Poštnina plačana v gotovini
Cena 1.50 din

Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnlna znaša
mesečno po pošti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5'50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje.desno//
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   štcv.   10.666   //
Leto XX.
Celje, petek 24. junffa 193$
Štev. 26.
Velicastna manifestacija kmetske mladine
v Vojniku
Vojnik,  24. junija.
Naš lepi, prijazni trg Vojnik je zaži-
vel v nedeljo v vsej svoji živahnosti,
okrašcn z državnimi zastavami in sla-
voloki. Zjutraj nas je zbudila budnica
»Apneničarjev« iz Pečovnika, ki je mo-
rala vzdramiti še tako zaspane ljudi.
Popoldne se je začela zbirati mladina k
ogromni povorki. Množica ljudstva se
je pomikala iz Arclina proti trgu. Ljud-
je so strmeli, kajti tako velikega obiska
pač nihče ni pričakoval. Bilo je okrog
8000 naprednih kmetskih ljudi. Na čelu
povorke so prijezdili na konjih naši
fantje z državno zastavo, za njimi kole-
sarji, godba, 140 malih koscev in grab-
ljic, ki so korakali strumno in nasmeja-
nih lie, sledilo je 80 starejših mož, na-
rodne noše s kmečkim praporom, 75
koscev, 48 grabljic, dekleta, vozovi s
predicami, mlatiči, sodarji, opekarji in
14 okrašenih voz sosednih društev. Na
njih je bilo polno kmetske mladine. Od-
mevalo je vzklikov, vriska, petja in
godbe. Navdušcnje je bilo nepopisno.
Povorka je zavila na Vrečerjev trav-
nik, kjer je bilo pred tekmo koscev
kmetsko - mladinsko zborovanje. Govo-
vorili so za društvo Vojnik predsednik
Ravnak, delegat okrožnega odbora tov.
Jožep, predsednik Zveze tov. Kronov-
šek, ki je bil burno pozdravljen in tova-
j rišica Skarlovnikova. Narodni poslanec g
Ivan Prekoršek, ki je bil žal nujno zadr-
|  žan, je poslal pozdravno brzojavko želeč
kmetskim  fantom   in   dekletom   mnogo
j  uspehov.   Po  zborovanju    je     zaigrala
godba državno himno.
Začela se je tekma koscev. Fantje so
zavihteli kose, ki so zableščale v vro-
čem solncu, sledile so jim brhke grab-
ljice. Ob robu travnika zbranim našim
hajmlajšim — malim koscem in grab-
ljicam so poskakovala srca od navdu-
šenja.
Prvo nagrado (moško kolo) je dobil
kot najboljši kosec tov. Franc Stropnik
iz Lešja, drugo nagrado (srebrno uro,
dar narodnega poslanca g. Ivana Pre-
korška) tov. Stanko Jakopin iz Dramelj.
Ostali tekmovalci so prejeli manjše lepe
nagrade. Po tekmi je bila zelo dobro
obiskana domača kmetska veselica na
vrtu gostilne tov. Spesa.
Krepka zavest je sama ob sebi napol-
nila duše naše kmetske niladine. To bo
rod, ki ne bo klonil, ki si ne bo dal vsi-
ljevati tujih nazorov, ki bo kmetski,
slovenski in jugoslovenski.
Sokolski  dan  v Laškem
Laško, 24. junija.
Preteklo nedeljo je imelo naäe Sokol-
sko društvo svoj letni praznik. Ze do-
poldne se je začelo na letnem telovadi-
šču živahno življenje. Deca je imela
okrožne tekme, ki sta se jih udeležili do-
mace društvo z 9 vrstami in društvo
Rimske toplice z vrsto moške dece. Tek-
mo vali so v redovnih in prostih vajah,
metu žoge, v skoku v daljino, teku in
sokolski ideologiji. Splošni izid je bil
povoljen. V višjem oddelku moške dece
je bil prvi Marko Drnovšek, sledila sta
mu Egon Kokol in Fric Firm. V nižjem
oddelku so bili prvi trije Alojz Senica,
Drago Krpan in Ivo Vidali. Pri ženski
deci so prodrle po vrsti Jelka Medveš-
kova, Justa Klenovškova, Tatjana Kor-
danova, Sonja Kordanova in Marica Ju-
gova. Sokoliči so pokazali veliko znanja
in razumevanja idejnih nalog sokolstva.
Ob 16. se je pričel nastop vseh telo-
vadečih pripadnikov, ki so ob prihodu
na telovadišče izkazali pozdrav državni
zastavi. Vseh nastopajočih je bilo 222,
od teh 143 iz domačega društva. Vežbe
so bile zelo pestre in podane v sploš-
nem dobro. Moška deca je izvajala pro- I
ste vajo skoraj brezhibno, pa tudi žen-
ska deca ni zaostajala pri prostih va-
jah. V prostih panogah so se pomerili
naraščajniki   s   člani.   Občinstvo   se   je j
moglo prepričati, da imamo pričakovati j
od  naraščaja  najboljših  moči za  naše i
društvo. Pri skoku v višino se je poleg ;
članov Kemra in Blagotinška, zlasti od- !
likoval narašcajnik Ferenčak, prav no- ;
sebno pri skoku s palico. Tudi orodne i
vaje so  pokazale    veliko    izvežbanost '
članstva in naraščaja. Videli smo vaie
na krogih in drogu, ki že segajo na vr-
hunstvo,  zlasti pa so vzbujale pritrje-
vanje vaje na bradlji. Moška  deca je
strumno prikazala vaje s -puškami, bo j-
ne  tekme   pa   so  izzvale   pravo   veselo
razpoloženje med gledalci. Deca Sokol-
skega društva Celja I je žela z razno-
terostmi    in prostimi   vajami    živahr.o
odobravanje. Raznoterosti so spominja-
le že na akrobatsko gibčnost in prož-
nost teh mladih telesc. Skupinske vaje
članstva na treh bradljah so bile za nas
nekaj novega in so  napravile lep  vtis.
Proste vaje obojega naraščaja in oboje-
članstva so nas v mislih povedle v Pra-
go, kjer se bodo izvajale v desettisooih.
Pogled   na   razmeroma   majhno   število
izvajajočih  seveda ne more nuditi one
grandioznosti,  ki    jo  pricakujemo    na
vsesokolskem zletu.
Vso pohvalo zaslužijo naši sokolski
vaditelji za vztrajno delo v telovadnici.
V nedeljo so napravili bilanco, ki je vi-
soko aktivna in ki nam jamči, da bo
tudi Sokol v Laškem ne samo živel.
temveč tudi krepko napredoval, saj bo v
rokah vaditeljev in pod vodstvom
načclništva izvrševalo svoje dolžnosti v
prid sokolstva in njegovega napredka.
Po telovadbi se je občinstvo, ki ga je
bilo okrog 600, podalo na veselični pro-
stor. Huda nevihta s silnim nalivom je
udeležence nagnala v prostore Sokcl-
skega doma, kjer se je razvila prijetna
zabava. Naš nastop je navzlic vsem ovi-
ram moralno in gmotno dobro uspel.
Politični pregled
X Jedna pouka. Pod tern naslovom
priobčuje »Samouprava«, glavni organ
Jugosl. radikalne zajednice, z dne 22.
junija uvodni članek, v katerem raz-
pravlja o velikih uspehih JRZ med na-
rodom in pravi doslovno: »V državi
vlada politična svoboda in narod je v I
stanju, da je obveščen o vseh državnih
poslih in o vscm, kar je bilo doslej stor-
jenega«. Prav je, da ob tretji obletnici
sedanje vlade čujemo tako pomirjevalne
besede.
X Kaj je izjavil naš minister za so-
cialno politiko na seji urada dcla v
Zenevi? Da ni mogoče pri nas uvesti 40-
urnega delavnega tedna, da je nad 80
odstotkov kmcčkega prebivalstva, da ni
v .Tugoslaviji nezaposlenih kvalificiranih
delavcev, da pa je potrebna sanacija
velikih kompleksov neplodne zemlje za
obdelovanje. Po izjavi našega ministra
je v zadnjih letih gospodarstvo tako j
oživelo, da v naši državi ni nezapo-
slenosti.
X Vodilni nemški možje zibrajo za j
»Südmarko«. Nemško napadalno dru- j
štvo Schulverein - Südmark je izvedlo
11. junija po vseh nemških mestih, tr-
gih in vaseh veliko zbirko za nacional-
no in kulturno propagando. Te nabiral-
ne akeije, ki je bila letos posebno inten-
zivno zamišljena in izvedena, so se oseb-
no s prispevki in nabiranjem udeležili
namestnik dr. Scyss-Inquart in več mi-
nistrov današnje nenv^ko "lade. Pri nas
v Sloveniji je narochiobiambno' delo
osredotočcno v Družbi sv. Cirila in Me-
toda, ki izvršuje po svojih podružnicah
svoje veliko poslanstvo v obrambi naše-
ga rodu in jezika žo nad pol stoletja.
X Skupščina Zveze niest kraljevine
Jugoslavije   je  zborovala   v   Ljubljani.
V  obširnih razpravah so bila obravna-
vana razna vprašanja in    iznešena    je
bila zahteva po finančni samostojnosti
mestnih samouprav, da bodo mogla me-
sta svobodno  odločati o  svojih  gospo-
darskih in finančnih zadevah. Upraviče-
no je bila iznešena zahteva, naj se ob-
činam povrnejo stroški za delo iz pre-
nešenega delokroga, ki ga občine oprav-
ljajo za banovino in za državo. Ta za-
hteva je prav tako pereča tudi za naše
kmečke občine, ki se ob razširjenem de-
lokrogu in skromnih    dohodkih    težko
bore  za ravnotežje  svojih proračunov.
Značilno pa je, da na skupščini Zveze
mest ni bilo obravnavano vprašanje iz-
vedbe svobodnih in    tajnih    volitev    v
mestne svete. Sodelovali so na tej skup-
ščini kot predstavniki avtonomnih mest
iz vse Jugoslavije sami imenovani    in
neizvoljeni župani.
X Tako se dela reklama za hitleri-
zem. »Delavska politika« z dne 23. t.
m. objavlja: »Vreme« (beograjsko gla-
silo JRZ) z dne 15. junija je poročalo
o zaključnih občinskih volitvah na Ce§-
koslovaškem, ki so bile 12. junija. Cla-
nek nosi velik naslov »Uspeh g. Hen-
leina« in po'dnaslov »Propast malih
stranaka«. Iz naslova bi človek povzel,
da v CSR razen Henleina ni nikogar
več, ki bi ga bilo vredno omeniti. Temu
primerno je prikrojena tudi vsebina
članka. Pa naj še kdo reče, da se niso
gotovi ljudje od svetovne vojne do da-
nes postavili na glavo.
Domače vesti
POŠTNE  POLOZNICE
smo priložili danes vsem cenj. naročni-
kom, ki so z naroenino v zaostanku, in
tudi on im, ki imajo poravnano naročni-
Bo do konca junija. Prosimo jih, da bi
nam najpoznejc do .15. julija    nakazali
naroenino vsaj tudi še za 1 mesec
naprej.
— Sredstva za izpopolnitcv in izbolj-
šanje cestnega omrežja. Ministrski svet
je izdal uredbo o državnem cestnem
fondu ^n banovinskih fondih, po kateri
naj se zagotovijo sredstva za izpopol-
nitev in izboljšanje cestnega omrežja.
Ti fondi se bodo ustanovili pri Drž. hi-
potekarni banki. Državnemu cestnemu
fondu pripadata dve tretjini dohodkov
državnega fonda za javna dela. Uredba
predpisuje sledeče posebne dajatve: za
potniški avtomobil 200 din, za motorno
| kolo 50 din, za motorno kolo s prikoli-
I co 75 din, za kolo 10 din, za kočijo in
vozila na peresih 50 din, za navadna
vosila 40 din, za vozila na dveh kolesih
20 din letno. Državna in banovinska vo-
zila bodo oproščena teh taks. V državni
fond se bodo stekali tudi dohodki od
taks na tuje avtomobile, ki se bodo
plačevale na osebo in na število kilome-
trov, prevoženih na našem ozemlju. Na-
dalje se bo stekala v ta fond 1-odstotna
taksa od vseh prodanih posestev ob ce-
stah in sicer pri posestvih v mestih z
več ko 5000 prebivalci do 1000 m- po-
vršine, v ostalih naseljih do 5000 m-,
izven naselij pa se bo od vrednosti pro-
| danih posestev do 10.000 m- površine
pobirala še dodatna polodstotna taksa.
V  fond se bodo  stekale tudi mostnine
j  in slični dohodki. Dohodke banovinskih
j  cestnih fondov  bodo  tvorile  takse    za
prekomerno izkoriščanje banovinskih
cest, "50% odkupnine za osebno delo, ki
jo plačujejo državni in banovinski ak-
tivrii in upokojeni uradniki in uslužben-
ci, 25% odkupnine za osebno delo v
smislu zakona o nedržavnih cestah, ter
vse ostale takse in kazni, ki se nala-
gajo za razne prekrške šoferjem in dru-
gim vozačem. Uredba določa tudi uved-
Ido davka na premije za zavarovanje
motornih vozil in drugih prevoznih
sredstev kakršnekoli vra<^. Ta davek bo
znašal 10% letne kosmate premije.
Uredba stopi v veljavo 1. julija t. 1.
—  X. vsesokolski zlet v Pragi se    je
pričel oficielno v nedeljo 19. t. m. z
ogromno povorko in javnim nastopom
32.000 sokolske dece, ki je sijajno uspel
Javnemu nastopu na stadionu je pri-
sostvovalo okrog 150.000 gledalcev. Ne-
delja v Pragi je pokazala, da krepko na-
raščajo tudi vrste najmlajših sokolskih
pripadnikov,  bodočih  sokolskih  boreev.
