Erscheint jeden Samstag —Verlag luSchrittleitung: Marburg (Drau), Badgasse b — Ruf 2!>-67 - Bezugspreis«! in der Ostmark, Tierteljähr JtM L» einschl.9 Rpf Postgebühr: Im Altreich; RM i.20 elnschL ? Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wie. Nr. 550*
Nr. 46 - III. |ahrgang
Marburg a. «L ilrau, Samstag, 13. November 1943
Einzelpreis M M
innrer • neizčrpni vrelec zaupanja
obonCno zmago
Adolf Hitler je govoril 8. novembra v Miinchen-u pred svojimi tovariši iz prvih let gibanja, ki je rešilo ne samo Nemčijo, temveč vso Evropo - Nemški narod bo premagal vse vojne težave - „Na koncu je nemška zmaga"
PK-Kriegsberichter Lüthge (Sch) . »Feuer!«
Der Zugführer einer Werferbatterie gibt seinen Männern das Zeichen zum Abfeuern der Geschosse
Silno, nepopisno veselje je zavladalo 8. novembra ob pol osmi uri zvečer, ko je napovedal neonski radio vest, da bo spregovoril Ftihrer na proslavi zgodovinskega datuma — nacionalsocia-lističnega upora proti novemberskim zločincem leta 1923. — v krogu svojih starih strankinih gardistov Proslava se je vršila v dvorani pivnice »L6wenbrau«, v kateri so bili zbrani vsi borci NSDAP iz prvih bojev, mnogi v rjavi srajci, veliko število pa jih je bilo v vojaški uniformi in z odlikovanji tz sedanje vojne. To Je tista jeklena skupnost, ki se zbere slehernega 8. novembra, na predvečer, v zgodovinski dvorani, da bi slišala iz Fuhrer-jevih ust besede, ki so vedno in vedno novo bodrilo za borbo za Veliko Nemčijo. Za govorniško tribuno je bilo opaziti borca Grimminger-ja s krvno zastavo, ki je pila pred dvajsetimi leti kri prvih žrtev nadonalso-cialističnega upora proti izdajalcem nemškega naroda. Vsa dvorana je par minut pred osmo uro prisrčno pozdravila Redchsmarschall-a Hermann Goring-a. Nato so prišli v dvorano sorodniki žr-
tev 9. novembra 1923 in 9. novembra 1939 V tistem hipu je godba, ki je doslej «viral« vesel« koračnice, prenehala. Na vseh obrazili se Je zrcalilo napeto, veselo pričakovanje Ko Je zado-nel znani Badenweiler-Marsch, je vedela vsa dvorana, da bo vsak trenutek Adolf Hitler med svojimi zvestimi borci. Ko je vstopil Führer, ki so ga spremljali Christian Weber, Bormann, Himmler in Paul Giesler, sw je zadonel nasproti vihar navdušenja. Führer Je korakal skozi špali» navduši... j borcev k svoji mizi ter je stiskal roke svolim 6*arim prijateljem. Führer-)« J« pozdravil ob navdušenju celokupne dvorane Gauleiter Paul Giesler, M J« izjavil sledeče:
»MoJ Führer! Vsled Vaše navzočnosti doživljamo najlepši dan letošnjega let«. Najgloblja čutim« srečo posesti Vašega tovarištva. Kl Hab ogroot-nemu delu rte prišli v našo sredino. Val Vas pozdravljajo, da hI tako prišlo do Izraza, da zvestoba do Vas te Nemčije ni bila nikdar večja ko» danes.«
Führerjev govor
Ob 6plošni tišini dvorane j« spregovoril Führer tako-le: »Moji Parteigenossi k« Parteiqenoe-ainnenl Nemški Volksgenoeril
Jedva tretji del človeškega tivijen)« obseg« čas, ki ja potekel izza dne, ki s« ga dane« spominjamo in za čegar proslavo tem se za pa« ur povrnil v vašo sredino. In kljub tena ni razdobja v zgodovini človeštva, U W obsegale dvajsetih letih tako slin«, svet ba nsodo narodov oblikujoč« dogodke.
Smotreno j« tedaj, ako si v vatUdh potezah retrospektivno predočimo takratne dogajaj«.
Leto 1914
PK-Kriegsberichter Wiesniewski (Scherl)
Das Kampffeld der Abwehrschlacht
Abgeschossene Sowjetpanzer, herausgerissene Eisenbahnschienen, von dem ununterbrochen rollenden Artilleriefeuer zerfetzte Bäume kennzeichnen die Schlachtfelder, auf denen die erbitterten Abwehrkämpfe an der Ostfront toben, Deutsche »Tiger«-Panzer stoßen durch heftiges feindliches Artilleriefeuer vor. um den eingebrochenen Gegner auf seine Ausgangsstellung zurückzuwerfen
1914: Nemčija j« konstituctjoaaina, torej par-lamentamo-desmokratska monarhij«. Zidovstvo j« vdrlo skozi številne razpokline v driavo, v politično življenje in zlasti v takoevano vodilne plast Gospodarstvo je postalo na mnogih področjih izključna domena židovstva.
Politični napori takratnega Reicb-a «o b» usmerjeni samo na ohranitev svetovnega mira. Temu primemo se moči narodnega odpora ni izkoristilo niti personalno niti materijah» v modnem obsegu Ze samo dejstvo, da je takratni Reich s skoro 30 milijoni več prebivalcev kakor v Franciji imel številčno manjšo armado, )« najboljši

protidokaz proti poznejši trditvi, da je ta država
takrat ogrožala mir.
Zaokrožitev Nemčije ni imela nobenega drugega namena kot tistega, ki so ga številni Angleži popolnoma odkrito označili, namreč: uničiti Reich kot organsko najjačjo evropsko silo s koalicijsko vojno, prav tako, kakor se je Anglija par stoletij poprej v dolgih vojnah borila najprej s Španijo, nato Holandijo in končno s Francijo. Mala otoška Anglija, ki si je v številnih vojnah polagoma podredila četrtino svetovne oble, se je odpovedala v začetku in med prvo svetovno vojno starim, obrabljenim moralizujočim frazam, ki so Anglijo spremljale še v vseh vojnah: »Boj za svobodo malih narodov!, Boj za novo oblikovanje sveta v smislu pravičnosti, Boj za demokra-eijo, Boj za enakost pieinen« itd.! Čeprav je takrat pritiskala na Reich silna svetovna premoč, ni bilo na nobenem mestu zabeležiti odločilnih zmag, tako, da končnega poloma ni bilo pripisati dejstvovanju meča, pač pa uplivu razkrojevalne propagande. Ameriški prezident je ogoljufal takratno demokratično Nemčijo, ko ji je v svojih 14 točkah prikazal ideal novega svetovnega reda. Narod je bil premalo izšolan, da bi lahko izpregledal 6kozi to paro in meglo. Predvsem pa je bil premalo preizkušen glede presojanja demokratskih zagotovil. Državno vodstvo so tvorili slabiči. Namesto da bi se borili do zadnjega vzdihljaja, kakor bi bila njih dolžnost", so se odločili za dozdevno lažjo pot poravnave in podreditve. Pri tem so to vodstvo priganjale stranke in voditelji, ki niso bili samo duhovno, temveč tudi materijelno popolnoma v rokah ino-zenstva. Tako je prišlo do 5., 10. in 11. novembra 1918.
