvest rodbinski tradiciji je nadaljeval z izbrano trtorejo in veliko pripomogel k slovesu vipavskega vinarstva. S svojo gostoljubnostjo si je pridobil obširen krog pr jateljev in znancev, s svojim klenim značajem pa vsesplošen ugled in priljubljenost. Ohranjen mu bo lep spomin. * Violinist Georg Steiner umrl. V Salzburg je umrl znani violinist prof. Georg Steiner, prvak kvarteta saizburškega Mo-zarteuma. Bil je rodom iz Gradca ter se je že v 18. letu posvetil študiju gosli, širom Evrope je bil znan kot odličen violinski vir-tuoz. Od leta 1933. dalje je bil profesor za violino na glasbeni akademiji. Pozneje je odšel v Salzburg, kjer je deloval do svoje smrti. Iz LfnMjane u— Novi grobovi. V št. Vidu nai Ljubljano je umrla vdova višjega šolskega nadzornika ga. Antonija Novak. Na zadnji poti jo bodo spremili v sredo na ta-mošnje pokopališče. — V Grosupljem je preminila vdova poštnega pismonoše ga. Marija Perovšek. Pogreb bo v sredo na domače pokopališče. — Umrla je po-sestnica in gostilničarka ga. Josipina češ-novarjeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek ob pol 9 iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Dotr-pel je g. Viktor Rožič. Pogreb bo v četrtek ob 9 iz kapele sv. Petra na 2alah k Sv. Križu. — Umrla je ga. Ivana B a j -č e v a. Na zadnji poti jo bodo spremili v četrtek ob 10 iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Smrtno sta se ponesrečila podravnatelj Praštedione g. Hinko Bezgovšek in njegova soproga Zorka, roj Obersnel. Pogreb bo v petek ob pol 9 iz kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! u— Zadnja pot Angela Jelčiča. V torek zjutraj so na pokopališču pri Sv. Križu položili k večnemu počitku pleskarskega in srkarskega mojstra Angela Jelčiča, Mnogoštevilni pokojnikovi znanci so se zbrali ob kapelci sv. Nikolaja, da se še enkrat poslove od pokojnika, ki so ga v življenju pozali kot dobrega človeka in zavednega obrtnika, žalni sprevod je izpričal, da žaluje z bridko prizadeto rodbino prav veliko občestvo. Bodi Angelu Jelčiču ohranjen najlepši spomin! u— Delitev zaseke in jajc, kl se je začela včeraj zjutraj, je razveselila marsikatero . gospodinjo, ki že ni imela več maščobe in tudi ne jajc, da bi s pirhi za praznike razveselila svojo družino. Njih vnema in skrb, da blaga ne bi zmanjkalo, sta bih tolikšni, da so že navsezgodaj prišle pred mlekarne in se postavale v vrsto. Ponekod so bile kače precej dolge in so se v teku dopoldneva še daljšale. Gospodinje pa moramo pomisliti, da je njihova skrb neutemeljena, ker je blaga toliko na razpolago, da ga ne bo za nikogar zmanjkalo. Mesarji so delili zaseko kakor običajno to ni bilo nikjer treba delj časa Čakati. u— Četrta .favna produkcija gojencev Glasbene Matico. Sinoči je bila v novo prenovljeni mah filharmonični dvorani četrta javna produkcija gojencev Glasbene Matice. Spored so izvajali v pretežni večini gojenci iz klavirskega oddelka, nastopila sta pa tudi ena pevka in en flavtist. Izmed pianistov so se poleg najmlajših odlikovali po- Umrla je v, 75. letu naša ljuba mama, *T* stara mama, tašča, gospa T BAJEG IVANA Pogreb bo v četrtek, 29. t. m. ob 10. url z žal kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, 27. marca 1945. Žalujoči: ing. Anton, Ivo. sinova: Mara, snaha; Jurij, Alenka, Jošt, vnuki. Potrpela je v 85- letu starosti naSa zlata mama f V MARINKO MARJETA posestnica. Pogreb drage pokoj niče bo v četrtek 28. t. m. ob pol 11. url z žal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. LJubljana, dne 27. marca 1945. Žalujoči rodbini: Marinko, Kumer f Naznanjamo, da Je po mučni bolezni umrla, previdena s svetimi zakramenti v 70. letu starosti, naša nadvse ljubljena, skrbna mama, stara mama. gospa PEROVŠEK MARIJA vdova pošta, pismonoie. Pogreb drase njame bo v sredo, 28. t. m. na domače pokopališče. Grosuplje, 27. marca 1945. Žalujoči ostali. Izšla je dr. D&nfla Gregoriča knjiga „Saisasraoff Jugoslavije" Kupite jo lahko v vsaki Knjigarni in trafiki ali pa v upravi založbe »Luč« — Bleiweisova št. 13/HI. — Cena LAt 50.