—  Zagorijo naj kresovi dne 4. julija,
ua predvecer praznika sv. Cirila in Me-
toda, v dokaz naše čuječnosti in v bo-
drilo bratom v zamejnih in    obmejnih
pokrajinah!
—  Ga. Anči Kramerjeva f. Dne 17.
t.  m.  je po  dolgem trpljenju umrla v
Ljubljani v 50.  letu  starosti ga. Anči
Kramerjeva,  soproga ministra  v p. in
senatorja g. dr. Alberta Kramerja. Pre-
nehalo je utripati zlato sree plemenite
gospe. Tiho je odšla v vecnost,  kakor
je tiho v svoji plemenitosti in dobrot-
ljivosti živela. Mnogi so poznali in ce-
nili sreno' dobro gospo Anči Kramerje-
vo,   simpatično,   vedno   polno   vedrosti,
vedno pripravljeno storiti bližnjemu do-
bro   delo.  In   vsi,   ki   so  jo  poznali,   jo
bodo težko pogrešali, vsem ostane njen
svetli lik v najlepšem spominu. Pokojnä
je bila doma iz Präge, a ob strani svo-
jegä soproga se je tako vživela v naše
razmere  in   tako   vzljubila   naš   narod,
da ji je bila naäa zemlja v pravem po-
menu besede druga domovina. Množice
sočustvujoČih so v nedeljo spremile ne-
pozabno gospo k večnemu počitku    na
pokopališče k Sv. Križu. S evetjem je
pokrito  njeno  zadnje   domovanje.     Ge.
Anči Kramerjevi bo    ohranjen    svetal
spomin. Njim, ki jim je zadala neizpros-
na usoda tako krut udarec, pa bodi v
tolažbo  zavest,   da  globoko  in  iskreno
sočustvujejo z njimi vsi, ki so    blago
pokojnico poznali.
—  Pesnik Radivoj Peterlin - Potruška
je umrl. V svojem rojstnem meštu Kam-
niku je v torek popoldne, zadet od kapi,
umrl v starosti 59 let znani pesnik in
novinar ter veliki popotnik Radivoj Pe-
terlin - Petruška. Za nepozabnim, sreno
dobrim in iskrenim Petruško žaluje ne-
šteto iskrenih prijateljev, med njimi tu-
di mnogi Celjäni,  ki so ga poznali in
cenili.    Peterlinu - Petruški je zagotov-
lien časten in trajen  spomin  v našem
narodu.
—  Andrej    Gabršček f.    V    četrtek
zvečer je umrl v Ljubljani,  zadet    od
akpi,   zaslužni  slovenski    publicist    g.
Andrej Gabršček, v starosti 74 let. Po-
kojni je bil idealen narodni borec in si
je priboril zlasti mnogo zaslug za našo
stvar na Goriškem. Bil je novinar, lite-
rat, prevajalec, tiskarnar, založnik, or-
ganizator in politik ter je z vso ljubez-
nijo in zgledno nesebičnostjo služil svo-
jemu narodu.    Andreju    Gabrščku    bo
chranjen časten    spomin    med    našim
narodom.
—  »Merkurjev« sanatorij v Zagrebu,
ki ima po zadnji dograditvi 200 postelj
ter  najodličnejšo  zdravniško    vodstvo,
je bil  slovesno  otvorjen v  nedeljo  12.
12. t. m. V sedanjem stanju spada ta
sanatorij med prve zavode svoje vrste
v Jugoslaviji. Na razpolago je za zdrav-
ljenje  članov  »Merkurja«   kakor    tudi
privatnikov.
—  Urnor v    Nasovičah.    V    nedeljo
okrog 22.30 so neki fantje na cesti    v
Nasovičah  pri Komendi  iz    neznanega
vzroka napadli 35-letnega skladiščnika
Westnove tovarne v Celju Jožka Vida-
lija,  sina ugledne  narodne  rodbine    iz
Mengša, in ga z več streli usmrtili. Po-
kojni Vidali je bil nacionalen, značajen
in simpatičen mlad mož, zato ljudje ne
morejo razumeti, kaj je dalo morilcem
povod za strahoviti zločin. Ena sestra
pokojnega Vidalija je  učiteljica v  Ce-
lju d-ruga pa je poštna uradnica v Ce-
lju in začasno dodeljena pošti v  Pod-
cetrtku.  Pokojnemu  bodi  ohranjen • lep
Bpomin, težko prizadetim svojeem naše
iskreno sožalje!
— Dunajski velesejem bo letos od 11.
do 17. septembra.
Stran 2.
»N OVA    D O B A«
Jtey. 26.
Celje in okolica
c Praznovanje Vidovega dne. Mestno
poglavarstvo v Celju razglaša na osno-
vi čl. 27 t. b) naredbe o odpiranju in
zapiranju trgovinskih in obrtnih obra-
tovalnic v dravski banovini z dne 29.
\V. 1937, VIII. No. 117-18, Služb. list
kr. banske uprave dravske banovine z
dne 1. V. 1937, Stev. 251-35, da mora
na Vidov dan 28. t. m. počivati delo v
trgovinskih in obrtnih obratovalnicah v
mestu Celju od  ^8. do y2'10. dopoldne.
c Izobesite zastave! Vabimo hišne
posestnike v celjski mestni občini, da
okrasijo na Vidov dan, v torek 28. t. m.
svoja poslopja  z  državnimi  zastavami.
c Na Vidov dan bo ob %9. dopoldne
v starokatoliški kapeli maša zadušnica
za padle junake.
c Ciril-Metodov kres na Starem gradu
v Celju. V ponedeljek 4. julija, na pred-
večer praznika solunskih bratov sv.
Cirila in Metoda bo gorel na Starem
gradu mogočen kres, ki naj bo na zunaj
viden znak naše čuječnosti in naše vo-
lje za delo. Nekdaj v temnih dneh na-
šega suženjstva je bil ta dan praznik
vsega narodnega Celja. Po starih nek-
danjih lepih običajih se tudi letos zbe-
remo ob kresu na Starem gradu, da
proslavimo ta praznik s pesmijo in pri-
mernim svečanim govorom. V prihod-
njih dneh bodo odborniki in odbornice
celjskih podružnic CMD nabirali v ta
namen prostovoljne prispevke. Sloven-
ci, Slovenke, ne odklanjajte prošnje in
poziva in prispevajte po svojih močeh,
da se bomo izkazali vredne svobode ob
20-letnici naše Jugoslavije. Vsak tudi
najskromnejši prispevek je dobrodošel,
ker nam je mnogo na tern, da prispeva
k zbirki prav vsak Jugosloven, ki se za-
veda svoje dolžnosti napram svojemu
narodu.
c Kakšne so posledice slabe medkra-
jevne teles onske zveze. Telefonski na-
ročnik nam piše: Moj posel zahteva, da
po večkrat dnevno govorim telefonsko
bodisi z Ljubljano, Zagrebom ali Beo-
gradom. Ker pa je zlasti zveza z Zagre-
bom včasih tudi po večurnem čakanju
nedosegljiva, sem svoje posle uredil ta-
ko, da jih sploh ne urejujem več po
telefonu, ampak pismeno. Sicer trpim
zaradi tega poslovno, vendar se posli po
sporazumu z mojimi poslovnimi prija-
telji razvijajo zadovoljivo tudi na ta
način. Telesonska uprava pa, kakor
sklepam, na izpadek pristojbin ne pola-
ga nikake važnosti, ker bi sicer v na-
sprotnem primeru napravila že davno
konec mizeriji v medkrajevnem telefon-
skem prometu.
c Sokolski dorn v Vojniku bo dne 4.
septembra svečano otvorjen. Marljive-
mu in požrtvovalncmu prizadevanju
vojniškega Sokolskega društva gre vse
priznanje, da je v težkih razmerah po-
stavilo svojemu članstvu in vsemu na- i
rodnemu Vojniku svoj dom, ki bo og-
njišče narodnega in prosvetnega dela.
c Dvojni jubilej uglednega celjskega
obrtnika. V nedeljo bo obhajal mizar-
ski mojster in posestnik g. Ignac Grilec
v Gaberju svoj 60. rojstni dan in obe-
nem 30-letnico svojega mojstrovanja.
Jubilant se je rodil 26. junija 1878. v
Vojniku. Izučil se je v svojem rojstnem
kraju, potem pa je služboval in izpo-
polnjeval svoje znanje na Korošken:.
Leta 1908. se je osamosvojil in otvoril
v Gaberju pri Celju lastno mizarsko
podjetje ter mu s svojim znanjem In
veliko marljivostjo pridobil v teku let
lep sloves. Gosp. Grilec si je kot zna-
čajen in od2očno naroden mož pridobil
veliko priljubljenost in spoštovanje med
prebivalstvom. V svojem življenju Je
vedno, kadarkoli je bilo potrebno, izpri-
čal svojo nacionalnost z besedo in de-
janjem. Jasno je, da je pripadnik mno-
gih nacionalnih in humanitarnih orga-
nizacij, poleg tega pa se tudi z vnemo
udejstvuje v obrtniških vrstah. Do ko-
masacije celjske mestne in okoliško
občine je bil član občinskega odbora
okoliške občine. Kot odbornik deluje v
Združenju mizarjev in Slovenskem obrt-
nem društvu v Celju. Svoie tri sinove
Adolfa, Konrada in Slavka je vzgojil
strogo v nacionalnem duhu. Vsi trije si-
novi so odlični sokolski delavci, Konrad
pa je naš znani olimpijski tekmovalec.
Gosp. Grilcu iskreno čestitamo k dvoj-
nemu jubileju ter mu želimo, da bi mu
usoda naklonila še dolgo let zdravja,
zadovoljstva in plodonosnega udej-
stvovanja!
Oglejte si ob priliki veliko zalogo
nalivnih peres v knjigarni in veletrgo-
vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celje,
Kralja Petra cesta 7—9.
c Slikarski in pleskarski pomoeniki v
Celju so dobili kolcktivno pogodbo. So-
bo- in črkoslikarski ter pleskarski po-
močniki v Celju so bili že nekaj časa v
mezdnem gibanju. Uvedena so bila po-
gajanja med Združenjem slikarjev in
pleskarjev v Celju ter celjsko sekcijo
sobo- in črkoslikarskih ter pleskarskih
pomočnikov, ki so bila te dni uspešno
zaključena. Pogajanja je vodil na mest-
nem poglavarstvu višji komisar g. Po-
gačnik, navzoči pa so bili tudi zastop-
niki mojstrov in pomoenikov ter g. Ja-
kob Vodopivec kot zastopnik Delavske
zbornice. Sprejeta in podpisana je biia
kolektivna pogodba: Sprejme se ljub-
ljanski mezdni sistem, tako da ima po-
močnik po izučitvi na uro najmanj 4
din, po enem letu izučitve pa najmanj
5 do 8 din. Pomočniki, ki prejemajo že
sedaj višje mezde, obdržijo te mezde
neokrnjcno naprej. Za delo izven delav-
nice do 5 km od središča ne prejme po-
močnik nobenih doklad. V razdalji 5
do 10 km od središča dobi pomočnik
kosilo, v razdalji nad 10 km pa vso
oskrbo ali pa doklado v znesku 20 din
I in sicer po odločitvi delodajalca. Za ves
čas, ki ga porabi pomočnik za vožnjo
na delo ali z dela po naročilu deloda-
jalca pri delih, ki so 10 km oddaljena
od kolodvora, se plača normalna urna
mezda, ki jo prejema pomočnik v svoji
kategoriji. Delovni čas znaša 60 ur na
teden odnosno 10 ur dnevno. Ob nede-
Ijah in zapovedanih praznikih delo v
splošnem počiva. Vse ostale praznike se
sme delati, če se delavstvo in podjetja
ne sporazumejo drugače. Za delo od 20.
do 6. zjutraj se plača povišek 100%
nad normalno urno mezdo. Zaslužki se
izplačujejo tedensko ob sobotah ob nor-
malno končanem delu in sicer v zavit-
kih odnosno s plačilnimi listki, na kate-
rih mora biti točno označen delavčev
urni zaslužek. Prav tako morajo biti
cznačeni vsi odtegljaji in naveden skup-
ni znesek izplačanega zaslužka. Manjše
spore, ki izvirajo iz delovnega razmerja,
rešujejo prizadeti; če ne uspejo, pa pod-
jetniki in obratni zaupniki. Kolektivna
pogodba stopi v veljavo 1. julija t. 1. in
velja do konca leta 1938. Ce se v tern
roku ne odpove, se avtomatično podalj-
ša za prihodnje leto.
c Trgovska strokovna nadaljevalna
sola v Celju. Gg. učne gospodarje in
učence opozarjamo, da slovesni zaklju-
ček šolskega leta 1937 - 38 ne bo na
praznik sv. Petra in Pavla, temveč v ne-
deljo 3. julija ob 9. dopoldne.
c Iz davčne službe. S kraljevim uka-
zom je na predlog ministra financ ime-
novan za davčnega inspektorja g. Fra-
njo Cuš, šef davčne uprave v Celju.
c Iz meščanskošolske službe. S kra-
ljevim ukazom so na predlog prosvetne-
ga ministra napredovali: v 4. skupino
2. stopnje g. Franc Cilenšek, upravitelj
drž. dekliško meščanske sole v Celju,
g. Ivan Cernej, upravitelj drž. deške
mešcanske sole v Celju, in ga. Marija
Lončaričeva, strokovna učiteljica na
drž. dekliški meščanski šoli v Celju, v
6. skupino pa gg. Franjo Vajd in Josip
Segula, strokovna učitelja na drž. deški
meščanski šoli v Celju.
c Učiteljske premestitve. Premeščene
so učiteljice: Zora Osetova iz Loke pri
Vojniku na PoJzelo, Angela Rozmano-
va iz Smartnega v Rožni dolini v Bes-
nico pri Kranju in Ana Skofova s Svet-
ja nad Celjem k Sv. Križu pri Ljubljani
c O svetovni frizerski razstavi v Pa-
rizu je predaval g. Riko Grobelnik v ne-
deljo 19. t. m. dopoldne v Obrtnem do-
mu v Celju.  To  predavanje  je bilo že
tretje. Prvič je predaval v Celju za gg,
mojstre, drugič v Ljubljani za damski
frizerski klub, tretjič pa zopet v Celju
za pomočnike  in  pomočnice  ter  nara-
ščaj. Takšne frizerske prireditve so sa- j
mo vsakih 5 do 6 let v Parizu kot sre- j
dišču  svetovne mode  in  so  zato  tern- j
bolj   privlačne.  Na   lanski  razstavi     je !
i  ____________________________________
Lnej čista usta!