1918:
zmagosiavfe sovražnikov
V zaupanju do svečanih zagotovil, je nemški narod položil svoje orožje ter je celo spremenil svojo državno obliko. Monarh sam je zapustil armado in narod ter se je podal v emigracijo. V sled revolucije najneznačajnejše dekadence so ■e izgubile večinoma podlage prave državne avtoritete. Na njihovo mesto je stopila več ali manj skoro anarhistična demokracija. S tem pa pogoji naših sovražnikov niso bili samo izpolnjeni, temveč celo prekošeni. Jedva v kaki dnlgi državi je iidovstvo proslavljalo večje zmagoslavje kakor v takratni novemberski Nemčiji.
In kljub temu je napočil čas najnizkotnejšega kapitalističnega izsiljevanja, neprestanega moralnega in političnega posiljevanja našega naroda. Cilj ni bil 6amo uničenje nemškega gospodarstva kot podlage' naše eksistence, temveč uničenje narodnega telesa sploh. Tako so zapadne demokracije po načrtu trpinčile demokratsko weimar-«ko republiko.
Cleimenceau-ova prognoza, da je v Nemčiji 20 milijonov ljudi preveč, je bila prav tako odkritosrčno brutalna, kot sedaj morda nešminkana grožnja angleških politikov, da je v Indiji kakih 100 do 200 milijonov ljudi preveč. Izpolnitev Cle-menceau-ove zahteve je bila v otipljivi bližini. Splošno obubožanje našega naroda, ki sta ga povzročila gospodarska propast in brezposelnost, je povzročalo tekoče omejevanje rojstev in zvi-iano umrljivost. S tem pa se je neizogibno manjkalo število našega naroda.
pa izjalovil. Nacionalsocialistično gibanje je prejelo svoj najstrašnejši udarec in prve mučenike v borbi za novo oblikovanje Reich-a. Stranko so prepovedali in razpustili. Voditelji 60 bili ali mrtvi, ranjeni, kot begunci v inozemsivu, ali pa kot ujetnik5 v nemških kaznilnicah, jaz sam sem prišel v Landsberg.
Od tistega 8. novembra je sedaj minulo dvajset let. Ako se ga spominjamo v posebni pre-sunjenosti, nas navdaja dvoje spoznanj. Prvič: Kako čudovita je bila vendar pot našega gibanja! Kolika moč vere naših pristaševi Kako je vendar temu fanatizmu in neomajni vztrajnosti uspelo v par letih ne samo premagati polom gibanja, temveč še najti sil novih sil, za poznejši vzponI
Koliko ljudi je pač bilo pozneje v Nemčiji, ki so se zlasti po prevzemu oblasti delali tako, kakor da je bila zmaga Nacionalsocialistične stranke, gibanjp njihovega svetovnega nazora, že itak od vsega početka samo ob sebi umevna? V kolikor je šlo za predvidevanja teh ljudi, se je zgodilo baš nasprotno. Ravno ti ljudje so najmanj verjeli v možnost take zmage. V kolikor gibanja niso smatrali že v 'naprej kot bežnega, vsekakor pa nebistvenega pojava, so bili zlasti po 9. novembru 1923 prepričani, da ta »mrtva politična stranka« ali celo svetovni nazor, ne bo več oživela Celo leta 1932. je bilo v teh krogih jačje fund;rano prepričanje o breznadnosti naše borbe, kakor pa vera v našo zmago. Če bo zgodovina v bodočih stoletjih — brez uplivov za in proti — ta leta nacionalsocialističnega preporoda kritično ocenjevala, bo pač morala ugotoviti, da Je bila to najčudovitejša zmaga vere proti dozdevnim elementom stvarno možnega. (Živahno
pritrjevanje.) Druga misel, ki zajema sedanjost, pa more biti samo ta-le: *
Trajna zasluga gibanja
Kaj bi se bilo zgodilo z Nemčijo in Evropo, ako ne M bilo prišlo do 8. in 9. novembra 1923, in ako nacionalsocialistična ideologija ne bi bila zavojevala Nemčije? Kajti prevzem oblasti leta 1933. je neločljivo povezan z 8. novembrom 1923. Ta dan je pomenil za mlado gibanje prvo ločitev duhov in odstranitev slabičev, dočim 60 bili preostali napolnjeni še s povečanim fanatizmom. Preko tega je nato prišel čas, ko so nacionalsocialistične ideje lažje zavojevale človeka kot poprej. Stranka je postala nekaka stanica uresničenja naših idej. Že davno pred letom 1933 je imela nacionalsocialistična država na milijone pristašev v narodnem občestvu naše stranke. Kaj pa bi se bilo zgodilo z Evropo in predvsem z našim nemškim Reich-om in našo ljubljeno domovino, ako bi Nemčija vsled jx»manjkanja vere hi pripravljenosti za zadnjo vpostavo bila ostala, kar je takrat še bila: demokratska država onemoglosti weimarskega porekla? Postavitev tega vprašanja izzove pri vsakem mislečem človeku groznico. Čisto vseeno bi namreč bilo, kako neki M izgledala Nemčija, kajti vzhodno-evropski, no-tranjeazijatski boljševiški kolos bi bil končal svolo oborožitev in ne bi nikdar izgubil iz oči nameravanega uničenja Evrope. Nemški Reich « svojim popolnoma nezadostnim Reichswehr-om s 100.000 možmi, brez političnega držanja in ma-terijalnega orožja, bi bil ostal napram tej svetovni sili vojaški pojav, ki bi se bil upiral kvečjemu nekaj tednov
Samoprevara iz neumnosti ali strahopetnosti
Moč vere
Proti temu razkroju so se dvignili v raznih mestih Nemčije posamični možje, da bi našli na prav tako različnih potih sredstva in možnost rešitve. Neznan in brez imena, sem tudi jaz kot vojak v dnevih poloma sklenil nastopiti proti temu razvoju, apelirati na narod, da bi ga ozdravil notranje bolezni in tako mobiliziral potrebne sile za «»hranitev obstoja.
V neposredni borbi za srca in duše posameznih ljudi, je polagoma uspelo pridobiti stotine, tisoče in na desettisoče pristašev.
Vsi ti pristaši so se obvezali proklamaciji novega narodnega občestva, ki naj bi prejemala moč iz celokupnega naroda. Razcepitev v razrede in stranke je bila odklonjena. Ko je mednarodno iidovstvo z inflacijo popolnoma uničilo nemško gospodarstvo, ko je bila uničena eksistenca milijonov ljudi, je naraslo spoznanje o neizogibni potrebi rešitve vseh problemov, ki so pritiskali nemški narod k tlom. 8. novembra 1923 — takrat v zadnji uri — je bil storjen ta korak, ki se je
Kako neumna je bila zamisel, braniti Evropo pred boljševiško Rusijo morda s Poljsko, danes ni treba več dokazovati. Prav tako neumna pa je bila tudi razširjena vera, da bi se moglo z odpovedjo idejam sile pomiriti boljševiškega ko-losa, ter da bi mirna, vedno bolj in bolj se raz-orožujoča Evropa zamogla odstraniti njegove načrte o zavojevanju sveta. Moji Parteigenossi! To »e mi zdi tako, kakor če bi kokoši in gosi nekega dne podale lisicam svečano izjavo, da jih ne bodo več napadale, v upanju, da se bodo lisice odvadile mesa. (Veselost in pritrjevanje.)
Ta boljševiško-azijatski kolos se bo tako dolgo zaganjal v Evropo, dokler se končno ne bo zlomil v svojem porazu Ali hoče morda kdo zatrjevati, da je Finska ogrožala svetovni mir? Kljub temu je bila napadena in brez posega Nemčije, bi bila že leta 1941. izpostavljena eksistenca Finske novi, strašni preizkušnji. Glede izteka te nove bolj-ševiške akcije nam ni treba izgubljati niti besedice. Nikdo pač ne bo resno mislil, da so hoteli Estonci, Letlandci ali Litvanci zavojevati Ural. '
Pač pa je sklenila Sovjetska Unija te ljudi pregnati iz njihovih dežel ter jih spraviti v Sibirijo. Tudi Romunija ni nameravala zavojevati Kavkaza, da bi prišla do netrolejskih Virov v Bakuu, toda Rusija je vztrajno zasledovala svoj cilj zasedbe ne samo izliva Donave, temveč tudi romunskih petrolejskih poljan in preko tega tudi vsega Balkana, ki naj bi bil odskočna deska za nadaljnje ekspanzije.