—. sebno Košak Alenka, Rovan Biserka, 2ni-daršič Jaš, Pavletič Nevenka, Benedik Anica in Samsa Eva. Spored so zaključile šti-riročne Schubertove »Varijacije« v B-duru«. Nastopajoči so izšli iz šol gg. prof. Seifer-tove, Demšar ja, S. Korošca, Ogrinove, Ko-laričeve, Sancmove, Wistinghausnove to Bonsackove. Vsi nastopajoči so pokazali veliko marljivost in prizadevanje za čim lepše "^podajanje, kar je zlasti zadnjim točkam sporeda dobro uspelo. S strani profesorjev in zavoda pa je najbolj hvalevredno, da so se kljub težkim in preizkušenj polnim časom odločili našo mladino še naprej vzgajati k eni najlepš h stvari — h glasbi. Snočni večer je to združeno prizadevanje gojencev in profesorjev v polni mori prikazal. -nii-u— Vrtnarji in mali obdelovalci zemlje so marljivo na poslu. Obrezujeje to škropijo sadno drevje ter obračajo zemljo, da bodo vsejali prva semena. Pri gnojenjb pa je opaziti skoparjenje, ki izvira iz stiske za gnoj. Kljub temu vsi hite obdelovat svojo krpicc/ zemlje, da jim bo pozneje kaj rodila. Vsakdo se zanaša na svoj prideiek, zato tudi ne štedi truda in žrtvuje vse razpoložljive sile za skromen priboljšek v prehrani. u— Obvestilo hišnim posestnikom. Z odločbo šefa pokrajinske uprave z dne 22. 3. 19115, štev. 220-2 je bil dovoljen na dimnikarski cenik z dne 1. 1. 1945 povišek 50% z veljavnostjo od 1. marca 1945 naprej. Vse sklenjene pogodbe se prilagodijo novemu ceniku. Dimnikarski mojstri novih proračunov ne bodo dostavljali, marveč bodo na sedanje pristojbine zaračunali uradno dovoljeni 50 % povišek. u— Z današnjim dnem so blagajne denarnih zavodov v Ljubljani odprte za stranke od 7.30 do 10.30 ure dopoldne. n— Pokrajinski gospodarski svet obvešča stranke, da njegovi uradi na velikonočni ponedeljek dne 2. aprila t. 1. ne poslujejo ———.......»i i —————— Veli!ko»o£nI koncert Opere Opera bo priredila na Veliki četrtek in Veliki petek ob 17. uri v unionski dvorani koncert, ki bo imel na sporedu dve zanimivi točki: iz Wagnerjeve opere »Parsifal« odlomek, ki je zaključena sinfonična skladba z naslovom »Car Velikega petka«, ter Beethovenov oratorij za orkester, zbor to soliste »Kristus na Oljski gori«. »Car Velikega petka« je občinstvu večji del že znan, nova pridobitev v poznanju glasbene literature pa bo vsekakor »Kristus na Oljski gori«, ki je bil v Ljubljani zadnjič izvajan pred 58 leti. Besedilo za oratorij je zložil F. K. Huber, prevod je delo Vilka Ukmarja. Vsebinsko predstavlja Kri-stovo molitev na Oljski gori ter prikazen Serafa, nato zbor učencev in končno voj-ščakov, ki ujamejo Učenika. Oratorij spada med Beethovnove dramatično najbolj močne skladbe. Koncert je naštudiral in bo dirigiral Samo Hubad. Sodelovali bodo solisti: Milica Polajnarjeva, Rudolf Franci in Julij Betetto ter operni zbor in orkester. Pred-prodaja vstopnic pri operni blagajni. • ■—fc ottodwuee po bmitom ao darovali: Socialni pomoči tvrdka Indus 30.000 lir Franc Bonač 10.000 Ur, Frane Bonač 3000 lir za ponesrečene otroke, Milili n Mehnred 5000 lir; Slovenskemu Rdečemu križu Anton Kajfež 1000 lir, rodbina Vladimirja Janežiča 250 lir v počastitev spomina Vere Bleiweis-Trsteniške; namesto venca na grob g. Eda Praprot ni ka rodbina dr. Minara 1000 lir, Menart Tončka 500 lir, mestnemu županstvu Kores Minka :z Blatne Brezovice 100 lir; namesto cvetja na grob Jelčiča Angela Kranjec Franci 200 Ur. u— Nesreče. Desnico si je zlomila pri padcu 51 letna prodajalka časopisov Marija Kosova iz Ljubljane. Po stopnicah je padla in si zlomila desnico 35 letna delavka v tovarni »Zmaj« Leopoldina Glavičeva. Tudi 73 letna zasebn ea Jerica Tominc je padla po stopnicah, pri čemer se je poškodovala po životu. Z lestve je padla in si zlomila levico 41 letna* gospodinja Alojzija Hrastar-jeva iz Ljubljane. 