Le   od   nekdaj
cenimo ljudi, ki
-------- ünajo čista usta
in blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi
— kakor naši zobje — je treba seveda
redno pegovati. Zjutraj in zvečer zobno
šČetko in Chlorodont, pa zobo oßißtiti v
vseh smeroh! Nič strahu: zobje to prenesejo.
Le slabe nege ne vzdrže! Zato: Chlorodont,
kvalitetno   zobno   pasto!   Domači   proizvod.
bilo zastopanih 21 držav. Tekniovalcev
je bilo nad 500. V 8 dneh je bilo izdela-
nih nad 1.400 frizur. Gosp. Grobelnik je
v svojem zanimivem in poučnem preda-
vanju opisal velike pariške frizerske sa-
lone in njih delo van je, razne najnovejše
aparate, obisk v strokovnih tovarnah,
osemdnevno friziranje in tekme v želez-
ni, vodni in trajni ondulaciji, večerni,
fantazijski in historični frizuri, najno-
vejšem hitrem barvanju las, maskira-
nju, šminkanju itd. Med drug^im, tie po-
kazal dve mojstrsko izdelani .la.ftulji in
frizuri sedanje mode. S fotografij so bili
razvidni razstavni prostori in , • krasne
nagradne frizure, za katere so prejeliv
Parizu nagrade Jugoslovenl.
c Sestanek brivskih pomocn'kov bo v
ponedeljek 27. t. m. ob 20. v poslopju
Delavske zbornice v Celju. Pripravlja.
se izlet v Maribor. Odbor prosi jna čim
večjo udeležbo na sestanku.
c Prva letošnja žrtev Savinje. V ne-
deljo popoldne se je kopal s skupino vo-
jakov pod Grenadirjevo brvjo 23-letni
redov Džemail Kitanovic iz Kičeva.
Okrog 15.45 se je Kitanovic "oddaljil
od ostalih vojakov in krenil po Savinji
proti kopališču »Diani«. N&ittdno je
zašel v globoko vodo in se začel ]->otap-
ljati. Kopalni mojster g. Grad'mu je
takoj pohitel na pomoč in ga nezavest-
nega izvlekel iz vode. Kitanoviča 30
prepeljali z reševalnim avtomobilom v
bolnico. kjer pa je kljub takojšnji
zdravniški pomoči kmalu izdihnil.
c 17-Ietni vajenec si je pogiial kroglo
v slavo. V sredo okrog 7. zjütraj se je
17-letni zidarski vajenec Franc Humar
iz Creta pri Celju na levem bregu Vo-
glajne za kemično tovarno ustrelil s
samokresom v desno sence. Fanta so
prepeljali v bolnico, kjer je takoj po
prevozu izdihnil. Vzrok oluinno^n doja-
nja ni znan.
c Izlet na Anski vrh bo priredilo god-
beno društvo poštnih    nameščencev    v
Celju v nedeljo 26. t. m. popoldne. Ker
ima gostilničar g. Doplihar za ta dan
pripravljeno  izvrstno     vino,     pivo     v
sodčkih, vsakovrstne jestvine, kakor tu-
j   di  čevapčiče,  priporočamo  cenj.  občin-
i   stvu, da se udeleži tega izleta v velikem
1  številu.
Kino Union
25. in 2(). junija
S   I   S   I
Romantična ljubezen cesarja Franca Jožefa in princese
Elizabete-Sisi. — Najveselejša muzikaltia  komedija
Franchot Tone                                               Grace Moore
27.,  28. 29. in 30. junija film
po Ganghoferjcvem romanu
Divji lovec
(Der Jäger
vo i Fall)
Dr. Frami:
Pomlad ob spodnji Savinji
Med Thorwaldsenovimi alegorijami
letnih časov, ki krasijo obednico zdravi-
lišča v Laškem, je tudi relief pomladi,
ki pa ne ponazoruje gorske pomladi
okoli Laškega in Rimskih toplic, kajti
svojstvene značilnosti te pomladi, zelo
zgodnji začetek, dolgo trajanje in južna
bujnost kljub visokim goram v oni
umetnini ne prihajajo do veljave. Hitre-
je ko drugod ob Savinji se poslovi zima
od pokrajine, ki slovi kot znano zdra-
vilišče, kopališče in ietovišče po radio-
aktivnih in ogljikovo kislih toplicah.
Na drugi strani pa poletjc z močno pri-
peko in vročino tudi v Logarski, v tej
z visokimi, še zasneženimi gorami obda-
ni gorski dolini, ne prihaja mnogo hi-
treje ko ob spodnji Savinji. Ko mlada
Savinja nad ledenomrzlim vodopadom
Rinke se blešči v snegu in ledu, ko ob
njeni drugi zibelki pod Vrelovcem blizu
Logarja še nobena trava ne zeleni in se
še nobena cvetka ne smehlja, že ob ko-
cu februarja, celo prej ko v celjski kot-
lini, prihaja pomlad v Laško in Rimske
toplice s smehljajem velikocvetnih po-
mladanskih cvetlic, s klicanjem in pi-
skanjem baš vračajočih se škorcev.
Ne le v mestecu Laškem samem in
njegovih po dalmatinsko nizkih in zve-
riženih ulicah, ampak tudi in še bolj v
njegovi okolici, ob Savinji, ob termalnem
zdravilišču, na strmem Humu, na Smi- j
helu pri Marijagradcu, pri Sv. Krištofu, |
vlada dolgotrajna pomlad s tako buj-
nostjo rasti in tako pestrostjo cvetlic
in barv, kakršne tujec sredi teh strmih,
koničastih skalnatih gor in dolomitskih
stožcev ne more prej niti slutiti, v tej
ozki kotlinici ki skozi njo hite mrzle
snežnice Savinje. Kakor jeseni, naraste
Savinja tudi spomladi često zelo visoko
in se zaletava v obrežne obrambne na-
prave in mostove s silnim navalom, da
se vse trese pred njeno jezo kot 1. 1672.,
ko kronika poroča, da je bilo »strašno
leto in da je Savinja odnesla most, pre-
ko katerega so lahko vozili veliki pari-
zarji«. Toda ob primerni višini svojega
vodovja tvori Savinja še vedno vso
pomlad ono prastaro vodno pot, po ka-
teri spravljajo od pamtiveka na najkraj-
ši, najcenejši in najenostavnejši način
lesno bogastvo Savinjskih Alp v veli-
kanskih množinah na tržišča ob Savi.
Ko se bliža v pomladanskem solncu
splav ostremu kolenu, ki ga dela tok
Savinje pri Marijagradcu, nekoč smrt-
nonevarnem mestu za splavarstvo, se
vsak splavar ©b pogledu na ljubko Ma-
rijino cerkvico odkrije, pobožno prekri-
ža in zmoli pač tudi očenaš za duše
vseh onih, ki so tu v razbesnelih pomla-
danskih vodah in valovih divje Savinje
nekoč našli hladen, nepričakovan grob.
Neodjenljivo in neodoljivo vabi in mi- j
če pomlad, da stopiš iz mesla in se dvi-
gaš na ona visoka strma gorska poboč-
ja, ki jih je sveže zelenje kakor s sve-
žim pomladanskim plaščem ogrnilo Jia
pr-evisnih apneniških skalah Huma, nek-
danjega ognjenika, in na položnih
! obronkih Smihela, Modriča ali Gabrov-
ja. Toda Marijagradec ljubka čedna cer-
kvica »naše ljube Gospe« vrh nizkega
krcelja ob Izlivu Lahomščice v Savinjo,
in Tabor, mrki ostanki Starega gradu j
na Gorici tik nad mestom in njenim
xPeskom« sta bližja in vabljivejša. V
prijetnem hlidenju pomladanskih sapic
milo doni večerni zvon iz stolpa Mari-
jine cerkvice in kliče k pobožnosti na
mesto, kjer je v sivi davnini stal pogan-
ski žrtvenik v senci košatih visokih lip.
Pisani šopki cvetočih cvetlic, ki so z
njimi pobožne dekliške roke okrasile
glavni oltarček v cerkvici, so darovi
lepe pomladi. Tu naznanja vzidan ka-
men v nemščini, da je to cerkvico dal
posvetiti in poslikati častiti in modri
Matija Stih, meščan laški. To je tista
cerkvica, v katere bližini so že Celjski
grofje imeli svoj dvorec, cerkvica, v ka-
teri so leta 1573. prebivalci    na    begu
pred upornimi kmeti in Ilijo Gregoričem
hranili svoje imetje. Prvotno cer-kveno
obaidje, ki je s cerkvico vred tvorilo
pravi tabor vrh strmega hribčka, se je
že podrlo, le nizek zid iz kamenja je še
speljan v krogu okoli cerkvenega pro-
stora in dvorišča, pa bi se gotovo tudi
že sesul preko strmih skal v strugo La-
homščice, če bi ga moene zelene ovijal-
ke ne držale močnejc kakor cement in
apno.
Strmo, rdeekastoprsteno ppbočje tik
pod dvostolpno cerkvijo sv» Mihaela
pozdravlja semkaj k Marijini cerkvici.
To so zadnji še vidni ostanki nekoč ob-
sežnih vinogradov, ki so v velikem kro-
gu obdajali Laško, hranili v sebi marsi-
kateri skriti Tusculum bogatih Lašča-
nov a sedaj oživijo samo še spomladi ob
kopi. Tudi ob viseeih vrtovih in ob po-
teh, ki se vijejo kakor v kakem dalma-
tinskem mestecu ozko in vijugasto k
Staremu gradu Taboru na Gorici, še
uspeva vinska trta, zeleni in se blešči v
prvih mladih grozdnih nastavkih. Sivo
zidovje štirioglatega stolpa, okroglega
branika in vmesnega zidu razvaline p^
v velikem kontrastu z ono ljubko sliko
mrko glcda kakor iz davno preteklega
časa na cvetoči vinograd, na poševne
zelene travnike, na temnozeleno borov-
je in smrekovje ob Humu, na cvetoče
duhteče akaeije in na te3no se preplc-
Stev. 26.
»NOVA    D O B A«
Stran 3.
c Modra galica jc zastrupila ribe v
Vo/;Ia,jni. Vsled defekta pri luženju mo-
dre galice v kemični tovarni v Gaberju
jo steklo v sredo proti poldnevu okrog
50 litrov galične raztopine v Voglajno.
llaztopina je omamila in zastrupila ribo
in kmalu je začela Voglajna nositi na
površjo stotine omamljenih in mrtvih
rib proti izlivu v Savinjo. Ljudje so za--
čeli spravljati ribe na obrežje, da bi jih
nesli donrov, policija pa je to pravočas-
no preprečila. Zanimivo je, da je kemič-
na tovarna v četrtek dopoldne sama pri-
javila policiji vzrok zastrupitve rib v
Voglajni.
c Lcpa gesta. Tovarna Westen je da-
la vsemu svojemu delavstvu za prihod-
nji teden plačan dopust, da si odpočije
ali pa izvrši doma razna nujna kmetij-
ska in druga dela.
c Zetev smrti. V nedeljo je umrl v
Gosposki ulici 9 po dolgem trpljenju v
starosti 44 let znani kleparski mojstor
g. Franc Tašker, v torek pa na Slom-
škovem trgu 7 v starosti 62 let mestni
sluga v p. g. Jurij Medved. V celjski
bolnici so umrli: v soboto 80-letni ob-
einski revež Martin Ošep iz Solčave in
21-letni posestnikov sin Janez Vršec z
Imenske gorce pri Podčetrtku, v torek
18-letna posestnikova hčerka Ljudmila
Orožcva s Tcpanjskega vrha pri Konji-
cah in triletna zidarjeva hčerka Julija-
na Soštarjeva iz Podvrha pri Vranskem,
v sredo pa 32-letni Alsonz Kožel, zobni
tehnik pri g. dr. Miglieu v Celju. N. p.
v m.I
c Pododbor UROIR v Olju opozarja
rezervnc oficirje na kajmakčalanske
slavnosti, ki bodo 12.' julija. Dovoljena
je četrtinska voznina do Bitolja. Prija-
ve sprejema tajnik tov. Vrečko (Cinkar-
na, tel. St. 28) do vštetega 27. t. m.
c Filatelistično društvo »Celeja« v
Celju sporoča svojim članom, zbiralccm
in drugim interesentom, da se bo dru-
štvo prcselilo v ponedeljek 27. t. m. v
svoj novi lokal v pritlični posebni sobi
hotela »Evrope«. Društveni in menjalni
večeri bodo odslej redno vsak ponede-
ljek od 20. do 22. v novem lokalu.
c Dolovni trg. Pri celjski bora dela je
Ijilo 20. t. m. v evidenci 316 l.rezposol-
nih (254 moških in 62 žensk) nas-'proti
300 (242 moškim in 58 ženskam) dne
10. t. m. Delo dobi 60 delavcev pri re-
gulaciji Savinje, 6 hlapcev, 5 poljskih
delavcev, p.o 1 kovač, krojač, vodovodni
instalater in žagar, po 6 privafcni'n ku-
liaric in kmečkih dekel, 2 služkinji tcr
po 1 natakarica, hotelska kuharka in
orožniška kuharica.
c Velika razstava »Nas Jadran«. Ja-
dranska straža v Zagrebu bo priredila
v zvezi z raznimi drugimi institueijami
veliko razstavo »Naš Jadran •-, ki bo od
25. junija do 5. julija v vseh prosto-
rih Zagrebškega Zbora. Ta razstava bo
največja, kar jih je bilo pri nas in bo
obsegala 1) propagandno-reprezenta-
tivni del in 2) mednarodno razstavo po-
morske tehnike in domaee industrije ter
gospodarstva naše obaie. Raastavo so
organizirali in vodijo nasi priznani si.ro-
kovnjaki za vprašanja našega poitior-
stva. Razstava naj pokaže kar najpopol-
nejše vse, kar nam naša obala nudi, kaj
izkoriščamo in kaj je se neizkorisčeno.