Temu navalu iz vzhoda, ki grozi Evropi sedaj že skoro 2000 let, se lahko upre uspešno samo ena država, in to je Nemčija. In četudi je ta borba za naš narod brezmejno težka, je s tem podan samo dokaz, da se brez Nemčije ali celo proti Nemčiji nobena država ne bi mogla upreti tej stiski. Vsako upanje j»osameznih evropskih narodov, da bi doživeli z dobrim zadržanjem, aH oelo z duhovnim božanjem moskovitov nekake olajšave, je otročja neumnost ali klaverna stra-hopetnost. Predvsem pa vera, da bi namesto Nemčije lahko prevzela kaka druga izvenevropska sila zaščito tega kontinenta, ni samo brezmiselna, temveč očituje resnično moralno slabost. Zlasti meščanski politiki v mnogih državah mislijo, da bo židovsko-plutokratski zapad premagal židov-sko-boljševiški vzhod. Ne, zgodilo se bo ravno narobe: židovsko-boljševiški vzhod bo nekega dne razrešil židovstvo zapada naloge nadaljnjega hlinjenja. Dokončne cilje bo lahko takrat povsem odkrito označil.
2idovska demokracija zapada bo namreč prej ali slej sama končala v boljševizmu. Isti naivni Iludfe pa ki še danes verujejo, da so našli v Stalinu duha, ki jim nosi kostanl iz žerjavice, bodo ie prej doživeli kakor sami slutijo, da jih
bodo priklicani duhovi podzemlja zadavili v njihovih lastnih deželah (Živahno pritrjevanje.)
Eno, moji Parteigenossi, je namreč sigurno: brez 8. novembra 1923 nacionalsocialistično gibanje ne bi bik) postalo to, kar je. Brez nacionalsocialističnega gibanja danes ne bi bilo močnega nemškega Reich-a, in brez Reioh-a, ki je danes brez dvoma vojaško najdejavnejša sila Evrope, danes tudi ne bi bilo nikake evropske bodočnosti več.
Anglija - gonilna sila
Da je bila v tej vojni zopet Anglija gonilna sila, da združuje vzrok, izbruh in vodstvo vojne skupno z židovstvom, odgovarja kot ponovitev dogajanju prve svetovne vojne. Da pa taki ogromni zgodovinski dogodki ne vodijo dvakrat k istemu rezultatu, je sigurno tedaj, ako se nekdanje sile ne dajo vzporejati z današnjimi. Da je današnja Nemčija druga država kot Nemčija iz L 1914/18., ni ostalo nikomur prikrito. Kakor tudi 9. november 1943 nikakor ni podoben 9. novembru 1. 1918. (Ponovno navdušeno pritrjevanje zboTovalcev.)
Borba, v kateri se nahajamo od leta 1933., je preogromna in preveč edinstvena, da bi jo lahko merili z merili malih državnih prepirov.
Sedaj se borimo že peto leto v največji vojni vseh časov. Ko se je začela, je bil sovražnik v prvem ietu oddaljen komaj 150 kilometrov od Berite a. Na. zapadu so ogrožale njegove fortifi-kaclje Rhein, Saargebiet je bil v območju ognja njegove artilerije, na belgijsko-holandski meji so predali pogodbeno zavezniški trabanti Anglije in Francije jedva 100 kilometrov pred našim največjim industrijskim področjem, medtem ko je demokratska vlada Norveške potrjevala dogovor, ki bi jo nekega dne pripeljal v tabor naših sovražnikov. Balkan je vseboval latentne nevarnosti hudih iznenadeni Italijo je njen kralj s svojo kliko prisilil k 6tanju nevojskovanja in tako je bila Nemčija prepuščena sama sebi.
In tedaj, moji Parteigenossi, je ta nacionalsocialistična država v ogromnih, zgodovinsko edinstvenih bitkah razbila obroč zaokrožitve ter je z junaštvom svojih junakov zanesla fronte skoraj povsod na 1000 kilometrov od granic Reich-a. Naii nasprotniki so postali skromni. Kar danes
D r ■ • k «ad Verlag Marburg« Veri»«« and Druckerei-Gw. m. b. H Verlagsleitung Egon Baumgartner Haupt-•chriftleiier: Friedrieb Golob: alle i» MarbargfDran Badgasse é
Zor Z«tt Iti Anzeigen die Preiilut* Nr 3 Tom 10 April 1143 f«Hi(. Aatfall der Lieferung da Blatt« bei Höherer Gewalt oder BetriebaatSrong gibt keinen Antpmcb aui Rückzahlung des Bezugcgcid**
označujejo kot zmage, »o pri na» označili kot popolnoma brezpomembne operacije. Toda potom teh takratnih brezpomembnih operacij Je bilo ustvarjeno ogromno bojišče, na katerem se bistveno odigrava borba narodov.
Poleg našega velikega zaveznika v Vzhodni Aziji, so tudi evropski narodi jasno spoznali veličino zgodovinske naloge in so temu primerno doprinesli svoje žrtve. Če so bile žrtve našega največjega evropskega zaveznika več ali manj zaman, je to pripisati samo načrtni sabotaži tiste kiaverne klike, ki je po večletnem oklevanju na koncu zdrknila k dejanju, ki bo v zgodovini sramote lahko smatrano kot nekaj edinstvenega.
Srečen sem, da nam je uspelo iz rok najžalost-nejših pojavov tega, sicer tako velikega razdobja rešiti vsaj moža, ki je storil vse, da b® napravil svoj narod velik, močan in srečen, obenem pa, da hi bil deležon pri historičnem obračunu, ki bo na koncu odločal o usodi in knlturi tega kontinenta (Izredno močno pritrjevanje.)
Badoglio je napačnoračunal
Samo ob sebi razumljivo |e, da italijanski zlom r vsemi njegovimi posledicami ni bil brez upliva na celotno vojno dogajanje. Kljub temu so bili upi naših nasprotnikov tudi tu zaman. Ni se namreč zgodilo, kar so pričakovali od vsega početka. Tudi se ne bo zgodilo to. kar so si obetali za bodoče. Upali so, da bodo nemške divizije v Italiji z enim samim zamahom odrezali in uničili, da bodo s tem uničene tudi nemške posadke na otokih, da iim bo Balkan padel kot zrel sad v naročje in da bodo na ta način prenesli vojskovanje z enim samim zamahom na nemško mejo.
Naskok na Brenner se je izpremenil v polžjo ofenzivo južno od Rima. (Ponovno viharno veselje.) Ta ofenziva bo zahtevala 6voj krvni davek, in sicer ne po predvidevanju naših sovražnikov, temveč — v velikem — odgovarjajoče našim načrtom. Vsako novo izkrcanje jih bo prisililo k izpostavljanju novega ladijskega prostora. Razbili bo moči naših sovražnikov ter bo nudila vpostavi našega orožja novih možnosti. Kjer koli pa se bo izvršilo tako izkrcanje, bo trčilo na našo pripravljenost. Takrat bodo napravili izkušnjo. -da je — ako se poslužim Churchillovih besed — nekaj drugega, izkrcati se proti Italiji na Siciliji, in nekaj povsem drutjega, izkrcati 6f> proti Nemcem ob Kanalu, v Franciji, na Danskem ali pa na Norveškem. Takrat se bo tudi izkazalo, da-li je bila naša rezerviranost na marsikaterem" področju slabost ali mr^el razum.