21 letni mehanik državnih železnic Rudolf Voje se je pri delu opekel po obrazu. Desnico si je poškodoval pri padcu 7J letni zasebmk Peter Bernik iz Ljubljane. V ljubljanski Splošbi bolnišnici so ponesrečencem nudili zdravniško pomoč. S Štajerskega Koristno delo trboveljskih žena je pred kratkim ocenila voditeljica socialnega odseka Maseherjeva. V spremstvu članice stranke Wenkove je pregledala ženske ustanove v Trbovljah ter se poučila o orftlotnih razmerah. Ob tej priliki je bilo sklicano trboveljsko ženstvo na sestanek, na katerega so prišle mnoge žene ne samo lz Trbovelj, ampak tudi Iz Hrastnika, Zagorja in Radeč. Ga. Maseherjeva jih je poučila o najnujnejših nalogah in dolžnost n v obratih, gospa VVenkova pa jim je obrazložila področje ženskega dela. Obe voditeljici sta bih z vtisi ki sta jih dobile o ženskem delu v trboveljskem okrožju, zelo zadovoljni. Voditeljice mladine iz Ptuja so imele sestanek, na katerem so obravnavale vprašanje vzgoje. Sestanek je počastil s svojo navzočnostjo tudi okrožni vodja Bauer, ki je poročal o splošnem položaju, neka begunka iz vzhodnih krajev je pripovedovala svoje osebne doživljaje, član stranke Peintinger pa je razvijal podobo komunizma Na zapadnem bojišču je padel 21. decembra lanskega leta štajerski rojak, odi kova-, nec s krvnim redom poročnik Alfred Fritsch. Udeležil se je vojnega pohoda na Poljsko, potem je bil v Franciji, od tam je odšel na bojišče proti Sovjetom. Odlikovan štajerski rojak. Z železnim križem 2. razreda je bil odlikovan desetnik Franc Leskovar iz mariborske okolice. V 15 letih je rodila 10 otrok. V oikiomci Rimskih toplic na štajerskem živi kmetioa Rozalija Tovornik, ki je v teku zadnjih 15 let rodila 10 otrok moškega spada. Žadmji pomd je ianela 22. februarja. Vsj otroci Tovorni kove matere so zdravi. • • • kuha s plinom. Izpod" oekega in odkritega lonca sikajo jezički ptircfcega plamena: šasfeks Para pobi kuhin o POTRATA porogljivo: »Da, da, Urška je moja zaveznice. V Ljub liani imam dosti zrtsnk in prijateljic, toda Urška mi je naibolj pri srcu. Če bi vseh 5000 Ljubljančank, kt inujo pl.nske kuhalnike, kuhale s fMncm po njenem vzorcu, bi »ptisikalo« izpod dna lonca v mojo nenasilno malho na leto več ko 60.000 lir. Gospodinje, posnemajte Lriko!* Boj POTRATI! BELEŽNICA KOLEDAR Sreda: 28. marca: Janez. DEŽURNE LEKARNE Mr. Leustek, Resljeva 1. Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; Mr. Komoiar, Vič-Tržaška cesta. Zatemnitev od 19.15 do 5.35. DRŽAVNO GLEDALIŠČE Sreda, 28. ir.ßrc», ob 17.: Bernard Shaw: Pygmalion. Red Sreda. Vel. četrtek, 29. marca, ob 17. v Unlonsul dvorani : Velikonočni koncert. Izven. Vel. petek. 30. marca, ob 17.: v unionski dvorani: Velikonočni koncert. Izven. Vel. sobota, 31. marca: Zaprto. Opozarjamo, da se vrši v sredo 28. t. m. dramska predstav» Pygmalion v opernem, literarni večer pa v dramskem gledališču. Začetek obeh prireditev ob 17. uri. Pred;>rodaja vstopnic za oba velikonočna koncerta. Je pri operni blaga j nL Obvestila „PREVODA" NAKAZILA TOBAKA Trafikanti mesta Ljubljane in okolice bodo prejemali počenši z mesecem aprilom t. L nakazila za tobačne izdelke pri »Prevodu«. Za april jih dvignejo po sledečem redu: 3. aprila trafikanti z začetnicami A—J ln L. 4. aprila K in M—P ta 5. aprila R—2. Nakazila bodo Izdajali točno po gornjem redu od 7. do pol 10. ure dopoldne in od 16.—19. ure. KINEMATOGRAFI KINO SLOGA. »Filharmoniki.