Prikazala bo zgodovinski, kulturni in
ekonomski razvoj našega Priniorja ter
sedanje stanje in potrebc. Vse to bodo
prikazovale slike akvarij, modeli, črte-
ži, živi prizori in raznovrsten zgodovin-
ski material, ki bo tu zbran iz raznih
muzejev. V času razstave bodo radij-
ska predavanja naših pomorskih stro-
kovnjakov in sicer vsak drugi dan od
19.30 dalje. Namen prirediteljev in Ja-
dranske straže v prvi vrsti je, da )>o
tudi ta prireditev manifestacija za iašc
morje, na katerem je naša država zelo
zainteresirana, in da zajame ideja    in
„   RADI    _
rPPEZJDAVE^
[ PROBAlA SE CENEJŠE
ftcnnr.i:ki
miscl o važnoEti morja najširše t-loje
našega naroda. Za obisk razstave je
dovoljena znižana voznina. Clani, Ja-
dranske straže imajo na podlagi iskaz-
nice popust pri vstopnini. Jadranska
straža v Celju poziva svoje clanstvo in
vso javnost, da obiščc v čimvečjem šte-
vilu to razstavo in se pri tern posluži
ugodnosti, ki se nudijo.
c Za slabo vreme in potovanjo dobite
že za 150 din lep gurniran plašč pri tv.
Kramar & Mislej, Celje.
c Ilazpis občinskih dobav in gradbe-
nih del. Mestna občina celjska razpisuje
dobavo novega škropilnega avtomobila,
rabljenega tovornega avtomobila in
ročnega stroja za katraniziranje hodni-
kov in cest. Ponudbe je treba vložiti do
vštcle sobote 9. julija v vložišču mest-
nega poglavarstva. Občina razpisuje tu-
di celokupna gradbena dela za napravo
železobetonskega stolpa s prizidano pri-
tlično delavnico za celjsko gasilsko četo
na dvorišču mestnega poglavarstva. Po-
nudbe jc treba vložiti do ponedcljka 11.
julija v vložišču mestnega pogla-
varstva.
c Nočno lekarniško službo ima od ?5.
t. m. do 1. VII. lekarna »Pri križu«.
c Gasilska četa Celjo. Od 26. t. m. do
2. 7. ima službo II. vod, inspekcijo v
jiiniju predsednik g. Dobovičnik, v ju-
liju poveljnik g. Košir.
Sokolstvo
x Odhod na X. vsesokolski /let v
Pragi. Clanstvo Sokolske župe Celje bo
odpotovalo na vsesokolski zlet v Prago
v sredo 29. t. m. z rednim vlakom ob
20.35 iz Celja in prispelo v Cakovec ob
23.50.  Tu  bo sestavijen  poseben  vlak.
tajoče vejice in mladike bršlina, ki ne-
razdružno objema kamenje.
Ob poti tja gori, na Pesku, sedanji
Valentinčičevi ulici, tako imenovani po
ustanovitelju lokalnega muzeja v La-
škem, stoji hišica, na pročelju vsa oven-
čana z viticami in rozgami bujnega vin-
skega trsa. V njej sedi starček ob stat-
vah in tke platno za okoHške kmete.
Laško je edino in zadnjc mesto, v kate-
rem še škripljejo stare statve in kjer si
mladina na majniškem izletu še lahko
ogleda čolnič, cevko, osnutek, votek,
tkanje. Svojevrstna ovijalka pleza s
svojimi debclimi, nadzemnimi korenika-
mi do vrha grajskega zidu., več metrov
visoko. Ko doseže gornji rob obzidja, se
razeleni v majčken grmiček, ki se dales:
Haokoli sveti s svojimi živobarvnimi
cveti, neke vrste strupeni volčin, ki ga
PH nas sicer ni najti drugod in ga je
gotovo kak graščak ali upravitelj
graščine prercadil somkaj. Njcgov cvet-
ni prah in njegovi cvetovi povzročajo
pudne izpuščaje na koži tudi pri od-
r-ialih.
Po lepo izpeljanih stezah dospemo mi-
^o Starega gradu v zeleno pomlad Hu-
^a. Mod potom so odpre na severni,
Proti Celju obrnjeni strani zanimive
gore  globok   divjeromantičen   prepad z
navpičnimi raztrganimi stenami in de-
belim gruščem na dnu. Zlatorumeni
jegliči, avrikel, okrogli cveti pogačice,
rdeči planinski klinčki, rožnato nežni
pritlikavi svišč, rdeči kozlovec in ko-
smati visokogorski sleč vise v nedostop-
nih stenah prepada, ki mu je domače
ljudstvo dalo ime »divji farovž« ter ga
opletlo z mično pravljico, polno vonja
duhteče pomladi. Mnogo cvetlic, ki sicer
uspevajo in cveto samo na skalnatih
tleh visokih gora obroblja v ključih
speljano pot na stožčasti vrh Huma.
Humski rožmarin, rože Sv. Antona,
Humska hruška, zelena dišeča trava,
binkoštnica, grebenuša, čeveljci, gorski
kokovičnik in   ajdovska  lilija.
Gotovo ni slučaj, da nosi stari grb
iaški tri lilije. Presenetljivo je bogastvo
nižinskih in planinskih cvetlic spomladi
okcli Laškega. Lašcani so bili že leta
1279. tržani in so imeli v svojem grbu
tri iiiijc že mnogo prej, predno je laška
graščina piišla v roke čeških grosov
Veter von der Lilie. Sredi junija, ko
eveto lilije in vrtnice na vrtovih mesta
in termalnega kopališča v Laškem in pri
Rimskih toplicah, prihaja pomlad ob
spodnji Savinji polagoma v vroče
jioletje.
Vsak udeleženec in udeleženka naj kupi
na domači postaji na podlagi železniške
legitimaeije polovično vozno karto cio
Kotoribe, ki velja obenem za povratek.
Na vozovnicah oziroma železniških legi-
timaeijah bo zletni odbor v Pragi, Tyr-
sev dorn, potrdil udeležbo na zletu. Vse
Posavje bo odpotovalo z Zidanega mu- I
sta z rednim vlakom ob 20.04 in prispelo |
v Celje ob 20.35. Rogaska Slatina ia
Smarje pri Jelšah odpotujeta tako, da |
imata na Grobelncm priključek k temu
rednemu vlaku ob 21.01. Savinjska do-
lina potuje kakor Celje, to je z vlakom
ob 20.35 iz Celja. 2upa je izdala v zvezi
z zletom potrebna navodila. Ako bi kö-
rn u glede bivanja v Pragi ne bilo kaj
jasnega, bo dobil pojasnila pri župnih
činiteljih, ki potujejo z brati in sestra-
mi v Prago. Zelezniške legitimaeije in
zletne znake je poslala župa društvom
za vse prijavljence, ki se naj zglasijo
pri svojih edinieah.
x Bratom in sestram, ki potujejo na
vsesokolski zlet v Prago, svetujemo, da
si kupijo polovično vozovnico do Koio-
iibe že en ali dva dni pred odhodom,
da se izognejo morebitni gneči pri kolo-
clvorski blagajni. Udeleženci iz Celja
lahko kupijo vozovnice pri »Putniku«
pred kolodvorom. Brate in sestre iz
župnih edinic opozarjamo, da si nabavi-
jo za civilno obleko napisne trakove z
oznacbö ' svojih edinic, kakršnc nosijo
tudi na slavnostnih krojih.
KINO  DOM  CELJE
25. in 26. t. m.:  »Tri zlate deklioo«
27. in 28. t. m.:  »^'se za dolznost«
29. in 30. t. in.: »Ona j« moja«
Sport
•: Rapid rAlletik. V nedeljo 26. t. m.
ob 10. dopoldne se bo pričcla na igri-
ŠČU pri ^Skalni kleti« prijateljska tek-
nia med maribbrskim Rapidom in celj-
skimi Atletiki.  Ker   sta   obe   moštvi  v
dobri formi in je zaradi tega rezultat ze-
lo negotov, bo srecanjc gotovo nudilo
lep sportni užitek.
>;- Jugoslaviju:Retj>. V nedeljo 26.
t. m. ob 16.30 se bo pričela na Olimpo-
vem igrišču v Gaberju kvalifikacijska
tekma za vstop v I. razred med SK Ju-
goslavijo in SK Retjem iz Trbovelj.
Pričakuje se zanimiva in napeta borba.
:; Oldbysko moštvo SK Celja je igra-
lo v torek proti večeru na celjski Gla-
ziji prijateljsko tekmo z oldboyskim
moštvom SK Jugoslavije in zmagalo v
razmerju 2:1 (0:0). Tekma je bila ži-
vahna. Na obeh straneh je bilo več
igralcev, ki so presenetljivo dobro ob-
vladali tehnično in kombinatorno plat
nogometa. Gola za Celje sta zabila Pe-
šec v 24. in Lavrinc v 30. minuti, častni
gol za Jugoslavijo pa Kunej v 16. mi-
nuti drugega polčasa. Vsak polčas je
trajal 35 minut.
Iz obeinstva
Zalostni pojavi. Iz nekega kraja v Sa-
vinjski dolini smo prejeli: Dva fanta,
Ftara kakih pet do scdem let, in še
mlajša deklica prosijo po hišah za milo-
dare, ker so baje vsi trije otroci revnih
slaišev. Dobro uro pozneje so vsi trije
zbrani okoli vozička s sladolcdom in vsi
trije ližejo kepico sladoleda. — Po cesti
• ponuja slaščičar svoje izdelke in kric'i:
>:-Melšpajs!« — Neka renegat.ska doma,-
cinka starega kalibra vstopi v neko no-
vo trgovino. Uslužbenec    jo    pozdravi:
> Dobro jutro!«,  ona  pa mu  odgovori:
> Sprechen  Sie nicht    auch    deutsch?«
(Ali ne govorite tudi nemško?)  —    V
kraju stanujoči Nemci in renegati so se
po zadnjih dogodkih v Avstriji še tesne-
je oklenili starega svojega principa,  3a
govorijo slovensko le z ljudmi, ki ne ra-
zumejo  nemščine  —  z vsemi  ostalimi
pa  izključno  v  nemščini.   Slovenci  jim
pa lepo odgovarjajo v tujem jeziku ...
— V gostilnah se ljudje enemu rertegatu
na   ljubo   poslužujejo   tujega,   namesto
narodnega jezika. — Narodni ponos —
kje si?!
Iz tiaših krajev
Teharje
t Pevsko društvo »Slavoc« bo prazno-
valo Ieto3 svojo desetletnico. Društvo
obstoji iz samih domačih kmetskih fan-
tov. Moški zbor je znan in iipostevan
daleč naokrog. Društvo je imelo tudi
tamburaški odsek, a ga je lani opustilo.
Sedaj namerava osnovati jazz orkester.
V proslavo desetletnice bo priredilo
društvo v nedeljo 3. julija veliko vrtno
veselico na preurejenem in povečanem
vrtu gostilne Lavric na Teharju. Na
prireditvah pevskega društva »Slavcax
je vedno dovolj zabave za vsakogar,
zato vabimo pri jn tel je pet ja in plesa,
da se udeležijo prireditve dne 3. julija
v čim večjem številu.
Ši. Jurij ob j. i.
j Voglajnski most so začeli v pone-
deljek popravljati. Res skrajni čas je
že bil in samo srečnemu slučaju je pri-
pisati, da se še ni zgodila nesreča. Ko
so pred leti začeli graditi novo cesto
proti Sv. Jakobu, kfbo vezala St. Jurij
s Pianino, so mislili na nov betonski
most čez Voglajno, ki bi bil tik seda-
njega, kjer je cesta pri Voglajni tudi
'/.a nov most primerno izpcljana. Ob no-
vi cesti v Sibeniku so gramozni kamno-
lomi. Promet čez most je zelo velik. Le-
sen popravljen most ne bo mogel dolgo
vzdrSati. Pa smo že navajeni zasilnega,
poiovičarskega dela.
j Dela na cesti pri Sv. Jakobu so se
prav tako kakor popravilo voglajnskega
mostu, začela tudi v ponedeljek. Ce bo-
do dela v tem tempu nadaljevali, kakor
se je delalo doslej, ne bo;iiihče dočakal
izvršitve ceste. Kje je se Planina!
j Vlaki iz Celja v St. Jurij in obratno
nudijo zelo ugodne zveze posetnikom za
sokolski nastop, ki bo v nedeljo 26. t. m.
popoldne v St. Juriju. Dopoldne bodo
okrožne tekme decc.