Odločila bo zadnia bitka
Borba na vzhodu je najtežja borba, ki jo je moral nemški narod prestati do današnjega dne. Kar prenašajo naši možje, se sploh ne da primerjati s storitvami naših nasprotnikov. Pa tudi tu ne bodo dosegli zadnjega cilja: zloma nemške fronte Kakor vedno v svetovni zgodovini, bo
PK-Kriegsberichter Schmitt (Sch) Eine rechte Flugletdenschaft hat ihn gepackt
Immer muß Pimpf, der vierbeinige Kamerad einer Kampffliegerstaffel, dabei sein. Schoa
_ 22 Einsätze hat er nun hinter sich
odločila samo zadnja bitka. To bitko bo beležil v svojo korist tisti narod, ki se bo izkazal v odločilni uri z naivečjo notranjo vrednostjo, največjo vztrajnostjo in največjim fanatizmom. Nezaslišano je torej, kar zahtevam od nemškega vojaka. Naloga fronte je torej, da stori, kar je dozdevno nemogoče, naloga domovine pa je, da fronto v tej borbi proti dozdevno nemogočemu podpre in jači. Domovina se mora zavedati v popolni jasnosti, da je odvisna usoda vsega na-
roda, žensk in otrok ter vse naše bodočnosti od tega, da se z zadnjimi močmi izsili odločitev v našo korist Vedeti je treba, da je vsaka žrtev ki jo danes doprinesemo, nič v primeri z žrtvami, ki bi se od nas zahtevale, ako ne bi zmagali. Vsled tega ne sme biti nobene druge misli izve» misli brezobzirnega vodstva z nepremakljivim ciljem izvojevanja zmage, vseeno, kako se bo položaj še oblikoval in kje se bomo še borili. (Viharno pritrjevanje Fuhrer-jevim besedam.)
a v o r j e v
venec veri!
Ko je izdajstvo italijanskega kralja, prestolonaslednika in njegove klike postalo očitno, nai položaj ni bil nikakor lep V očeh mnogih vrstnikov je bil celo obupen. Oba diktatorja demokracije sta že upala, da bosta v Washingtonu skupno proslavljala uničenje nemških armad in izročitev mojega prijatelja kot zabavno komedijo. In kljub temu se ie zgodilo, da je bilo v par tednih omogočeno, kar se je zdelo prej nemogoče. Iz skoraj neizogibne katastrofe so vzrasla preko noči najslavnejša dejanja, ki 60 dovedla do popolne vzpostavitve našega položaja, v marsikaterem oziru pa celo do izboljšanja. Ko bo nekoč te vojne konec, bodo pripadali največji lavorji bolj naši veri in naši vztrajnosti kot po enokratni dejavnosti in s tem posamičnim akcijam. (Ponovno viharno pritrjevanje dvorane.)
V ostalem na) pomisli vsak Nemec, da bi se ta borba že od vsega početka lahko vršila na nemških tleh, ne da bi dvomili samo tudi sekundo o tem, da bi jo dobojevah tudi v tem slučaju s
poslednjim fanatizmom. Kdor je z venci zmage tako preobložen kot nemška oborožena sila, si od časa do časa nekoliko utrujen odpočije, toda kadar kliče ura, mora vsak mušketir na fronti, vsak mož in vsaka žena doma ponovno pogledati borbi v oči, da bi branili, kar jim je dala Previdnost življenjskih vrednot.
Temu nasproti mora odpovedati in bo tudi odpovedala sleherna sovražna agitacija. Kakor v svetovni vojni, ne računajo tolikanj na zmago orožja, pač pa na dejstvo svojih fraz, groženj in blufov. Najprej so grozili s časom, z gladom, s zimo itd. Nato so verjeli, da bo zadostoval že sam bombni teror za omehčanje nemškega naroda v njegovi notranjosti. V prvi svetovni vojni se je nemški narod zlomil skora brez vsakega upliva sovražnosti; danes pa ne bo izgubil moči svojega odpora tudi ob najtežji obremenitvi. Tu ima zlasti Nacionalsocialistična stranka nalogo, uplivatf še vzgledneje po svojih voditeljih, podvoditeljih in članih.
Nikakeča izmikanja pri žrtvovanju 1

Weltbild-SA.-Wegener
SA.-Obergruppenführer Wilhelm Schepmann mit der Führung der Geschäfte des Stabschefs der SA. beauftragt
SA.-Obergruppenführer Wilhelm Schepmann, der Bisherige Führer der SA.-Gruppe Sachsen, wurde vom Führer mil der Führung der Geschäfte des Stabschefs der SA. beauftragt.
Bremena borbe v domovini prav tako, kakor tudi na fronti, morajo nositi v prvi vrsti naj-vzgledneje Parteigenossi. Tako bodo — vseeno, ali mož ali žena — predstavljali element nezlomljivega odpora. Pomagati morajo slabiču, podpirati tistega, ki obupuje, pozivati k pameti tistega, ki je nevrednež, in — če treba — ga tudi uničiti. O eni stvari ne 6me biti nikakega dvoma: Ta vojna je neusmiljena. Cilji naših nasprotnikov so temu primerno satanski. Ako piše nek angleški list, da je treba nemški narod za toliko in toliko let izročiti boljševizmu, da bo slednji na njem izvrševal svoje ukrepe, ali, če angleški škofje molijo, da bi boljševizmu končno le uspelo decimirati ali popolnoma iztrebiti nemški narod, imamo tu kot odgovor samo nič manjši fanatizem, ki prisili vsakega posameznika k izpolnjevanju svojih dolžnosti. Preveč žrtev je bilo do-prinešenih, da bi še imel kdo pravico, izključevati se od teh žrtev za bodočnost. Vsak izmed
naših hrabrih vojakov, ki se je boril kje v Rusiji in se ni več vrnil v svojo domovino, ima pravice zahtevati, da so drug, prav tako hrabri, kakor je bil on sam. On ni padel za to, da bi drugi zapravili, za kar se ¡e bil boril. On je padel zato, da bi njegova žrtev t§r žrtev tovarišev in vseh sonarodnjakov na fronti in v domovini rešila bodočnost domovine in bodočnost našega naroda.
Omenil sem že, da mislijo naši nasprotniki omehčati nemški narod v prvi vrsti z blufom in propagando, in sicer na ta način, da delajo, kakor da je zmaga že njihova. Če 6tvar ne bi bila resna, bi se človek moral takemu načinu smejati. V istem trenutku, ko letajo od konference do konference, da bi premostili različne prepire in našli možnost za kakšen skupen nastavek, delajo, kakor da so že zmagali. Sklicujejo »komisije za oblikovanje sveta po vojni«. Mnogo smotreneje bi bilo. ako bi 6e bavili z oblikova-

Ura povračila bo prišla
——Bii.miismawm .».'miju jm hib ■ ii	»gaaga
njem svojega lastnega «veta. Sklicujejo komisije, biti samo ljudje, ki mislijo izključno na sebe. bomo nikdar prenehali z borbo pred časom, tem-ki naj bi skrbele za to, da bo svet po vojni Zločinci, ki bi bili pripravljeni opravljati krvni- več bomo smatrali čas za našega zaveznika. Najsi preskrbljen z živežem Bilo bi bolje, ako bi že ški posel nad lastnim narodom. Vsak drug pa, traja ta vojna dolgo, kolikor ji drago, Nemčija sedaj preskrbeli svoje narode z živežem, zlasti ki je povezan s svojim narodom, vč prav do- ne bo nikdar kapitulirala. Nikdar ne bomo po-tiste milijone, ki jim preti smrt od gladu. Sploh bro, kaj bi pomenila zmaga naših nasprotni- novili napake iz leta 1918., da bi odložili orožje pa je tipična židovsko-angleška nesramnost, ako kov. Radi tega v Nemčiji tudi ni nikakih plasti, četrt ure pred dvanajsto Na to se lahko zanese delajo, kakor da bi bili v stanju, urejati ki bi si želele tako zmago. Tu so morda le posa- sejo. Kot zadnja bo odložila orožje Nemčija, in vprašanja sveta, ko vendar svojih lastnih vpra- mezni zločinci, k! morda mislijo, da bi si s sicer pet minut po dvanajsti uri. (Viharno odo-šanj niso rešili zatekajoč se k vojni, ki so jo tem izboljšali svojo lastno usodo. Toda naj se bravanje.)