« Predstav« ob n. io 19. uri. KINO UNION. Zabaven film »Veleturtet« — Joe Stöckel. T rude Hesterberg. Predstave ob 17. ln 19. url. KINO MATICA. Tei. 22-41. »Germanin.« Predstave ob 17. io 19. mri. Oddajnlška skupina Jadransko Prtmorje RADIO LJUBLJANA SREDA, 28. MARCA: 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10—9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.3»—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 14.C0: Napoved sporeda — nato glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 15.00—17.00: Osrednji nemški spored. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17JO: Glasbena medigra 17.30 do 18.00: Otoško uro vodi Slavica Vencajzova. 1S.OO—18.15: Glasbena medigra. 18.15—19.00: Trio »Trnovo«. 19.00—19.30: Slovenski napevi. — Poje tercet sester Flnkovih, pri klavirju Marjan Lipovšek. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19.45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Komorna glasba — Ljubljanski komorni trio. — Igrajo:: violinist Albert Dermelj, čelist Cenda Sedlbauer in Marjan Lipovšek. Solist: Capponi Ušak Franc — rog, spremlja Marjan Lipovšek. 21.00—22.00: To uro posvetim tebi (prenos). 22.00—22.15: Poročila v nemščini tn napoved sporeda. 22.15 do 24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). Prispevajte za velikonočno zbirko socialne pomoči! Pomagajte pomoči potrebnim! NE SAMO ZA ZLATO ttomac Jefferson je počakal, da je Clasing končal razgovor. Isato je poskočil. »Kdo je bii ? Htll and devils--Kidde- ry! Kaj hoče La človek od Kidderyja?« Clasing ni odgovoril, toda obraz mu je bil mahoma ves zaskrbljen. Jeftersen je sumei v aparat. »Ce Kiddery ni držal jezika za zobmi--« Clas ng ga menda vobče ni poslušal. Iztegnil je iuK.0 po »iuSalu, se spojil s centralo in vprašal po imetniku telefonske šte-vilKe, ki mu je bila navedena. »Coinerjev hotel? Najlepša livala.« Jefersen je z razburjenimi koraki hodil sem ter tja. »Overbeck — ime utegne biti nemško.« »še danes moraš v Cornerjevem hotelu vprašati po -njem,« je rekel Clasing zelo mfrno, dasi mu nikakor: ni bilo Lahko pri duši. »Ne ver jamem, da bi imela stvar kak pomen. V življenju se ne manjka nedolžnih naključij. Izključeno pa ni, da je tudi kaj drugega. In tedaj--« In tedaj?« Clasing je skomignil z rameni. »Kakor hitro zveva, s kom imava opravka, mora nekdo h Kidderyju--- dovoljenje za razgovor dobiva--in če je Kiddery ustrelil kozla, bo treba gledati, oa spraviva zadevo v red--« Jeffersen se je bi! spustil nazaj na stol. V nasprotju z Jamesom Clasingom, ki je bil docela plešast, je imel polne slamnatoplave lase, ki so bili skrbno razčesani. Svojega nagnjenja do živobarvnih ovratnic tudi nocoj ni zatajeval. Vobče se je oblačil zelo, prav za prav kar od sile elegantno. Tudi v tem se je močno razlikoval od Ciasinga, ki je nosil sivo, že dokaj ogoljeno obleko. Jefferson je bil v tistem stanju duha, ki ga označujemo s primero: »kakor bi ga po glavi udaril « Vse do zdaj ni bilo nič motilo poteka dogodkov, nič ni ovir alo načrta, k! sta ga bila tako skrbno izdelala in mu dajala čedalje bolj trdne obrise. Zdaj pa ta telefonski klic kakor blisk iz jasnega neba i »Kiddery je moral nekaj izblebetati, nič drugega ni mogoče!« »Skoraj ne verjamem. Ta Overbeck niti ne sluti, kje je Kiddery. Sicer bova pa kmalu vedela, kako in kaj.« In res sta zvedela šc tisti večer marsikaj; kajti Jefferson je s funtovskim bankovcem razvezal hišnemu slugi v Cornerjevem hotelu usta Po tem takem ni šlo samo za Overbocka. ampak še za nekega drugega Nemca, ki se je pisal Bara j'; oba eta stanovala skupaj. Bara3' je bil že prej večkrat gost v Cornerjevem hotelu. Bil je sorodnik draguljarja istega imena, ki je imel prodajalno na Bond-streetu. Kaj sta iskala v Londonu? To je bilo seveda težko reči. Vse je kazalo, da je stvar dokaj skrivnostna. Eden izmed dvoji ce, Overbeck, je bil na primer danes ves dan sedel v sobi in telefoniral, drugi, Baray, pa se je bil šele ob devetih vidno razburjen vrnil domov. A kaj delata in snujeta, seveda ni bilo moči določno povedati. »Ste mar od policije?