Petrovfto
j) Kmečka zveza jc skhcala v nedeljo
v Petrovče kmečki tabor. V pričakova-
nju rekordnega obiska so se vršile ve-
like priprave pod nadzorstvom najvaž-
nejših petrovških činiteljev. Končno
smo v nedeljo zjutraj našteli v povorki
26 konjenikov, 137 kolesarjev in kole-
sark (namesto napovedanih 800), nato
111 pešcev obojega spola od najmlajše-
ga do najstarejšega in 12 voz s 194
udeleženci, vsega skupaj — ne vštevši
godbo — 501 udeleženca. Po povorki
je bila na travniku pred Nidorferjevo
sušilnico maša, ki je privabila še največ
ljudi. Po maši so nastopali na stopni-
šču oltarja že napovedani govorniki,
število poslušalcev pa se je med tem
znatno skrčilo. Nekateri udeleženci so
izrazili svojc začudenje, da so bili usluž-
benci iz zavoda za duševne bolezni v
Novem Celju reditelji na tem shodu.
p Nevihta. V nedeljo popoldne je div-
jala pri nas huda nevihta, med katero
je strela udarila v strelovod cerkvene-
ga stolpa, vihar pa je raztrgal z droga
na dvoje trobojnico, ki je visela iznad
najvišjih lin, in jo vrgel na tla. Držav-
na zastava je pozdravljala udeležence
kmečkega tabora tudi s strehe šolskega
poslopja.
p Ob glavni cesti pri Novem Celju so
na »zlatem križu« napravili nov sloven-
ski napis in okrog njega uredili majhen
cvetlični nasad.
Braslov&e
br Pogumni »slovenski fantje«. Ko so
braslovški Sokoli na povratku z župne-
ga zleta v Celju izstopili 12. t. m. zve-
čer na postaji Polzela - Braslovče, so
začeli pljuvati nanje »slovenski fantje«,
ki so se vračali s tabora v Braslovčah.
To pogumno delo so si upali izvršiti sa-
mo zato, ker so bili v nasprotnem vla-
ku in ker so vedeli, da bo njihov vlak
kmalu odpeljal.
br Procesija. Lepo je gledati proce-
sijo na Telovo, saj so bili navzoči vsi
^slovenski fantje in dekleta« v slav-
nostnih krojih. Procesije se je udeležil
tudi občinski odbor. Cudno se je pa zde-
lo ljudem, da se procesije ni udeležil
neki odbornik, ki je začel zadnje case
prav pridno hoditi v cerkev in še celo
v zakristijo, da bi ga gospod videli.
Stran 4.
»NOVA    D O B A«
Stev.  26.
br Braslovška sokolska deca se je na
nä dan župnega zleta v Celju 12. t. m.
najprej udeležila službe božje v Celju.
Ker pa je bila cerkev polna, je morala
sokolska deca z mnogimi drugimi verni-
ki prisostvovati službi božji zunaj cer-
kve. Našel se je pa neki gospod, ki jc
obdolžil sokolsko deco, da ni bila v cer-
kvi in da ni bila pri maši, ker je stala
zunaj cerkve. Svetujemo omenjenemu
gospodu, ,da bi se v bodoee prej insor-
miral, predno bo koga dolžil. Ce je pa
za »slovenske mladce« veljalo, da so se
udeležili maše zunaj cerkve v Braslov-
čah in je bil tudi omenjeni gospod zra-
ven, bo to veljalo menda tudi za sokol-
sko deco.
Polzela
po Po tori zvoniti jo prepozno. V zad-
nji številki »Nove Dobe« smo poročali,
kako je mizarski mojster Peter Kac na
Ločici nahrulil sokolske kolesarje, ki so
se 12. t. m. vračali z veličastnega žup-
nega zleta v Celju. Preteklo nedeljo pa
je hotel Kač zopet javno stresti svojo
jezo nad načelnikom tukajšnjega Sokol-
skega društva. Prcd prvo mašo in po
maši mu je pred cerkvijo obetal, da
bosta »osebno« obračunala, ker načel-
nik ni molčal o zadevi s »plahto«, am-
pak je o tern iz\redela tudi javnost in
oblast. Ne vemo, kam bodo vodili 1i
Kačevi »javni nastopi«. Javnost z ogor-
čenjem vprašuje, ali je mogoče, da naS
državljan nekaznovan žali našo državno
zastavo. Kakor čujemo, se je Kač sedaj
zatekel po ])omoč h klerikalnim vodito-
ljem na Polzeli. Pa tudi ti mu ne bodo
mogli odvzeti greha.
Sv. Jurij ob T.
ta Veliko iombolo bo priredila Sokol-
ska četa St. Jurij ob Taboru v nedeljo
26. t. m. (v primeru slabega vremena pa
29. t. m.) ob 15. pri br. Plavšaku.
Glavni dobitki so motorno kolo, vredno
7.500 din, kompletno pohištvo, žensko
kolo, moško kolo, vreča moke in blago
za moško obleko. Razcn tega bo še nad
's50 krasnih dobitkov. Po tomboli bo
prosta zabava. Cisti dobiček je name-
njen dograditvi Sokolskega doma. Ude-
ležite se tomobole v čim večjem štcvilu
in poskusite svojo srečo!
$lovenjfjf»adee
Lep  sokolski  nastop
Na praznik 16. t. m. je bil na let-
nem telovadišču Sokolskega doma v
Slovenjgradcu javni letni nastop slo-
venjegraškega Sokolskega društva. Ob-
činstvo je ob pričetku nastopa docela
napolnilo vse prostore, da mnogi za»
pozneli udeleženci niso več mogli do-
biti sedežev. Preko 400 ljudi, med nji-
mi tudi mnogo udeležencev iz Črne.
Mežice, Žerjava in Dravograda, je sle-
dilo z največjim zanimanjern izvajanjem
naših vrlih Solcolov.
Točno ob napovedani uri je ob nav-
dušenem pozdravljanju občinstva pri-
prikorakalo na telovadišče 200 Soko-
lov in Sokolic v krojih. Deca, naraščaj,
članice in člani so se postrojili na ob-
sežnem prostoru in ob igranju držav-
ne himne izkazali pozdrav državni za-
stavi. V klenih besedah je nato nagovoril
vse članstvo in mnogoStevilne prijatelje
Sokola br. starešina Ivan Rojnik. Pou-
daril je veliki pomen sokolske ideje in
pripravljenost našega sokolstva, ki se
bo na vsak poziv mladega kralja, svo-
jega stareSine, nemudoma odzvalo. V
imenu mariborske župe in koroškega
okrožja je pozdravil nastop okrožni
načelnik br. Miro Veljak, nakar so vsi
zapeli pesem sokolskih legij.
Nastop sam je pokazal krasne teles-
no vzgojne uspehe slovenjegraškega
Sokola. Vsi oddelki, deca, naraščaj,
člani in članice so v polni meri izpol
nili svoje naloge. Izvedba prostih vaj
in orodne telovadbe je bila na viSku.
Po vsaki točki je občinstvo z dolgo-
trajnim ploskanjern nagradilo vestno
delo naših marljivih Sokolov. Največjo
pozornost in navdušenfe pa so vzbu
dile lepe praške proste vaje, ki so jih
brezhibno izvajali člani in članice. S
petjem himne »Hej Slovani« je bil na-
stop zaključen. Po nastopu se je ob
igranju priznanega slovenjegraškega
jazz orkestra razvila v vseh prostorih
Sokolskega doma neprisiljena zabava,
ki je pozno v noč nudila sliko prave-
ga sokolskega bratstva.
S svojim nadvse uspelim   nastopom
si je slovenjegraSki Sukol ponovno iz
stavi! najlepše spričevalo marljivegä in
nesebičnega   delovanja   med našo   ob-  •
mejno   mladino.   Vsa   zahvala   pa   gre !
tudi Sokolskim druStvom v Dravogradu, !
Črni, Mežici in Žerjavu, ki so S svojo j
udeležbo mnogo   pripomo;.;la,   da je ta ¦
nastop tako lepo uspel.
s Razbite Šipe. V torek se je iev
v zgodnjih jutranjih urah z bliskovito
naglico razSirila po Slovenjgradcu vest,
da so bile v pretekii noči rfizbite vse
šipe na oknih slovenjegraške renegat-
ske »trdnjave«. Kljubtakoj uvedeni pre-
iskavi storilci še niso izsledeni. Lastnik
g. Ivan Šuler ima preceišjno Skodo.
s Janičarska lzzivanja. Čianek o
delovanju slovenjegraških renegatov, ki
smo ga objavili v zadnji številki, je
vzbüdil vihar ogorčenja med naSim
zavednim prebivalstvom obseverni meji
Oblastva so nekatere izmed najhujših
renegatskih izzivačev že občutno kaz-
novala in jih poučila, kako se morajo
vesti v naši svobodni in nacionalni dr-
žavi. Toda tudi te kazni Se niso odstri
gle višoko zraslega grebena renegat-
skim petelinčkom, ki nadaljujejo svoie
izzivalno početje in sramotenje naSega
narodnega čuta. Pred nedavnim je pri-
redila tukajšnja nacionalna mladina v
gostilni Sekavčnik intimen diužabni
večer. Ob tej priliki je lepo dekorirala
prostore z državnimi trohojnicami in
na steno pripela velik državni grb in
sliko Nj. Vel. kralja Petra II.r ovito v
državno trobojnico. Sredi zabave pa je
stopil v dvorano eden izmed voditeljev
slovenjegraških renegatov, sin sloven-
ske matere in slovenskega očeta, in
iztegnil roko pred dižavnim grbom in
kraljevo sliko. Ta janičar slovenske kr-
vi do danes še ni bil kaznovan, četu-
di je svojim »pozdravom« predrzno ža-
lil naš narodni čut. Naknadno smo do-
gnali svojevrstno in prernišljeno poče-
tje naših renegatov ob že omenjenem pri-
hodu Monakovčanov. Tedaj so povabili
v svojo »trdnjavo« tudi slovenske otro-
ke in jih bogato pogostili. Konkretno
nam je znan primer, da so enemu iz-
med teh otrok ob odhodu podarili še
50 dinarjev. To premišljeno zavajanje
in podkupovanje naše mladine povzro-
ča voliko ogorčenje in skrb med na-
cionalno zavednimi starši. Treba bo
takoj najti lek proti temu raznarodo-
vanju naše mladine v naši svobodni
in nacionalni državi.
s Cerkev in tombola. V nedeljo so
priredili klerikalci v Slovenjgradcu tom-
bolo, za katero pa so vprizorili pravo
amerikansko reklamo. Nič ne bi imeli
proti velikopoteznosti reklame, kl po-
trjuje tudi v Slovencu trgovski duh,
če se ne bi ob tej priliki izrabljala
cerkev v trgovske namene. Da se
cerkev izrablja v politične svrhe, ni
več novost, toda to, kar smo morali
opazovati v nedeljo, priča o popolnern
pomanjkanju verskega čuta baš pri
ljudeh, ki se vedno in ob vsaki priliki
trkajo na prsi kot edini nosilci in bra-
nilci »katoliške misli«. Takoj po jutranji
službi božji so klerikalci namestüi na
portal župnijske cerkve tik nad večno
lučjo velik zvočnik, iz katerega so ves
dopoldan v ogorčenje meščanstva in
številnega okoliškega prebivalstva hre-
ščale razne popevke. Toda nismo čuli
morda nabožnih cerkvenih pesmi, tem-
več so bili klerikalci v tern pogledu
zelo širokogrudni in so igralivse plošče,
ki so jih mogli dobiti.Med slovenskimi na-
rodnimipesmimi smo imeli prilikosligati
kabaretne popevke, nemSke »šlagerje«,
tange, fokstrote, rumbe itd. ViSek tega
»koncerta« pa je predstavljala znana
slovenska narodna »Na slamci se pozna,
da sta ležala dva . . . !« Ob tej pesmi,
ki je s hreščečim glasom donela od
cerkvenih vrat, je nastalo pravo zapre-
paščenje med občj^^orrL ki s
upravičeno zgražal
V nedeljo zvečer je priredilo manborskc
društvo primorskih emigrantov »Nanos«
v veliki dvorani Sokolskega doma v
Slovenjgradcu pevski koncert. Na§i
primorski bratje so nas prijetno izne-
nadili z dovršenirn podajanjem vsake
pesmi in nam nudili redek glasben
užitek. Sicer maloštevilno občinstvo
jih je za njih brezhibna izvajanja na-
grajevalo z navdušenim odobravanjem.
Čeprav več kot eno leto nismo imeli
prilike slišati v naSern mestu kakega
koncerta, se je tega koncerta udeležilo
le 60 ljudi. To postopanje naSega
meščanstva je nerazumljivo in vse
graje vredno. Ako naSe obmejno me-
Sčanstvo morda ne Čuti potrebe po
kulturnih prireditvah, bi vsaj iz na-
rodne zavednosti in ljubezni do naSih
primorskih bratov moralo polnoštevilo
obiskati njih prireditev in to zlasti v
današnjih težkih Časih-
s Gradbeno in posestno gibanje.
V zadnjem času se je razmahnilo ži-
vljenje v nekoč tako zaspanem Slo-
venjgradcu. Posebno živahna je letošnja
gradbena sezona. Pred dvema tednoma
je bil dograjen novi 15 tonski železo-
betonski most na banovinski cesti
preko Mislinje in izročen prometu..