potrebovali zato, da bi se umaknili pred odgo- o tem nikdo ne moti ali ne vara. S temi zlo- Le naj upajo, ,da nas bodo spravili na kolena vornostjo, h kateri so jih silili lastni 'narodi činci bomo že končali. Kar se je dogodilo leta z velikimi krvnimi žrtvami. Tokrat izpadajo te vsled njihove lastne notranje nezmožnosti.	1918., Se v Nemčiji v drugič ne bo več pono- krvne žrtve tako, da odpade na vsako nemško
Dežela, kot n. pr. Amerika, je naštela 13 mi- vilo (Viharno odobravanje.)	po dve, tri in celo štin žrtev naših nasprotnikov.
Kjonov brezposelnih, in vodstvo, ki te brezposel- V času, ki zahteva tako težke žrtve stotisočev Tako težke, kakor so te žrtve, nas bodo še jačje nostl ni znalo odpraviti, dela danes tako, kakor najpridnejših vojakov, v takem času se torej ne obvezale Nikdar ne bo več tako kakor je bilo da bi zamoolo rešiti delavska vprašanja vsega bomo ustrašili spravit? k pameti ljudi, ki teh v svetovni vojni, ko smo izgubili dva milijona sveta. Vsekakor bi znalo zopet oroanizirati ka- žrtev ne marajo doprinesti Če padejo na fronti ljudi in je biia ta izguba končno zaman Tudi pitalističen rop. Da gredo s takim ropanjem v desettisoči najboljših ljudi, naši najljubši so- danes ne žrtvujemo brez smisla niti enega mo-pogin njihovi lastni narodi, je seveda druga narodnjaki, potem se ne smemo pršiti, če je ¿a. To bo razumel tudi vojak na fronti, če pride stvar. To jih pa ne zanima veliko.	treba brez nadaljnjega izročiti smrti doma par po najhujših štrapacih in po težkih urah iz bob-
Njihovi propagandni ukrepi gredo isto pot. ki sto zločincev (Burno pritrjevanje )	nenja materijalne bitke. Ne sme biti zastonj, kar
jo poznamo že izza svetovne vojne. S poplavo V svetovni vojni je bilo vsekakor drugače. V doprinašamo na žrtvah. Iz teh žrtev mora nastati papirja skušajo najprej v nemškem narodu še svetovni vojni je bila žrtev vojakov nekaj samo za naš narod korist, in ne samo za naš narod, bolj pa med narodi naših zaveznikov vzbuditi ob seb; umevnega. Prav tako naravno zaščiten temveč na koncu za vso Evropo, vtis, kakor da vojne niso samo že dobili in je bil tudi bogat verižnik. vojni dobičkar in de- . .
je bodočnost že odločena, mimo terja pa naj bi zerter, končno pa tudi človek, ki je razkrajal ln *oncno se nekaj: Vsak teden citajn najmanj nastal vtis, da tudi v narodih velike mase hre- ves narod in še bil za to iz inozemstva plačan. do štirikrat da sem doživel zlom živcev, ali penijo po takem razvoju. Na tem m»stu bi hotel Ti elementi so bili nedotakliivi. Ti elementi so da sem °5?tavl'	pnjatelja Goringa ter
odoovoriti tako-le:	bili takrat zaščiteni, medtem ko je moral vojak « 1« Gorrng odpelial na Švedsko. Potem je
Mn vem. ali so v nemškem narodu ljudje, ki si doprinesti žrtev svojega živlienia. Te- se je pa Gon"q odstavil mene potem le Wehrmacht odre« kaj obetajo od zmage zaveznikov. To bi moifli sedaj spremenilo (Viharno odobravanje.)	? avlla ftranko- sU^ka pa narobe Wehnnacht.
V tem slučaju ne rečejo Wehrmacht, nego Reichswehr. Potem so napravili generali revolucijo proti meni, nato sem dal zopet jaz zapreti generale itd Lahke ste prepričani: Vse je možno, izključeno pa je, da bi jaz izgubil živce! (Viharno Vi, moji stari borci, se še spominjate, kako pa je sledeče: gospodje naj verjamejo, ali pa pritrjevanje.) 6mo se v svetovni vojni zgražali nad temi raz- tudi ne; toda ura povračila bo prišla. (Tu je
merami. Takrat smo dejali, da je svinjariia. da nastal pravi orkan navdušenja.) Čeprav trenutno MolJ Parteigenosse Pred dvajsetimi leti smo je kaj takeqa sploh možno: da morajo možje Amerike ne moremo doseči, imamo — hvala Bo- stali zares pred praznino Štiri leta sem takrat de-spredaj padati, medtem pa lumpje doma delajo, gu — blizu neko drugo državo in iste se bomo lova 2 zarecim srcem, in imel sem samo eno kar jim je drago. Teh maloipridnežev je bilo in pridrževali.	m!Sel- usP2h našega gibanja radi rešitve domo-
je še nekaj posameznih eksemplarjev. Toda ti In še nekaj tretjega bi hotel pristaviti: Mnenje jme. Z enim mahom je bilo vse uničeno. Tri, lumpje imajo eno šanso: da se namreč ne pojavijo naših nasprotnikov, da morejo s svojim letal- štlrl tedne je lzgiedalo tako, kakor da bi jaz na svetlo. Če katerega dobimo, izgubi svojo gla- skim terorjem zmanjšati intenzivnost nemške vo- res ™oral izgubiti živce. Nase! se je nizkotni vo. Lahko ste tudi prepričani, da mnogo težje lje do vojskovanja, sloni na prevari Kdor je subjekt ki mi je samo očital, da sem prelomil Izdam povelje za malo operacijo na fronti, v namreč izgubil svofe stvari, si bo samo želel, da svojo besedo. Ko so pa ti nasprotniki mislili, «poznanju, da pri tem lahko pade sto ali tisoč vojne ne izgubimo, kajti samo zmagovita voina da me bo<1° spravili pred preki sod, da bi ms mož, in da mnogo lažje podpišem obsodbo, po mu lahko nekoč pripomore do njegovega premo- Pr?d njim zlomili, ko so me obsodili na trdnjavo, kateri izgubi svoje glave par ducatov maloprid- ženi a. (Novo pritrjevanje.)	tedaJ Pac nisem obupal temveč sem v tistih me-
nežev ali zločincev. (Več minut tralajoče, burno Tako so stotisoči bombnih oškodovancev avant- secih pisal »Mein Kampf« Predobro sem študiral pritrjevanje.) Ti upi bodo torej zaman. Mimo te- garda maščevanja. In še nekaj je, s čimer naši zgodovino, in vedel sem, da velikih zmag m bilo ga je današnja država tako organizirana, ¿a ti nasprotniki ne operirajo tako poqostoma kot pre- nikd«r brez najtežjih protiudarcev. V svetovni elementi sploh ne morejo delovati, saj nhnaio je. a še vedno. To je geslo, da deluje čas za nje. zgodovini ne najdemo velikih junakov, ki ne bi pogojev za svoje delovanje.	Ko je pričela vojna, sem na podlagi Chamber- bih pod najtežjimi obremenitvami ostali stano-