« Jefferson se je pomenljivo nasmehnil. »človek sem, ki zaupne podatke dobro plačuje.« Hišni sluga se je za režal. »Morda vam lahko povem kaj več, ko se prihodnjič oglasite, sir.« »Labko mi tudi pišete, če bi pa naključje zvedeli kaj posebno zanim vega.-r »Jeffersen je napisal značko za poštnoležeča pisma tn mu dal listek. Pri tem je šepetaje pripomnil: »Razen tega storite dobro delo, če bistro popazite. Saj veste, dandanes mrgoli raznih ljudi--« * MKI GOLOB ič se naj zglasi zaradi nastopa službe A. V. 6662-1 a * POSTRE2NICO za enkrat tedensko sprejmem. — Naslov v Jutru. 6594-la * DELAVCE (-ke) nujne sprejmemo za odkop ruševin. Žglasiti se od 19. ure dalje: Levstikova 25/1, desno. 6593 la * FANTA, ti ima veselje do umetne obrti, takoj sprejmem Naslov v Tutru. 6605-la VA JENKO z začetniško plačo sprejme specerijska trgovina. Naslov v Jutru. 6712-44 PROFESORJA za matematiko in nemščino za VIII razred realne gimnazije in veliko maturo iščem. Naslov r Jutru. 6730-3 UMONO V ČAJU dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Anton Kane, Židovska ulica 1. 6585-6 VOZIČEK, otroški. Športni, noveiši model, proda: Cim-peršek, Albanska 6, ali pisarna Ravnikar istotam. 6618-6 ČEVLJE, ženske, nove, št. 37 , 38, krasne -gojzerje št. 42-43, prodam. Naslov v Jutru. 6616-6 VOZIČEK, športni, čevlje št. 23 in likerjev servis prodam adi zamenjam. Naslov v Jutru. 6540-6 ČEVLJE, damske. nizke, št. 40, prodam. Naslov v lutra. 6614-6 SVILO, 4 m, krepdešin (roža io svetlomodra barva), prodam. Naslov v Jutru. 661^-6 BLAGO h čiste volne, rjavo*, za damski plašč ali moško športno obleko, prodam ali zamenjam. Celovška 55/1. 6604-6 FOTOAPARAT Balda Ju-bilette, 1:2,9, maloslikovni. 36 posnetkov, prodam. — Mavec Franjo, Miklošičeva cesta 6. 6600-6 KOLO, odlične znamke, naprodaj. Sušnik, trgovina Legat, Miklošičevi 28/1. 6601-6 SERVIS, jedil ni, now, la 6 oseb, prodam. Naslov v Jutru. 6621-6 DINAMO za kolo. kompleten, prodam. Zaloška 18, priti., levo. 6588-6 TORBICO, damsko. ročno, novo, usnjeno, in čer-lje št. 43 in 38, lepe, prodam. Gosposvetska c. 4/1. desno. 6580-6 KAPNI. dve, razno perilo io lepe damske čevlje št. 58 prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v jutru. 6568-6 URO, ?t««sko, ler°- visečo svetilko, montirano ra elektriko, m mrežo za otroško posteljico prodam. Naslor v Jutta. 6490-6 i VOLNO, ovčjo, lepo in čisto, prodam. Na&loiv v Jutru. 6611-6 PULOVERJE, moške, letne, primerne za delovno službo, 3 kg krasne volne in novo kuhinjsko garnituro, ročno delo, 12 komadov, ugodno prodam aii zameniam za proti vrednost. Naslov v Jutru. 6448-6 DREVESA, sadna, ribes, vinske trte, vrtnice, ovijal-ke in lepotično grmičje prodaja vrtnar Pod hribom št. 40. 6453-6 ciTRE, koncertne, dobro ohranjene, proda-m. Naslov v Jutru. 6553-6 SPALNICO, staro, dobro ohranjeno, kuhinjo in šivalni stroj prodam. Ogled : Wolfova 3/II. 6550-6 FOTELJE, tri, nove, prodam. Tapetnik, Dunaiska c. 17, dvorišče. 6519-6 SERIJO 53 pokrajinskih znamk prodam. Ponudbe Jutru pod »Zvone 1941«. 6526-6 RADIO APARAT, nemške znamke, štiricevni, ugodno prodam. Naslov v Jutru. 6685-6 RADIO. noDobro ohranjeni«. 6738-6 PIS. STROJ, soliden izdelek, prodam. Naslov v Jutru. 6741-6 ŠTEDILNIK, železen, maj. hen, prodam. Ižanska 32. 6638-6 RADIOAPARAT, manjše oblike, prodam Slomškova 3, Im«. 