Treba je 5e samo urediti dovoz in od-
voz, nakar bo svečana izročitev mostu
prometu. Tudi dela za novo moderno
kopaliSče se bližajo koncu in bo
kopališče 24. julija slavnostno otvor-
jeno. Lesni trgovec g. Franc Gnamnž
si je sezidal vilo. Vili zidata tudi zdravnik
g. dr. Lojze Simoniti in avtoprevoznik
g. Joško Rojc. S tern bo znatno omil-
jena stanovanjska kriza, ki že dolgo
let vlada v našem mestu. Tudi posestno
gibanje je v letošnjem letu v velikem
razmahu. Trgovec g. Anton Klinger je
kupil od tvrdke Klobasa in Smolčnik
enonadstropno stanovanjsko hišo na
Kraljeviča Andreja cesti. Vdova po od-
vetniku ga. Marija Bratkovičeva je ku-
pila od avtoprevoznika g. Jo§ka Rojca
pritlično stanovanjsko hišo v Meškovi
ulici. Avtoprevoznik g. Miha Slemenik
je kupil visokopritlično stanovanjsko
hišo g. lvana Kravsa. Veletrgovec g.
Ivan Rojnik je zamenjal s trgovcern
Ivanom Smolčnikom skladišča v Me§-
kovi ulici za skladišča in pripadajoče
parcele v Kraljeviča Andreja ulici.
Mestna občina pa je kupila od lesnega
trgovca g. Josipa DruŠkoviča kozolec
pri mestnem parku.
s V slovenjegraSki bolnici je umrl
po dolgem trpljenju upravni uradnik
naše bolnice g. Dušan Bunc, ki je pred
leti služboval v celjski bolnici. Pokojni
je bil nacionalen mož ter izvrsten pe-
vec in družabnik. Za njim žaluje ne-
šteto iskrenih prijateljev. Pogreb bo v
soboto 25. t. m. ob 16. iz mrtvašnice
na okoliškem pokopališČu v Celju. Po-
kojnemu bodi ohranjen lep spomin,
svojcem n8§e iskreno sožalje 1
SmaHkno ob  Paki
Z naše občine
Smartno ob Paki, 24. junija.
Pred dvcma letoma smo imeli občin-
ske volitve, za katere je bila vložena
samo ena lista, seveda klerikalna. Ni-
smo pa mogli razumeti, zakaj so bili to
liko nekdanjih odličnih klerikalnih poli-
tikov črtali z liste. To smo si lahko raz-
ložili takoj, ko je nova uprava začela
poslovati. Zaradi uvedbe »totalitarne«
občinske uprave je bilo namreč potreb-
no črtati vse one, ki so bili toliko demo-
kratični in cnergični, da so si dovolili
županove predloge in zahteve kritizirati
ali celo odkloniti.
Poseben znak »totalitarnosti« je tudi
to, da je kljub nezmanjšani postavki
za osebne izdatke v proračunu ostalo
mesto župana in tajnika takorekoč
združeno v eni osebi. To je trajalo ves
čas, dokler se ni JRZ postavila javno
na stališee — jugoslovenstva. Končno so
gospodje uvideli, da je treba razpisati
mesto pragmatičnega tajnika. To se je
zgodilo v preteklem letu. Za to mesto se
jo potegoval samo en kandidat, ki je
izpolnil vse zahtevane pogoje. Toda u-
prava bi ne bila dosledna, Če bi ne bila
gladko odklonila prosilca in nastavila
uamesto njega — županovega sina. Ta-
ko imamo sedaj tajnika, ki ni ugodil
zadevnim predpisom ter je n. pr. mla-
doleten, še ni odslužil kadrskega roka
itd. Tako se sedaj bojimo, da ne bi mor-
da odpustili tudi občinskega sluge in
ga nadomestili z drugim sinom, ki se
bo v kratkem vrnil od vojakov.
Zanima nas,  kdaj    se  bo    občinska
uprava preselila v lastno poslopje. O
tern razpravljajo že vse leto in so ob-
čani že nestrpni, ker bi že radi vedeli
kako se bo zadeva rešila.
KonJSce
k Ustanovitcv or<>ani/acijo Logijo ko-
loških borcev v Konjicah. V nedeljo 19.
t. m. se je zbralo v gostilni tov. Sutter-
ja v Konjicah 63 koroških borcev. Bilo
jih je 33 iz konjiške, 28 iz vitanjske, 3
iz prihovske in 1 iz loške občine. Zbo-
rovanje je vodil tov. Ciril Zagar. Po-
;:dravil je navzoče, posebno pa sreskega
načelnika g. Baudka in se mu zahvalil
v imenu vseh navzočih za njegovo za-
nimanje za ustanovitev organizacije Le-
gijo koroških borcev v Konjicah. Po-
zdravil je tudi tovariša iz Ljubljane Ci-
vila Zupana, višiega žel. kontrolorja,
kot delegata glavnega odbora LKB. Tov.
Zupan je nato izčrpno poročal., zakaj se
organiziramo, poročal je o naših zaht.e-
vah in pravicah. Za njegova izvajanja
so ga vsi nav;;oči nagradili z živahnim
aplavzom. Na predlog tov. Zagarja je
bil izvolien pripravljalni odbor, ki naj
izvede organizacijo koroških borcev za
konjiski srez in skliče občni zbor. So-
glasno je bil izvoljen naslednji priprav-
Ijalni odbor: predsednik Ciril Zagar, po-
nlovodja Kmetijske družbe v Konjicah,
podpredsednik Jože Lederer, žand. pod-
jtoročnik v p., tajnik Ivan Odrčič, žc-
lezniški uslužbenec, blagajnik J.
Schmautzer, sodni uradnik, vsi v Konji-
cah, odbornika Franc Koželj, posestnik
v Novi vasi in Franc Potočnik, posest-
nik v Konjicah. Nadzorni odbor: pred-
sodnik sreski načelnik Baudek, člana
Anton Gosak, posestnik v Zičah in J.
Frank, klobučar v Vitanju. Zaupniki: za
občino Vitanje J. Frank, klobučar v
Vitanju, za Zreče Anton Mateuž, posest-
nik v Zrečah, za Loče Anton Gosak, po-
sestnik v Zičah, za Prihovo Gabrijel
Kumer, posestnik v Pobrežu za Stranice
Ivan Marinšek iz Stranic, za Špitalič
Tone Berce, gostilničar v Spitaliču, za
ckolico Konjic Koželj, posostnik v Novi
vasi in Filip Ravnak, posestnik v He-
benštrajtu, za trg Konjico Fric Reber-
nak, obč. uslužbcncn v Konjicah. So-
glasno je bilo sklenjeno, da mora novi
odbor v teku 14 dni izvesti organizacijo
vseh članov in do 17. julija sklicati
občni zbor.
k Sokolski nastop. V nedeljo popold-
ne je bil v Konjicah izredno dobro uspel
sokolski telovadni nastop. Ze sprejem
vojaštva iz Slovenske Bistrice je bil ve-
ličasten. Nad 40 mladih jezdecev v so-
kolskih krojih je prijezdilo v Konjice.
Okrog 50 vojakov se je pripeljalo na vo-
zovih, zadnji voz je bil poln sestric Iz
Slovenske Bistrice. Konjiški Sokol jih
je sprejel pri Brudermanovi gostilni. Po
prisrčncm pozdravu so krenili s sokol-
fekim praporom z godbo na čelu na telo-
vadišče. Vojaštvo in Sokole so naše na-
rodne dame obsule s cvetjem. Iz Sloven-
ske Bistrice se je pripeljalo tudi nad
30 kolesarjev. Oplotniški Sokol je tudi
letos poslal na nastop nad 40 sester in
bratov. Zrečanov je bil pa kar poln vlak.
Izredno dobra je bila udeležba kmečke-
ga ljudstva. Zlasti Sokolska četa v Spi-
taliču se je dobro odrezala. Lahko re-
čemo, da je bil letos rekorden obisk.
Videli smo vse sloje, staro in mlado se
je odzvalo vabilu. Po izredno dobro
uspelem nastopu vseh edinic, za kar gre
zahvala vsem vaditeljem, zlasti sestri
načelnici in bratu načelniku, je burno
pozdravljena nastopila naša hrabra voj-
ska. Klicev naši hrabri vojski in prvemu
starešini Sokola Nj. Vel. kralju Pe-
tru II. ni bilo konca ne kraja. Za vojaki,
ki so nastopili z vajami s puškami, je
nastopila še konjenica. Navdušena mno-
žica se kar ni mogla ločiti od telovadi-
šča. Po nastopu se je pričela prijetna
vrtna veselica. Konjičani bodo ohranili
to lepo manifestacijsko prireditev v
najlepšem spominu.
k Nov grob. V četrtek je bil pogreb
gospe Ogrizkove, tašče g. Franca Ha-
senbiichla, nastavljen\ca tovarne Lau-
rich. Pogreba se je udeležilo mnogo ob-
činstva, zlasti pa konjiških dam, pri
katerih je bila pokojna zelo priljubljena
in spoštovana. Pokojni bodi ohranjen
blag spomin, hčerki ge. Mini in zetu g.
Hasenbüchlu naše iskreno sožalje!
Oglašujte!
Stev. 26.
»NOVA    D O B A«
Stran 5.
Laško
1  Seja banovinskega odbora    OJNS.
Preteklo nedeljo so se zbrali v Laškem
predstavniki sreskih organizacij — čla-
ni banovinskega odbora OJNS domala
iz vseh srezov k svoji četrti redni seji.
Splošno politično poročilo je podal pred-
sednik banovinskega odbora tov. inž.
Jože Rus, nakar je podpredsednik tova-
riš Milan Gorišek obravnaval temo »O
demokratični in totalitarni državi« in
izvajal zanimive in stvarne zaključke.
Sledil je referat tajnika tov. Andreja
Uršiča o narodno obrambnih problemih.
Pri tem se je razvila zanimiva debata,
v katero'so posegli vsi navzoči. Obsojali
so zlasti pojave v izvestni politični
skupini, ki v svojem pojmovanju ju-
naštva in'' mučeništva pozablja na svojo
slovansko kri in žrtve naše svobode, ko
posrednof; podpira nezaželjeno propa-
gando in ko istočasno uporablja izraze
in geste, ki jih tu ne moremo navajati.
Sledili so referati načelnikov kulturno
političnega in socialnega odseka in
blagajnika. Na seji so bili sprejeti važni
sklepi Sa predlogi, ki bodo velikega po-
mena za naše bodoče delo, peščici disi-
dentov in ostalim političnim nasprotni-
kom pa idokaz, da le JNS stoji na trd-
nih temeljih svojega, v dobi največje
^svetovne krize preizkušenega programa
in da odklanja vsako sumljivo eksperi-
mentiranje z državo, ki je v nasprotju
s šestojanuar3kimi načeli.
1 Soholska tombola in kaplan. Na Te-
lovo je imelo naše Sokolsko društvo
svojo <,tonvbolo. Društvo si prizadeva z
vso pridnostjo in vztrajnostjo, da uredi
svoje finančne zadeve. Začelo je graditi
Sokolski dorn v časih, ko je bilo denar-
ja povsod na pretek, dokončalo je pa
zgradbo v časih težke gospodarske kri-
ze. Zato mora, da poravna svoje obvez-
nosti, prirejati tudi tombole, katerih
donos naj služi razdolžitvi doma. Na-
semu kaplanu ni nobena sokolska pri-
reditev všeč, odgovarja ljudi od udelez-
be, pripoveduje jim o hudičevem delu
v Sokolskih domovih, prireja sestanke
na katerih govori ljudem, da podpirajo
brezverstvo in delo proti križu ter po-
dobno. Tudi za zadnjo tombolo so mno-
goštevilni pripovedovali, kaj počne nas
kaplan v okolici proti sokolski tomboli,
namesto da bi klečal pred oltarjem r.H
sedel v spovednici. Doživel pa je pri tej
tomboli veliko blamažo, kajti nobena j
tombola, ne sokolska in ne gasilska, še i
ni izkäzala tako velike udeležbe, kakor |
ravno ta, proti kateri se je kaplan za- |
ganjal na vse pretege. Prodanih je bilo
preko 5000 srečk, dobitke pa so si raz-
delili po veliki večini pristaši kaplanove
linije, kar nas še posebno veseli. Ali ne
hodi naš g. kaplan prav blizu čl. 4. za-
kona o javnem redu?
1 Obsodba. Dne 20. t. m. je bila pri
okrožnem sodišču v Celju razprava pro-
ti nekaterim tukajšnjim omladincem
jugos^.nac. stranke, v prvi vrsti proti !
njihovemu predsedniku g. M. K., za j
radi širjenja letakov o znanem 60-mi,- j
lijonskem posojilu naše banovine za sa- I
nacijo Zadružne zveze. Obtoženci so
svoje dejanje priznali. Gosp. M. K. je
bil obsojen po čl. 6 zakona za zašcito
države na 400 din globe nepogojno,
ostali pa so dobili manjše denarne glo-
be, nekateri tudi pogojno. Kazen ni prc-
stroga',' primerjamo jo pa zaradi statis-
tike z ono kaznijo, ki jo je nedavno do-
bil pri istem sodišču nekdo zaradi pre-
stopka po § 307. k. z. Morda najzani-
mivejši na vsej stvari pa je način, kako
izstavlja naša občina pisma o glasu.