Drugo sredstvo, s katerim so računali, je bom- lainove objave, da bo vojna trajala najmanj vitni. Sončne žarke prenaša lahko vsakdo pravi bna vojna. Vsi se zavedamo, koliko mora prena- tri leta — to objavo sem razumel iz kapitalistič- značaji se pa pokažejo šele tedaj, kadar dežuje šati nem'ka domovina. Lahko si tudi predstavite, ne«i mišljenja Analežev, kajti toliko časa je divja vihar. Takrat tudi spoznamo slabiča, kaj pri tem občutim osebno Ko je ta voina pri- treba za odpis investicijskega kapitala — da! po- Kadar postane stvar težavna, šele tedaj spozna-čela. se je ameriški prerident s hlimbo obrnil na staviti program za pet let Od tistega časa sem m°. kdo je zares pravi moz, ki v takih urah ne mene s prošnjo, naj ne vodim bombne vom*. dal ta program podaljšati Kakor smo delali tudi izgubi svojih živcev, temveč ostane trdovraten Mi t en* tudi nismo storili Toda namen te pmš- že orei v velikih časovnih prostorih, smo «tnrili m stanoviten in ki nikdar ne misli na kapitu-nje ie bil le ta, da bi naši nasprotniki prldob'11 to tudi na tem področju Res ie. da nam vojsko- lacijo
na času za pripravlianlp te vojne da bi io lahko vanje ni prijetno, to se razume mi Imamo nam- Končno bi tistim ljudem, ki mi stalno pripo-pričeli v danem trenutku reč mirovne programe, za razliko boMše kot naši vedujejo o religiji, povedal še nekaj: tudi iaz Dvoje bi hote! tu povdariti. Kar me boli, so nasprotniki ki sploh niso vedeli, kai nai počnejo sem veren, in sicer globoko notranje veren Ve-tzključno žrtve domovine, predvsem žrtve med v miru. Zelo žal mi ie da te mirovne dobe n'- rujem, da Previdnost tehta ljudi. Kdor te izknš-ženami in deco. Boli me, da ircinhljajo ti ljudje sem mogel nadaljevati in v tem času ustvariti nje pred Previdnostjo ne prestane, ni določen za premoženje. Mnogo nanj pomembna je Skoda v še več koristnega. Ker pa to sedaj ni možno, ne kaj večjega naši industriji. Ta škoda ne prenrečuje niti nai- , . y manj porasta naših oborožitvenih storitev in tudi L/Vf^tYl (5i1 ! 1 P:OTT1 f\ \/Qf f'f*7Q~SJFk o tem si moralo biti na jasnem, da bomo naša . _ „ ' >V> i V' - v mesta zopet zgradili, lepša kot so bila sploh	*' 11" 1 «"»k»-«»--^	.......«hi«.....
kedaj. in sicer v najkrajšem času. (Viharno odo- Naravna potreba je, da preostanejo v izbiri sa- Hvaležen se klanjam Vsemogočnemu, da nas bravanje.)	mo tisti, ki so močnejši. Nemški narod, kakor je tako blagoslovil in da nam ni poslal težjih
Če se more narod boriti z v6em svetom, če sem ga spoznal v množini njegovih pojavov, je preizkušenj, borbo na nemških tleh temveč, da more narod v enem letu vzidati v trdnjave šest, — hvala Bogu — močan in v jedru zdrav Ver- nam je omogočil, proti premoči sveta zanesti to osem ali deset milijonov kubičnih metrov beto- jemite mi: če bi bil jaz leta 1918. pristaš De- borbo uspešno daleč preko Reich-ovih meja Po-na, če more narod udariti iz ta! na tisoče obo- mokratske stranke, bi bi! tudi obupal nad Nem- nosem sem na to, da sem vodja tega naroda ne roževalnih obratov, potem bo tak narod pač lahko čija (Smeh.) Tako sem bil pa član nemške voj- samo v srečnih dneh. temveč ravno v težavnih, zgradi! dva ali tri milijone stanovanj. V dveh. ske, bil sem mušketir med milijoni tovarišev in Srečen sem da zamorem v takih dneh dajati treh letih po koncu vojine so stanovanja ropet do to mi je dalo vero. Moja žilava borba v gibanju narodu moč in zaupanje, da mu lahko rečem: zadnjega tu,-na naj razrušijo kolikor jim drago, za dušo nemškega naroda in širokih mas delav- »Nemški narod, bodi popolnoma pomirjen, naj Analeži in Amerfkanci se bavljo sedaj z načrti cev in kmetov, ta borba me je šele prav ojačila. pride kar koli, premagali bomo vse težave! Na o obnovi sveta. Jaz se bavim sedaj z načrti Tu sem spoznal ivajdragocenejše: nepokvarjeno koncu je naša zmaga!« (Več minut trajajoče odo-o obnovi Nemčile. (Viharno pritrjevanje.)	moč širokih mas, milijonov sonarodnjakov, iz bravanje.)
Razlika pa bo: Medtem, ko sp obnova sveta katerih je končno vzrasla nacionalsocialistična Ko je bila svetovna vojna končana, in ko sem .po Amerikancih in Angležih ne uresničuje, se bo državna ideja Iz te ideje je vzrasla naša ljudska prvič govoril pred vami moji tovariši sem rekel obnova Nemčije po nacionalsocializmu izvršila skupnost. Previdnost nas je samo blagoslavljala približno sledeče: »Z usodo se sploh ne smemo precizno in po načrtu. (Ponovno burno pritrjeva- Koliko uspehov nam je podarila, kako veličastne kregati' Več let nas je spremljala sreča, ki jo nie)	zmage smo izvojevali! V par letih smo skoraj zamore Bog podeliti samo izvoljencem Kakšne
Napreoli bomo naše množinske organizacije od obupni položaj našega Reich-a popolnoma spre- zmage smo izvojevali na zapadu, na vzhodu pov-OT do Reichsarbeit«dienst-a vključno celokupne- menili. Previdnost je naše armade peljala daleč sod v Fvropi! In potem je postal naš narod hva-oa nemškeoa gospodarstva skupno z vojnimi zlo- preko mej Reich-a. Premagali smo skoraj bre?- l^žen Kljub tem zmagam je izoubil končno svo^o činci. Prvič v svojem življenju bodo opravljali izgledne situacije, kakor je bil italijanski polom držo in vero Dosta! ie slaboten S tem si pn ni kor'stno delo.	In mi bi hoteli biti še tako strahopetni ter obu- več zaslužil Gospodove müosti Kolikokrat sem
To je prvo. kar imam k temu povedati. Drugo pati nad to Previdnostjo? (Viharno pritrjevanje.) dejal — Vi se dobro spominjate — da nas je
Sijajen poiek zWfovonj organiz. Sieirisclier Seisnaibunil v Marbisiga
12.090 Spodnještajercev je poslušalo izvajani« g*v«mikov — Govor Bundesiührerja v dvorani Steiriscber Heimatbund — Boj, de?o m izpolnjevanje dolžnosti do zmage
Minuli petek je v Marburg-u otvorilo 37 zborovanj jesenski val političnih zborovanj organizacije Steirischer HeimUbund, ki bo širom Spodnje Štajerske v 450 shodih prebivalstvu razložil vojaški položaj ter razpravljal tudi o notranjih problemih Spodnje Štajerske. Predsto-ječa zborovanja so že ves teden tvorila podlago za pogovore in razmišljanja o izvajanjih govornikov ter je ljudstvo po mestih s sedeži Kreis-ov in Ortsgrupp z velikim zanimanjem čakale na prireditve. V tem tiči ponoven dokaz, da sprejemajo Spodnještajerci taka pojasnila z razumevanjem in da so kot prebivalci jugovzhodn. dela Reich-a voljni in pripravljeni, iz poznavanja položaja'črpati nove sile ter jih uporabiti za izpolnjevanje svojih dolžnosti v reševanju problemov in' nalog, ki se jih tičejo kot pripadnikov nemške ljudske in usodne skupnosti.