6623-6 KOLO, damsko. popolnoma novo, ne—znamka, prodan. Florjsnska J21/I. «6*4-* ČEVLJE, salonske, št. 38, črne, pcodam. Naslov ▼ Jutru. 6625-6 POSTELJO, samo les, ore-hovina, prodam. Naslov v Jutru. 6626-6 RADIO, popolnoma nov, šestcevai, prodam ali zamenjam za protivrednost. Mejak, Hrenova 19, dvorišče. 6629-6 SAMSKO SOBO prodam. Ponudbe Jutru pod »Elegantna«. 6650-6 ŽIMNICO, peresno in navadno, novo, prodam. Tapeta tk, Goiposvctska 13. 6642-6 BLAGA, 3.20 m, za moško obleko, prodam. Naslov v Jutru. 6651-6 KOLO. moško, poddirkalno. stensko uro v omarici in dva para čmih damskih čevljev z nizko peto št. 40 prodam oz. zamenjam delno za protivrednost. Po nudbe jutru z navedbo blaga pod »42«. 6655-6 BLAGO za moško športno obleko, površnik ali damski kostum prodam ali zamenjam. Celovška c. 45/1. 6663-6 DARILO, srebrno, moško, za žep, zelo točno, pro*" dam ali zamenjam. M&n-freda. škofja 6. 66*7-* SPALNICO, orehovi korenina, za eno osebo, prodam. Naslov v Jutru. 6656-6 PLAŠČ, dežni, za srednje-visoko postavo, iz predvojnega blaga, kupim ev. tudi starega. Ponudbe Jutru pod »Nepremočljiv«. 6511-7 PSA ČUVAJA. zelo hudega. kupim. Stane Marin-šck Glince, Obrtniška 6. * 6640-7 GIPS, alabaster, kupim ali dam protivrednost. Naslov v Jutru. 6635-7 SLOVENSKO tn tuje ie postovje ter ostale izvir ne knjige in prevode — kupuje Janez Dolžan — knjigama. Stritarjeva ulica 407 1 FOTOAPARATE kupuje Parfumerija Venus, palača Bate. . 6535-7 PLET. STROJ It. 8. v dobrem stanju, kupim Naslov v Jutru. 6710-7 ZNAMKE kompl zbl-ko aH posamezne partije kupim. Ponudbe Jutru pod »Znamke« \228-7 TEHTNICO, decimalno 5—10 kg, z utežmi, kupim ali zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru 6696-7 SLIKE naših starejših in mlajših mojstrov, kupim. Pridem na dom Naflcrve pustiti v upravi Jutra pod »Slike«. J-446-7 »KRALJICO PEČI« b »Zephir« peč, novo, ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Peč«. 6687-7 SODE m kadi, rabljene, kupim. Ponudbe Jutra pod »Sodi in kadi«. 6686-7 LJCBLJ. ZVON tudi posamezne letnike ln mesečnike, kupm Ponudbe Jutru pod >L1 Zvon«. 5227-7 BOKS. (to. kup itn. dam protivrednost. Naslov v Jutru. 6736-7 ČOI.N mani*; knpim. Ponudb; Jutru pod »čolo«. WJ4-7 Zaradi pomanjkanja prostora bomo danes Izostale male oglase priobčili v prihodnji številki »Jutra«. VOZIČEK, športni, dobro ohranjen, zunat tapeciran, prešit v blazinice, in kro-man. kupim ali nudim protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Maščoba«. 6740-7 STEKLENICE vseh vrst, pletenke šlviljsk« odpadke, pločevinaste «de vsakovrsten papir, razne kovine, rabno in nerabno železo to tehnične prcdixete stalno kupuje ter plača najbolj« >Me-talia«, GosposvefJta -8, tel. 32-88. nasproti Delavskega doma. J-448-7 KNJIGO: Korošec, »Rimsko dedno pravo« kupim sli zamenjam • za protivrednost Robič, Dunajska 8. 6544-7 SLOV. KNJIGE dobre Kupim Ponudbe Jutru pod .BibioIU«. 5226-7 V KOMISIJSKO prodajo sprejema vsakovrstne boljše predmete Parfumeriia Venu». palača Bata. 6534-7 kamenjam GNOJ. kompost, kurji ki zajčji, dva voza, dam za seno ali korenje. Florian-ska 22/1. 6633-8 KOLO. moško, športno, zamenjam a klavirsko harmoniko. Nailov v Jutru. 6652-8 DZIČEK. otroški, športni, dobro ohranjen, predvojni, zameniam. Ponudbe Jutru pod »Moka«. 6643-8 KAVO, pravo, 1 kg, zamenjam za kurjo pičo. Naslov v Jutru. 6518-8 S1VAL. STROJ »Neccbi«, nov, prodam ali delno zamenjam za protivredno6t. Naslov v Jutru. 6574-8 HARMONIKO, kromatično zameni»m za diatomčno s poltoni, in škornje št. 44-45 zameniam za protivrednost. Hišnik, Tržna ulica 8. 6539-8 ČEVLJE, damske, nove, rjave, salona-rje, št. 38, zameniam za. protivrednost. Naslov v Jutru. 6639-8 NAHRBTNIK, nov. ne-premočljiv, in več krušitih torbic, pšondrskihi. aamie-ajam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6575-8 PLAŠČ, moški, ia kratici suknjič zamenjam. Naslov v Jutru. 