O g. Kf je podala izjavo »da ni ravno
na slabem glasu«. Hotela je menda s
tem povedati, da je na najboljšem glasu
in vsaj na tako dobrem, kakor so razni
gospodje pri naši občini, pa si oni organ
ni upal all se mu ni hotelo to napisati.
Pri izstavljanju uradnih izjav in potrdil
mora biti vendarle nekaj resnosti in
objektivnosti.
1 Tisti, ki jim je Sokol trn v peti, ju-
naško govore, da se bo tabora sloven-
skih fantov v Laškem udeležilo 10.000
ljudi. Smo radovedni.
1 Smrtna nesreča pri Tremerju. V ne-
deljo okrog 19. se je vračal tukajšnji
Baesar in trgovec z živino Drago Slorrs-
Šek z motornim kolesom iz Celja proti
Laškemu. Pri Tremerju ga je dohitela
huda nevihta s ploho in je zato vozil z
veliko   brzino   od   Tremerja   po   klancu
navzdol. Pri ovinku, kjer se odcepi vaš-
ka pot proti Tremerju, mu je privozil
nasproti avtomobil, ki ga je šofirala
grofica Terezija Herberstein. Slomšek
najbrže zaradi plohe ni dobro videl in
je vozil bolj na levi strani ceste. Avto-
mobil se je umaknil na desno, tako da
je zavozil na kup gramoza ob cesti.
Kljub temu pa je trčil Slomšek s svo-
jim vozilom v avtomobil. S čelom je
zadel z vso silo v signalno napravo na
levi strani avtomobila. Slomšku je poči-
la lobanja tako, da so izstopili možgani.
Nesrečnež je na mestu izdihnil. Po
orožniških ugotovitvah ne zadene avto-
mobilistke nobena krivda. Cesta je na
mestu nesreče široka 7 m. Nedeljska
nesreča nujno opozarja na napravo de-
ponij za grämoz. Slomšek je imel šele
30 let in ni bil poročen. Doma je bil
iz okolice St. Jurija ob juž. žel. Približ-
no 1 leto je bil mesar v znani Gradtovi
gostilni v Laškem. Bil je mirnega in
treznega značaja. — Skoraj istočasno
se je zgodila težka nesreča na občin-
ski cesti od Sv. Jederti proti Trnovemu.
Neki motociklist iz Hrastnika je na
prošnjo vzel k sebi na kolo krojaškega
pomočnika Kresnika, uslužbenega pri
krojaču Diaciju, da bi ga prepeljal od
Sv. Jederti do Trnovega. Med vožnjo
sta se oba prevrnila, pri čemer si je
Kresnik zlomil levo nogo nad kolenom.
Ponesrečenca so takoj prepeljali z avto-
mobilom v celjsko bolnico. Kresnik je
imel isto nogo že dvakrat zlomljeno in
prejšnje rane še niso bile zaceljene.
1 Sokolsko društvo Laško izreka pri-
srčno zahvalo vsem, ki so kakorkoli,
bodisi z darili in drugimi prispevki, bo-
disi z delom in trudom pripomogli k
tako lepim uspehom društvene tombole
in društvene prireditve ob priliki javne-
ga nastopa. Treba je bilo mnogo po-
žrtvovalnosti in še več samozatajeva-
nja, da sta se dve tako tcsno druga
drugi sledeči veliki prireditvi obnesii
nad vse sijaino, tako v moralnem, ka-
kor tudi v gmotnem pogledu. Posebno
hvalo smo dolžni našim sestram, ki so
se udejstvovale pri zbiranju podpor in
daril, kakor tudi bratom, sodelujočhn
pri enakih poslih in pri ročnem delu.
Telovadeče sestre in bratje, načelništvo
in vaditelji pa so dobili svoje zadošče-i
nje in zahvalo, ko so videli, s kakimij
uspehi je bilo kronano njih delo. Hvala;
vsem. Zdravo! — Uprava.
1 SK Laško:SK Celje 1:1. Preteklo
nedeljo je bila v Laškem nogometna
tekma med kombiniranim moätvom SK
Celja in SK Laškim v korist olimpijske-
ga fonda. Zanimiva tekma se je končala
neodločeno z rezultatom 1:1. Enajstorica
SK Laškega je tokrat igrala zelo po-
žrtvovalno in premišljeno ter bi po po-
teku igre odgovarjal rezultat 2:1 za
SK Laško. Posledice rednega treninga
se že kažejo. Gosotje so bili sicer teh-
nično nekoliko boljši, so pa igrali zelo
ležerno. Sodnik SK Laškemu ni priznal
regularnega gola. Zaradi slabega soje-
nja je tekma mnogo trpela.
1 Kino Laško. V soboto 25. t. m. ob
20.30 in nedeljo 26. t. m. ob 16.30 in
20.30: film poln glasbene živahnosti in
ljubavnih pustolovščin ter komičnih
prizorov »Boccaccio«. V glavnih vlogah
so znani igralci: Willy Fritsch, Heli
Finkenzeller, Albreht Schönhals in
priljubljeni komik Paul Kemp. Tednik.
— V torek 28. t. m. ob 20.30 in sredo
29. t. m. ob 16.30 in 20.30 nepozabni
film »Rose Marie« s slavno pevko in
umetnico Jeanette MacDonaldovo in
pevcem Nelsonom Eddyjem. — Cenj.
občinstvo v Rimskih toplicah na Zida-
nem mostu in v Radečah opozarjamo,
da je kino sedaj najmodernejše urejen
in da bo pri lepih filmih, ki jih sedaj
predvajamo, vedno našlo obilo zabave
in razvedrila. Zveze so zelo ugodne. ^u-
di vstopnina je nizka: 10, 8, 6 in 4 din
(otroci 2 din).
Zidani most
z Javni telovadni nastop Sokola.    V
nedeljo 10. julija bo pri nas pred po-
stajnim in poštnim poslopjem javni te-
lovadni sokolski nastop, na kar že sedaj
opozarjamo našo javnost.
z Sprememba v železniški službi.
Upravni uradnik g. Janko Jeglič, ki je
več let služboval kot želczniški blagaj-
nik na Zidanem mostu, je premeščen k
občemu oddelku železniške direkcije v
Ljubljano. Zelimo mu vse najboljše na
novem službenem mestu. Z Rakeka je
premeščen na našo železnižko postajo
g. Andrej Posedel, ki bo opravljal služ-
bo prometnika. Zelimo mu, da bi se čim
boljše počutil v naši sredi.
Hrastnik
h Sokolsko društ\7o bo priredilo v ne-
deljo 3. julija popoldne veliko tombolo
na občinskem prostoru pri Rošu. Izred-
no lepi glavni dobitki, predvsem novo
motorno kolo, radioaparat, žensko kolo,
fotoaparat itd., ki jih bo, kakor čujemo,
deset, in več sto manjših praktičnih do-
bitkov nam daje povod, da pridno se-
gamo po tombolskih tablicah, ki stanejo
le 2 din in ki jih je letos znatno ome-
jeno število. Naš Sokol se bo potrudil,
da bo, kakor prejšnja leta, tudi letos v
polni meri zadovoljil obiskovalce
tombole.
h Gasilska slavnost. V nedeljo 19. t.
m. je bila blagoslovitev zastave Prosto-
voljne gasilske čete Hrastnik. Zastavi
je kumovala ga. Drolz, soproga rudniš-
kega ravnatelja g. inž. Drolza. Dopoldne
je bil sprejem gostov na postaji, od ko-
der je povorka odkorakala k maši v
hrastniško cerkev. Po maši se je vrnila
na občinski prostor pri Rošu, kjer je
blagoslovil novo zastavo duh. svetnik g.
Gašparič, župnik iz Trbovelj. Sledilo je
zabijanje poklonjenih žebljičkov v drog.
Popoldne se je pričela veselica, ki pa ni
bila tako obiskana, kakor bi morala
biti, ker je bilo ta dan več prireditev v
bližnjih krajih. Igrala je domača rudniš-
ka godba na pihala.
Radeče
r Blagoslovitev glasbenega doma.    V
nedeljo 3. julija bo v Radečah velika
slovesnost. Otvorili in blagoslovili bodo
novi glasbeni dom nasproti mlinske in-
dustrije g. Antona Polanca. Svečanost
je združena z veliko ljudsko veselico in
s sodelovanjem precejšnjega števila
godb iz Dolenjske. Na predvečer bo po-
klonitev pred domom kumice ge. Polan-
čeve, soproge bivšega radeškega župana
V Radečah bo torej 3. julija velik praz-
nik, na katerega že sedaj opozarjamo
vso našo javnost.
r Prostovoljna gasilska četa Vrhovo-
Radeče je imelo nedavno izreden občni
zbor. Izvoljena je bila stara uprava.
Predsednik čete je Polde Burkeljc, po-
veljnik Suligoj, namestnik Sušin, tajnik
Matija Funda, blagajnik Ignacij Funda,
orodjar Jože Klanšek.
r Ja^ia zahvala povcrjeništva Ja-
dranske straže. Poverjeništvo Jadran-
ske straže na tukajšnji narodni šoli je
]>red kratkim organiziralo v Radečah,
na Zidanem mostu in v Ljubljani nabi-
ralno akcijo za letovanje naše bolehne
dece ob .Tadranskem morju, oziroma za
izlet naših podmladkarjev v Bakar od-
nosno na Sušak. Akcija je uspela za-
dovoljivo. Zato se poverjeništvo javno
zahvaljuje vsem meščanom - pridobit-
nikom v Radečah kakor tudi na Zida-
nem mostu in tvrdki I. C. A. Mayer v
Ljubljani, ki so kakorkoli pripomogli
z denariem ali blagom in s tem podpjJi
poverjeništvo v njegovem vzgojnem
smotru: Našo deco poslati vsaj za ne-
kaj dni na morjc! Seveda je še do tega
zclo dolga pot. Toda vztrajno in do-
sledno delo bo premagalo vse  ovire.
r Osebna vest. S tukajšnjega sreske-
ga sodišča je premeščen sodni pristav
g. Josip Kunčič v istem svojstvu v La-
ško. Zelimo mu vse najboljše na novem
službenem mestu!
r Odprta noč in dan so groba vrata.
Pretekli tedcn je prejel tukajšnji go-
stilničar g. Rafko Zupančič žalostno
vest, da ie v Vinkovcih umrl njegov
brat Vincencij Zupančič, ki je bil že ne-
kaj časa zaposlen kot želczniški kurjač
na progi Vinkovci—Zagreb odnosno Be-
ograd. Bolehal je na želodcu. Njegovo
zdrävstveno stanje pa se je v posled-
njem času tako poslabšalo, da ni bilo
nobenega upanja na okrevanje. Poko-
pali so ga v Vinkovcih. Naj v mini po-
čiva! Zupančičevi - Simončičevi rodbini
naše iskreno  sožalje!
r Poroka. Te dni se je poročila gdč.
Mica Milerjeva, absolvirana filozofinja
iz Radeč, z inž. Adolfom Crnigojem iz
Ljubljane. Zelimo jima obilo sreče!
r Birma.  Preteklo  soboto je bila na
naši šoli kanonična    vizitacija.    Pred
župno cerkvijo je bil sprejem škofa dr.
Rožmana, ki so ga pozdravili župnik g.
Lovšin,  šolski  otroci, predsednik  mest-
noditl
ne zna
tocla veselo je in nežno gladko
kožo ima, kajfi vedno so ga
negovali s S o I e a milom in
kremo. Pa tudi njegova ma-
mica, pravi atek, ima tako
nežno in gladko kožo od Solea
mi I a in kreme.

ne občine g. Rozman, predsednik gasil-
ske čete g. Premer3tein, šol. upravitelj
Božič in dr. V nedeljo je bila birma.
Nad 500 otrok je prejelo zakrament sv.
birme.
r Kopanje v Savl. Tudi pri nas se
je že začela kopalna sezona. Čeprav
je Sava Se precej mrzla in umazana,
se zbir:i na produ precej kopalcev. Se-
daj, ko smo pred začetkom velike ko-
palne sezone, pričakujemo, da bodo
očiščevalne naprave končno vendar že
gotove, da bi se lahko hladili v zele-
nih, ne pa v umazanih valovih Save.
Potem bi fudi lahko mislili na gradnjo
kopališča in računali s prihodom tuj-
cev, ki radi posečajo naš lepi kraj.
Sevnica
Sevnica vabi!
Sevnica, 24. junija.
Trideset let je Sokolsko društvo
Sevnica v podvigu, porastu in napred-
ku. Ta leta pa niso bila rožnata in
postlana s cvetjem. Nasprotno! Ravno
toliko let ostre borbe in trdega dela
spremlja njegovo pot. Takoj ob ustano-
vitvi je stopilo v borbo z nemštvoni
ali pravilnejše z rencgatstvom, z moe"-
nejšim in vsestransko podprtim na-
sprotnikom, ki je na sevniških dedno
slovenskih tleh hotel graditi temelje
svoje poti na vzhod. In v tej neenaki
borbi jc mlado, na večnih idejah sokoi-
stva in slovanstva temelječe društvo
pridobivalo korak za korakom. Ceravno
sumo v hudi borbi, je že takrat, zaveda-
joč se jugoslovenske skupnosti in pri-
hajajoče svobode, podpiralo južne bra-
te, boreče se v balkanski vojni. Med
svetovno vojno so njegovi pripadniki
za svoje svetle ideale krvaveli na bo-
jiščih in šli med dobrovoljce. Zedinjenje
je prineslo društvu nov razmah in no-
vo delo. V zanosnem poletu se je širilo,
članstvo se je lotilo dela in 1. 1930. je
stal nov dom — prva sokolska trdnjava
v Posavju, da postane trdna opora in
varno zavetje za bodoče case. Ceprav
zaveje mnogokrat oster piš, čeprav po-
legajo okrog toplega bratskega sokol-
skega gnezda erne sence, Sokol Sevnica
ne klone. Tudi sedaj gre njegova pot
navzLor. Temeljite, težke in dalekosežne
naloge si je stavil za sokolsko Petrovo
petletko in te izvršuje in hoče izvesti do
kraja z  jekleno  voljo  in  doslednost.jo.