To dejstvo izključuje vsak dvom, da bi val političnih zborovanj ne bil bogato obiskan. Že otvoritev v Marburq-u je napravila najboljši vtis. V zborovalnih dvoranah se je nabralo kakih 12 tisoč Marburger-jev, ki so napolnili zborovališča do slehernega prostora. Poslušalci, sestavljeni iz vseh poklicev, so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornikov ter z navdušenim priznavanjem vsega, kar so slišali, potrdili potrebo po še večji vpostavi vseh sil za dosego končne zmage. Središče zborovanj v Marburg-u je tvorila največja dvorana v Marburg-u, kjer je govoril Bundesfuhrer Ste:ndl pred kakimi 1500 poslušalci obojega spola. Gosto natlačeni 'so sedeli in stali ljudje že dolgo pred otvoritvijo shoda ter radovedno in napeto pričakovali izvajania, ki so jim razjasnila še marsikatero nejasno vprašanje Musikzu-g der Wehrmannschaftsstandarte Marburg-Stadt je igral vesele koračnice ter pesmi pokreta, kar je dalo zborovanju slavnostnejši vtis. Ko je Bundesfuhrer vstopil v dvorano, je zavladala tišina. Po otvoritvi zborovanja po Orts-gruppenfiihrer-ju je spregovoril Bundesfuhrer.
Opazovalcu, ki nima prave slike o velikanskih dogajanjih sedanjosti — tako je začel Bundesfuhrer — bi govori na zborovanju v petem vojnem letu izgledali kot nekakšno protislovje. Iz izkustva, ki smo ga napravili v svetovni vojni, nam je pa znano, da vojne ne predstavljajo samo materialistične razprave, temveč veliko več. Danes so mobilizirani celi narodi. Pri tem pa ni važno mobilizirati samo prebivalstvo in materijal, mobilizirati je treba tudi srca in duše ljudstva. Da Steirischer Heimatbund zboruje bodoče tedne, da bo spregovoril tisočem Spodnještajercev, se m« i n ■^iiiii i iin a um um i mi m ii n i Mi umi n milini m—mi
to vrši zato, da se narodu pod« jasna slika o položaju in da se Slehernemu človeku pove, kaj zahtevata od njega Fiihrer i» Reich.
Po podanju obsežnega pregled» veeh stremljenj Fuhrer-ja, da bi se ohranil mir, nakar so sovražniki odgovorili z vojno napovedjo Nemčiji, je Bundesfuhrer naštel dolžnosti nemškega ljudstva v tem boju, ki so usmerjene v dosego zmage. Iz tega boja se namreč ne more več nazaj. Iz te vojne se ne more nikdo ločiti, tako je naglašal, za nas obstoja samo boj, delo In izpolnjevanje dolžnosti, pa naj si stojimo kjer koli. Nato je naštel načrte, s katerimi nameravajo naši sovražniki »osrečiti« po vojni nemški narod. Pri tem je naglasil, da se 9. november 1918 ne bo nikdar več ponovil.
Če hočemo na tem shodu — tako je nadaljeval govornik — podati sliko vojaškega položaja, potem hočemo govoriti jasno in stvarno. V vojni se doživi zmage in reakcije To vi vsak vojak. Odločilno je le, kdo si pribori zadnjo zmago. Mi smo v štirih vojnih letih zmagovali tri leta. Tri leta so nemške divizije korakale od zmage do zmage. V četrtem vojnem letu so nemške armade morale sprejeti tudi vrnitve. Letošnje leto predstavlja za Nemce leto izkušenj na fronti in v domovini. Nato je osvežil najnovejše dogodke v Italiji ter prikazal že davno pripravljeno izdajstvo dinastije Savojev in klike, ki je doživela usodo vseh izdajalcev in bila sama izdana. Da dogodki na jugu niso ostali brez učinka za vzhodno fronto, je naravno. Vzhod pa ostane slej kakor prej glavno bojišče, kjer bo padla odločitev.
Nadaljnja vojna fronta, ki prizadeva nemško domovino, je letalska fronta, ki teče križem Nemčije. Anglija si je pridržala, dvigniti sistem bomb, žvepla, zračnih min in zračnih torpedov na peklensko višino ter skuša zlomiti materialno in duševno odpornost nemškega ljudstva. Anglija je začela metati bombe na otroke, starčke, bolnišnice, šole in naselbine, nemški narod pa odgovarja z junaškim zadržanjem.
Če se dogajanja štirih let sedanje vojne seštejejo ter napravi vojaško bilanco, se mora priznati, da se današnje stanje Nemčije ne more primerjati z onim leta 1918. V petem vojnem letu živimo ter zanesljivo vemo, da ne tečejo fronte ob Mur-i, EIbi ali Ehein-u, temveč fronte sedanje vojne se nahajajo na stotine in tisoče kilometrov daleč na vzhodu, na, Nordkap-u, na zalivu Bis-kaya in v Grčiji. Domovina se lahko na fronto
zanese, mi pa skrbimo, da os bo tudi front« lahko zanesla na domovino.
Če govorim o nalogah domovinsko fronte — tako je nadalje izvajal Bundesführer — se ist« lahko jasno izoblikuje. Naša naloga se glasi: varovati, delati, bojevati in izpolnjevati dolžnosti. Domovina je. tisto, kar fronta dnevno uživa, duševno in materij elno Mi moramo tudi v domovini delati za vsakdanji kruh in orožje. Kruh je v vojnem času iste važnosti kakor orožje in mn-nicija. Če si ogledamo naše današnje stanje prehrani, se isto tudi ne da primerjati s stanjem v letu 1918 Nemško vodstvo je letos celo zvišalo obroke prehrane ter dovolilo izredno božično dodelitev. Naše matere in naši očetje to lahko primerjajo z Božičem leta 1918. Da je temu tako, gre zasluga nemškim kmetom in voditeljem nemških kmetovalcev v zasedenih ozemljih, ki s« iste stavili v službo prehrane Nemčije.
Bundesfuhrer je nato podčrtal potrebo po povečanju produkcije orožja in municije ter hkrati napovedal nadaljnjo omejitev izdelovanja civilr-hih potrebščin, ki jih danes moramo pogrešati, da dobi vojak na fronti vse, kar mu je potrebno. Če razen teh splošnih problemov obdelam probleme Spodnje Štajerske — tako je govornik nadaljeval — storim to v namenu, da se ustvari popolna jasnost. Spodnja Štajerska je prišla k Reich-u šele aprila 1941. V tem času je pa postala neločljiv sestavni del Reich-a.
Spodnja Štajerska se ne more več ločiti od nemške usodne skupnosti. Kakih 30 tisoč Spodnještajercev stoji v vrstah Wehrmacht in Waf-fen-ff ter izpolnjujejo svoje dolžnosti kot vojaki napram svoji domovini. Vojak iz Spodnje Štajerske se ravno tako uveljavlja kakor vojak is ostalega dela Reich-a. Število tistih, ki so odlikovani z odlikovanjem Eisernes Kreuz, raste iz dneva v dan. Na drugi strani je pa večje število Spodnještajercev zapečatilo svoje priznanje za Fiihrer-j a in Reich z junaško smrtjo na bojiščih.