6631-8 OBLEKO, možko, ta srednjo postavo, zamenjam za dobro ohranjeno damsko kolo. Naslov v Jutru. 6653-8 KOSTUM. temoomoder, nov. aa srednjo postavo, predvojno blago, zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6666 8 ČEVLJE, damske, črne. št. 38, nizke, dobro ohranjene, zamenjam ali prodam. Lepodvorslca 10/1, levo. 6718-8 SANDALE, bele. s pluto-vino, št. 3£, ikorai nove, zamenjam za enake It. J61-. do 37 in kupim otroške lahke it. 25-36. Naslov ▼ Jutro. 6669-8 -PLAŠČA. In. h j« xra& niči, normdna velikost, z». PrmiJKe Jutru pod »Protivrednost 7«. TRICIKEL-PLAŠČ m zračnico 26X1% zamenjam. — Ponudbe Jutru pod »Braš-no«. 6701-8 OLJE, ianeno, m neka) ko-koii zamenjam za protivrednost. Ponudbe »Jutru« pod »Naturalije«. ,..6704-8 PERILO, lepo, damsko, veliko usnjeno torbico ki belo volneno obleko za prvo-ofchajaoca zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru «705-8 KOKOŠI, težke, za zakol. in petelina zamenjam za jarčke ali drugo. Vodnikova 90. 6706-8 VOZIČEK, otroški, globok, prodam ali delno aame-□ latn. Naslov ▼ Jutru. 6681-8 POL ČEVLJE, moške, črne. boksaste. štev. 40-41, ter zdravniško haljo za visoko osebo in belo srajco št. }l prodam ali zameniam za protivrednost. Koroški 16/11 stan. S (za Stadionom). 6691-8 SUKNJIČ moški, usnjen, zameniam za moško kolo. Gosposvetska 13. »oba 8. 6715-8 ČEVLJE št. 37. modre in črne, damske, športne, zameniam za istotike rjave. Prodam rjave športne št. 139. Naslov v Jutru. 6731-8 GUGALNICO, kroge in trapec zameniam za protivrednost. Naslov v Jutru. 6667-8 KROMPIR, semenski, rt horjulskega okrnil, zameniam za dolenjski semenski krompir. Mole, Staničem 17. 6743-8 PARCELO. 1400 kv. m, prodam. Ponudbe »Jutru« pod »Tudi polovico«. 6703-20 PARCELE v svetokrižkem okraju, za Bežigradom in na vzhodni strani, prodim. Realitetni pisarna Andrej Zajec, Tavčarjeva ul. 10. 6737-20 LOKAL zli prost« za krojaško obrt iščem za takoj ali ( 1. majem. Ponudbe Jutru pod »Krojaštvo«. «714-17 HfthHHffr» s pritiklinami. zamenjam za dvosobno stanovanje v bliiiai trafike ▼ Einspie-lerjevi ulici. Pojasnila ▼ trafiki. Einspielerjeva uli ca, od 15. do 17. ure. 6627-21a STANOVANJE, enosobno. porketirano. zelo lepo. zamen; am za dvosobno, najraje v mestu.t Ponudbe Jutru pod »Stanovanje zameniam«. 6680-21« STANOVANJE, «oosobno, skromno, iščem. Gran tudi kot sostanovalec. Ponudbe Jutap pod sB^z po-stelvnire«. 6729-21« STANOVANJI, dvosobno, lepo. rr"»ste,rr>o. rameeiam. Kaluža, Gosrcska 5 /H. 6320-2U ŠOBO. opremljeno adi prazno, iščem. Plačam v na-turaUjah. Ponudbe »Jutm« pod »P.«. 6569-23a SOBICO iščem pri samostojni gospe. Grem tudi kot sostanovilec. Ponudbe Jutra pod »Skromen«. 6624-23a SOBO, prazno, išče ves dan odsoten gospod. Ponudbe trafiki v Einspieler-jevi ulici. 6628-23a SOBO, po možnosti s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe Jutru pod »Plačam v blagu«. 6647-23a SobooddM SOBICO v središču oddam proti natural i j am. Naslov v Jutru. 6702-23 SOBO, s souporabo kopalnice, v središču mesta, oddam. Ponudbe Jutru pod: »Odlična«. 6645-23 SOBO, opremljeno, oddam boljši ženski za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v Jutru. 6665-23 Razno VISOKO NAGRADO dam za zavoj otroškega perila ter čeveličkov, katerega sem izgubila 23. marca zvečer od Metelkove do Vodnikove ceste, šiški. Ker so to edina oblačila mojega enoletnega otroka, prosim najditelja, da odda stvari pri: Potočnik, Vodnikova cesta 103. 6636-37 KOKOŠKA se je zatekla.. Oddati jo proti nagradi: Resljeva 3/U, desno. 6632-37 AKTOVKO sem izgubil 26. marca pri peti predstavi v kinu Matici. Lepo prosim na/jditdja, d« jo vrne pri blagajni kina Matica. 