Sredi tega dela bo proslavil v nede-
ljo 26. t. m. 30-letnico obstoja, svoj ye-
liki delovni dan. Razvil bo svoj članski
prapor, ki mu kot najvišje odlikovanje
in priznanje društvu kumuje Nj. Vel.
kralj Peter II. In kot nadaljnje odliko-
vanje bo sodelovala in nastopila s Soko-
lom naša narodna vojska.
Slavnosti se bodo pričele na predve-
oer z meddruštvenim štafetnim tekom z
baklami    in telovadno    akademijo    na
Stran 6.
»NOVA    D O B A«
Stev. 26.
Marmil|Min želeji
4 i jimp msmm im
OpeKta
Navaden zavofCek za prtbližno
t kg marmelade, cena Din 4'—
na prostem. Pestrost bo povečala ben-
galična razsvetljava in umetni ogenj. V
nedeljo dopoldne bodo tekme dece sev-
niškega sokolskega okrožja. Glavni del
sporeda se bo pričel ob 14.30 z zborom
vseh pripadnikov Sokola in sprejemom
kraljevega odposlanca. Sledilo bo sve-
čano razvitje prapora, nato povorka,
mimohod pred kraljevim odposlancem
in javni nastop. Vojaštvo bo izVajalo
posebne, nove vaje v bojni opremi s
puškami.
Bratje in sestre! Prihitite v nedeljo
v velikem številu v Sevnico! Pridite s
svojimi prapori, v krojih, v narodnih
nošah. Pridite, da pokažemo, kako veli-
ka je bratska ljubezen in požrtvoval-
nost! Pridite, da izpričamo, da ne klo-
nemo in da nas je kljub vsemu vedno
več! Pridite, da nam date moraine opo-
re za nadaljnje  delo in  nove borbe.
se Polovična voznina je dovoljena
vsem udeležencem sokolskega slavja v
Sevnici in velja od 24. do 28. t. m.
Udeleženci kupijo na odhodnih postajah
železniško legitimacijo K-13 in celo kar-
to, ki velja s potrdilom o udeležbi tudi
za povratek. Oni, ki posetijo svečanost
samo v nedeljo, se lahko poslužijo za-
radi enostavnosti nedeljskih kart.
Krško
kr Poročil se je pretekli teden g. Vik-
tor Zabkar, banovinski tehnik pri sres-
kem cestnem odboru v Krškem, z gdč.
Faniko Vaničevo, hčerko uglednega po-
sestnika in gostilničarja v Krškem.
Iskreno čestitamo!
kr Strcla je usmrtila mlado ženo.
Pretekli teden je divjal pri nas silen vi-
har. Bliskalo in grmelo je, da je bila
groza. Nenadno je treščilo v drevo, pod
katerim sta vedrila ralada zakonca Blaž
in Justa Habinec. Zeno je strela tako
močno poškodovala, da je bilo prizade-
vanje obeh zdravnikov v krški bolnid,
da bi jo ohranila pri življenju brez-
uspešno. Nesrečnica je kmalu izdihnila.
Tudi mož Blaž je dobil precejšnje po-
škodbe, a so ga že naslednji dan odpu-
stili iz bolnice, da se ie lahko udeležil
pogreba svoje tragično umrle ženc. Vsi
pomilujejo Justino Habinčevo in sočust-
vujejo z možem, ki je na tako tragičen
način izgubil svojo ljubljeno ženo.
Brežice
b Prošnja cestni upravi. Cesta, ki
pelje iz Brcžic v Zagreb, je zelo slaba.
Jarki in kotanje so zelo veliki, tako da
je vožnja z avtomobilom silno težavna
in napohrna, poleg tega pa tudi nevar-
na. Prizadeti prosimo cestna odbora v
Brežicah in v Zagrebu, da bi poskrbela,
da se ta cesta popravi.
Podčet**fek
č Občinske zadeve. Na dopis, ki smo
ga objavili pod gornjim naslovom dne
S. t. m., smo prejeli od občinskega taj-
nika g. Jakoba Bolhe v Podčetrtku na-
slednji popravek: Ni res, da bi moral
Bolha Jakob pogosto službeno potovati,
ampak je nasprotno res, da malo služ-
beno potuje. Ni res, da bi utegnilo koga
razburiti, če bi dobil g. občinski tajnik
povrnjene potne stroške za svoja »služ-
bena  potovanja«,  ampak  je  nasprotno
res, da mu gredo in dobi tudi povrnje- j
ne stroške za strogo službena potova- I
nja, dočim ostalih napol službenih in
neslužbenih pötovanj ne dobi plačanih
iz občinske blagajne. Ni res, da bi taj-
nik često podpisoval namesto g. župana
in se namesto njega tudi nad kom za-
drl ter izdajal namesto njega kake na^
loge, naj se naredi to in ono, ampak je
nasprotno res, da vse službene zadeve,
kjer mora biti podpis g. župana, pod-
pisuje gospod župan sam, se niti tajnik,
niti g. župan nad nikomur ne zadirata,
zlasti pa ne izdaja občinski tajnik na-
mesto župana kakih nalpgov, ampak
samo one, za katere dobi zato nalog od
g. župana samega.
i
Tropski problem
V mnogih državah se še zelo pogosto
pojavljajo nalezljive bolezni, ki    pred- i
stavljajo nevarnost no samo za prizade- !
te države, marveč tudi za ves svet.
Vsled ognomnega svetovnega prome-
ta ni več nikakih razdalj. Ce n. pr. vla-
da nekje v Kini epidemija, lahko to po-
meni nevarnost tako za Sredozemsko
morje kakor n. pr. tudi za predele okoli
Mehiškega zaliva.
Zelo važno je torej, da se, čim se v
kakšni državi, na kakšni ladji itd. po-
javi nalezljiva bolezen v večjem obsegu,
o tem obvestijo vsa javna zdravstvena
oblastva po vsem svetu, da morejo pra-
vočasno -izvršiti potrebne  ukrepe.           ,
Vzhodni biro v Singapuru se special-
no bavi z nadzorovanjem gibanja nalez-
ljivih bolezni v gosto naseljenih vzhod-
nih državah, v katerih niso pojavi teh
nalezljivih bolezni nikaka redkost. Ta
biro pošilja vsak teden poročila o zdrav-
stvenem stanju na Vzhodu, ki se objav-
ljajo svetu telegrafično ali po radiu.
Med boleznimi, ki se pojavljajo naj-
bolj pogosto in ki jim mora Vzhodni
biro posvečati posebno pozornost, je
malarija. Cetudi ni mogoče točno ugo-
toviti števila malaričnih bolnikov na
svetu,  smatrajo,   da   znaša  to     število
Književnost
— Jugoslovenska revija. Najnovejša
številka te zanimive,  pestre in krasno
j  ilustrirane mesečne revije, ki je organ
turističnih zvez na Sušaku, v Ljubljani
in Mariboru, ima sledečo vsebino: Vla-
dimir    Regally:    Pretstavnici    turizma
stranih  zemalja  u  slovenskim krajevi-
ma. Prof.    Vinko    Antič:     Saobračajni
problem   otoka  Krka.   Boris   Rihteršič:
Celje se zaveda svojih nalog na turis-
tičnem polju. Vladimir Regally:  O sta-
rih   srbskih     prestolnicah     in     dvorih.
Glavna  godišnja    skupština    sušačkog
Turističkog saveza. Janko Jazbec:  Tu-
ristička važnost i buducnost našeg div-
nog Raba. Slavko Peršič: Izprehod sko-
zt  Kranjsko   goro  in   Krnico.   Vladimir
j  Regally:    Ovogodišnja    sezona    našeg
I  zračnog  saobračaja.   Sve  lepši    razvoj
j  naše  Rogaške   Slatine.  Katarina  Spur:
I  Podobe iz Prekmurja. Jadranska izlož-
ba u Zagrebačkom Zboru. M. Zivkovič:
fiibenik  i Turistički savez za sjevernu
Dalmaciju. Rad na unapredjenju turiz-
ma u 1937. godini. Razno.
okoli 800,000.000 (po prof. Rajnerju
Miillerju). Vzhodni biro je ustanovilo
Društvo narodov, prav tako kakor tudi
Odbor za pobijanje malarije, ki se isto-
tako intenzivno bavi s problemom mala-
i lije in vprašanjem razdeljevanja kinina,
! ki je s tem v zvezi. Odbor za pobijanje
malarije je v svojem poročilu, ki ga je
objavil pred kratkim, izrazil mišljenje,
da je najprimernejši način zdravljenja
malarije kratkotrajno kininsko zdrav-
ljenje, t. j. treba je 5 do 7 dni zapore-
doma jemati dnevno po 1—1.2 grama
kinina in v primeru event, ponovnega
obolenja ponoviti to zdravljenje. Kot
sredstvo za preprečevanje obolenja se
priporoča dnevna doza 0.4 grama v vsej
sezoni  malarije.
;      To staro zdravilo je še vedno najmoč-
i  nejše orožje v borbi  proti največjemu
biču človeštva, malariji.
j      — Dunajska vremenska napoved za
soboto 25. t. m: Spremenljivo oblačno,
krajevne nevihte.
Ali  ste že  poravnali    f
naročnino    •
V hotelu „Hubertus"
se odda več praznih ali meblovanih sob brez
perila.   Vprašati   pri   Kmetski posojilnici —
Celje,.,,BeIi vol".
Stavbišče
na prometnem prostoru, za obrt ali trgovi-
no,   se pod ugodnimi pogoji proda.   Naslov
v upravi   lista.
Belo vino
prvovrstno,  v  večjih   količinah,  kakor tudi
rdeče vino (Izabela) prodaja od 50 1 naprej
Faninger, Celje — Zagrad.
Stanovanje
i v sredini mesta, soba in kuhinja, v I. nad-
stropju, se odda s 1. avgustom mirni stran-
ki.   Pismene   ponudbe  na  upravo lista pod
značko „350"-".
Otroški sportni voziček
dobro ohranjen, nova vrtna gugalna mreža
j in otroška pisalna mizica na prodaj. Bester,
I Celje, Cankarjeva cesta 9,   II. nadstr., levo.
Škodljivce na hmelju
trti,  sadnem  drevju,   grmičevju   in  povrtnini
uspešno uničuje kvasija les, tobačnl izvleček, apneni in svinčeni arzenijat,
zelenilo, afidon, mazavo milo, Kazein, Salojdin, Sulikol, Arsol, Solbar,
Nosprasen, Nosprasit, žvepleno apnena brozga, hipermangan, Arbinol
Drogerija MSanitas4S Celje
Ogleite si brezobvezno
veliko  zalogo najnovejših
radio aparatov, sivalnih strojev n biciklov
A. BREIW1EC-CELJE
M!klo6i6eva   ulioa   2
Telefon  202
Popravila se vršijo strokovno!
Nizke cene
Semena
vrtna in poljska,
sveža, kaljiva, dobite prl tvrdki
Karl Loibner        Telefon 120
Kralia Petra c. 17 • prl ,Zvoncn°
Zelo izdatni in trpežni so
traki za piselni stroj
znamke „Pelikan"
Vedno sveža zaloga
v  knjlgarni   in trgovini  s papirjem
«Franc LeskovšeR
Celle, Glavnl irg 16
STANOVANJE
1 do 2 sobi s kuhinjo v mestu išče za 1,
julij mirna stranka 4 oseb. Plača za dva
meseca v naprej. Ponube z navedbo cene na:
»Titentenkuli«    Celje,  poštni predal 86.
MALA   SOBA
zelo prijazna in svetla, v vili, s posebnim
vhodom,  se   odda.   Naslov  v   upravi   lista.
Obrtni lokali
primerni za mesarja, brivca, krojaČa, na kri-
žišču  dveh cest se  oddajo.   Kirbiš - Celje.
Pleskanje rolojev vNarorfnemdomu
se odda.
Pismene   ponudbe   sprejema    ravnateljstvo
Celjske posojilnice d. d. v Celju.
Drž. rudnik Uelenje
je z ureditvijo sušilnice za  premog
znatno izboljšal kvaliteto in nudi
dobro gorivo za domačo rabo
po nizkih cenah :
metrski stot
1 i g n i t a        po Din 12.—
kosovca     po Din 10.—
orchovca  po Din   9.—
plus l%ni   prispevek  za   Osrednji in
rez. sklad Bratovske skladnice.
Odvzem v vagonskih  pošiljkah
ali na drobno z vozovi.
Kupujte  domače   blago!
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
slrelovodne  naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in
popravila — Cene zmerne — Postrežba točna in jolidna
Celjskaposojilnicad d u Celju \
JE NAJSTAREJŠINAR0DNI DENARNI ZAV0D V CELJU
Vse  hranilne
vloge, vlozene pri
CELJSKI POSOJILNICI D. D. Y CELJÜ
j so varno nalozene,  se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini
Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša korisfi vsemu domačemu narodnemu gospodarstvu
NALAGAJTE                                                                                     .                   _
sv»IE p«,„k„kb v Ce|jskj posojilnici d. d. V Celju -Narodni dom
CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM               PODRUŽNICI: MARIBOR, SOSTANJ
Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe«  odgovarja Rado Pečnik — Za Zvez no tiskarno v Celju Milan Četina — Oba v Celju