6661-37 PSICA, nemška ovčarka (volčjakinja), črnorjava, s sivimi progami se je izgubila v četrtek. Ima. rjav usnjen ovratnik na zadrgo ter sliši na ime »Gida«. Nijditelia naprošam, da jo odda aii pa javi,, kje se psi ca nahaja, proti nagradi 50C0 lir: M atlas Ludoviku, Ciglarjeva 1. 6698-37 IZDELUJEMO in popravljamo perilo, obleke in kravate. AER, Nowi trg 5. 6709-37 OVRATNICA, pasja, zelena, pletena, z znamko št. 269. je bila izgubljena v smeri od Ulice 3. maja po srednji, glavni. tivolski procDenadi in stranski za železniikim tirom. Naiditelj naj jo odd« proti nagradi: Ulica 3. maja 2/rV. 6684-37 SRAJCO moško, sem izgubila v ponedeljek okog 21. ure od Smartinske 4 do Prisojne 1. Najditelja ^epo prosim, da jo vrne pri fotografu na Smirtinski 4. 6725 37 LEGITIMACIJO OT ni ime Modec Anton, St. 4205 sem izgubil. Razveljavljam jo potom tega oglasa. 6734-3'' TRI RLJDtfl sem irgubila od Zp. Si?ke do Medvedove ulice. Najditelja prosim, nai rib vrne ▼ Lepo dvorski ulici 23, Papirocel. 4732-37 f t Do trpel Je v 34. letu starosti naš ljut>-ljenl sin, edinec ROŽIČ VIKTOR Pogreb nepozabnega bo v četrtek, 29. v m. ob 9. url z Zal. kapele sv. Petra, k Sv, Križu. Ljubljana, 29. marca 1945. Zalnjo« star«. t V glotoki žaloči.i naznanjam., da sta &e dne 26. t. m. smrtno ponesrečila moja zlata mamica ZORKA BEZGOVŠEK roj. OBERSTvEL in očka HLVKO BEZGOVŠEK Pogreb bo v petek 30. t. m. ob ' s9. url % Zai, kapelice sv Nikolaja v začasno počivališče k Sv. Križu. Hčerka DaSenjba s BtarS! Obersnel, K ran j c ln osta1 m sorodstvom. Vsem znancem ln poslovnim prijateljem javljamo tužr.o vest, da je v ponedeljek dne 26. t. m. nenadoma preminul nas namestnik ravnatelja, gospod HINKO BEZGOVŠEK Blagega pokojnika bomo ohranili v tralnesn spominu. Pogreb bo v petek, 30. marca oto Vr9. url z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Prva hrvatska štedioniea podružnica Ljubljana. t Umrli so nam y 72. letu starosti naSa draga tn najboljša mama, stara mama, sestra ln svakinja, gospa JOSIPINA ČEŠNOVAR posestnica in gostilničarka. Blago pokojnico bomo spremili k. večnemu počitku v četrtek, dne 29. t. m. ob url z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana. 27. marca 1945. Pavla por. Predovič. hči; Kari, Frane tn Josip, sinovi; Helena Breceljnik, sestra ln ostalo sorodstvo. f Sorodnikom ln prijateljem sporočam, da Je včeraj v št. Vidu nad Ljubljano mirno v Gospodu zaspala naša ljuba teta, gospa NOVAK ANTONIJA vdova višjega šolskega nadzornika stara 74 let. Blago pokojnico bomo v sredo spremili na zadnji poti na pokopališče k sv Vidu. Ljubljana. 27. marca 1945. Dr. Tone Bajec in ostalo sorodstvo. ZAHVALA vsem. ki ste nam ob bridki Izgubi moje dobre, skrbne žene in matere, gospe LUCIJE PAULIN stali ob strani. Posebna zahvala vsem za gmotno pomoč in poklonjeno cvetje ter spiemst^o na njeni zadnji poti ter prav vsem, ki so za blago pokojnico molili. Ljubljana, 27. marca 1945. Žalujoči mož in otroci. ZAHVALA. Vsem, ki ste nam ob prebridki, nenadni izgubi naših ljubih lekarnarja Mr. ph. RUDOI.FA RAMO RJA in soproge VIKTORIJE roj. DOLENC ter Mr. ph. IGORJA RAMORJA in soproge VERE roj. G SPAN stall ob strani, pomr.gali pn odkopu. Jih ob6ull s cvetjem, počastili njih spomin z velikodušnimi darovi za dobrodelne namene. ih spremili k večnemu počitku ali se Jih kakor koli 6pomnlli. naša topla zahvala. — Sv. maša zadušnlca isa draga rajnke se bo darovala v sredo, dne H. aprila ob 7". uri v trnovski cerkvi. V Ljubljani, 24. marca 1945. Žalujoči: Andreiček. Gspanovi ln Ramorjevi z ostalim sorodstvom. IMBIIII I II 1 ■' IHIi—l— 'i u'ecinSTvo M i-n./iauneh — Za :zda-•••if«dta: Stanko Vir an t — Za Narodno '-kamo; Fran Jeran — Za inaeratni oel: Ljubomir Volčič