Tri leta nemške Spodnje štajerske so vsem sonarodnjakom jasno pokazala našo politično hotenje — tako je govoril Bundesführer — ter bom istega tukaj še enkrat ponovil: Politični koncept od leta 1941. velja danes in v bodoče, ker je neodvisen od vojaških doqajanj, zunanjepolitičnih dogodkov in pojavov. Temelji so splošne znani in glasijo: Spodnja štajerska je nemška pokrajina in v nemški pokrajini je prostor samo za Nemce. Tudi tukaj bi rad povdaril, da je vse, kar se je v tej deželi ustvarilo, produkt ustvarjalne moči Nemcev. Spodnještajerska mesta s» produkt nemškega znanja in nemške pridnosti. Nemci in Spodnještajerci so nerazdružljivo povezani in so že od nekdaj stali rame ob rami.
To velja tudi za bodočnost. Ponosen sem, da bom prihodnje dni lahko podpisal 18 tisoč predlogov, med njimi je 1000 vojakov in 500 Weh«>-männer-jev, ki so se izkazali na mejah ter jim izdal rdeče legitimacije. Mi se bomo v zasledovanju teh načel trudili, da v letošnji zimi odstranimo in očistimo še zadnji ovirajoči argument, to je jezik.
Pri tem lahko ponovno ugotovim: Pretežna vo-čina spodnještajerskega prebivalstva se je uveljavila in se bo tudi v bodoče. Prt tem mislim na Wehrmannschaft v vpostavi. V vpostavi Wehr-mannschaft-a sem spoznal moie, ki so postaB moji prijatelji in tovariši, tudi, če obvladaj« nemščino bolj pomanjkljivo.
Mi delamo namreč razliko v tem, da se nekateri trudijo govoriti nemščino In je še popolnoma ne obvladajo, ter med onimi, ki jo obvladaj* pa se je namenoma nočejo posluževati. Mi rs» umemo, da se kmet in delavec, ki prej nista obvladala nemščine, iste ne moreta naučiti kar če» noč, nimamo pa razumevanja za tiste, ki naš iezik dobro obvladajo, pa se g« nočejo posluževati. Če govorim o uveljavljen ju Spodnještajercev, mislim v prvi vrsti na premogovne revirje TrV fail-a. Tisti rudarji, ki so nekoč sloveli kot komunisti, so danes vzorni v izpolnjevanju svojik dolžnosti. Ravno v zadnjem tava so si pridobil nepozabne zasluge.
Jaz mislim seveda tudi na naše može Wehr-mannschaft-a, in sem prav ponosen, da sem v imenu Führer-ja dvem članom Wehnnannschaft-« lahko izročil odlikovanja Eisernes Kreuz in <ti bom prihodnje dni 180 može» za hrabro obaa-
Previdnost udarila, in sicer po vsej pravici udarila. Prizadejala nam je to, kar smo si zaslužili.
Danes hočemo priseči, da se to nikdar ne bo več ponovilo, da ne bomo prevzetni v dnevih največje sreče in ne obupani, kadar nam Previdnost pošlje svoje preizkušnje. Kaj pa je drugega kot preizkušnja, ako nas silijo vojne potrebe, da prepustimo kjer koli par sto kilometrov, ko smo pa tako daleč oddaljeni od domovine, v stanju isto braniti Tu je naloga stranke in nacional-socialist čn a vodstva, biti prvi nosilec vere v narodu To e vaša naloga, moji Parteigenossi, pred-, r. vas, moje Parteigenossinnen.
Ntl	.iki list je pred kratkim pisal, da so
najhujša stvar v nacionalsocializmu — ženske. Nacionalsocializem je za nemške žene storil brez dvoma več kot drugi narodi. Dvignil jih je namreč socialno. Združil jih je v velikanskih organizacijah. Nacionalsocializem pošilja žene omikanih stanov v tovarne, da lahko gredo delavke na dopust. Tega demokracije ne morejo posnemati. Ker pa tega demokracije ne zmorejo, morajo v bodoče iztrebiti nacionaisofcialistično žen-stvo. Te žene so namreč fanatične, nepodučljive.
To je tudf pravilno! Vem, da imam skozi vsa leta uprav v ženah naroda moje najbolj fanatične pristaše. To mora biti v bodoče še bolj tako. 2ene morajo skupno z možmi dati gibanju tudi v težkih časih držo.
Če pridejo bombni napadi, je v prvi vrsti stranka, ki skrbi za vzdrževanje reda. Storiti je treba vse, kar je možno storiti. Ali si sploh lahko predstavite, moji Parteigenossi in Parteigenossinnen, da bi bili zamogli v prvi svetovni yojni prestati v enem samem mesecu to, kar prenaša-
mo sedaj že več let? Ali si to lahko predstavite? To je zasluga moške vzgoje našega naroda, to je zasluga nacionalsocialistične ver«. (Vsa dvorana je na tem mestu govora zopet bomo pritrjevala.)
Dokler imamo moč, nam ni treba obupovati, nasprotno lahko s ponosnim zaupanjem gledamo v bodočnost.
Prišel sem samo za par ur semkaj, da bi vam spregovoril, moji stari pristašL Jutri se že vrnem z najlepšimi spomini med moj« star« borce in v čas naše borbe.
Tudi vi pojdite iz te dvorane s fanatičnim zaupanjem in s fanatično vero, da ne more biti nič drugega kot zmaga. Zato se borimo, zato so že mnogi padli in bodo mnogi še doprinesli isto žrtev. Zato živijo generacije, in to ne samo sedaj, temveč tudi v bodoče. Kar sedaj prelijemo krvi, bo našemu narodu nekoi bogato povrnjeno. Dalo bo v novih domovih «Bilijonom ljudem zopet njihove eksistence.
S tem se spominjamo vseh nadih tovarišev, ki" so korakali pred nami po poti, ki j« bila samo pot veličine naše očetnjave, veličina našega nemškega naroda.
Naša Nacionalsocialistična stranka, naša Nemčija — Sieg-Heil!«
(V globoki presunjenosti in v«dno z novim pritrjevanjem so sledili stari hord Fuhrer-jevim besedam. Ob koncu njegovega govora pa je nastal pravi vihar veselega pritrjevanja. Navdušenje se je končno spremenilo v veliko zaobljubo fanatične vere in volje do zmage. Veličastna proslava je končala z odpevanjem obeh himen neonskega naroda.)
tak)» m fronti lahko pripenjal odlikovanja
Kriegsverdienstkreuz mit Schwartern. To ja ta dober del kmetov in delavcev te vseh Krels-ov, ki ■o našli pot k nam in bodo korakali skutmo i Mml tudi v bodoče. Pri tej priložnosti moram •eveda omeniti tudi tiste, ki stojijo pri teim ob •tranl.
Bundesführer Steindl je prešel nato na dogodke ob mejah naše ožje domovine ter v zahvalnih besedah ocenil vpostavo Wehrmannschaft-a v bojih zoper bandite, ki so skušali motiti mir in red v naši deželi. Omenil je, da se te plačance Moskve, ki mislijo, da bodo s svojimi boji po gozdovih uplivali na odločitev vojne, z vsemi silami uničuje. Mi ne bomo mirovali — tako je aaglašal — dokler tega cilja ne dosežemo. Kdor )e pa naš prijatelj, s tem korakamo skupno v boljšo bodočnost.
Pri tej priložnosti se zahvalim tudi tistim so-»arodnjakom, ki so moj oklic pred meseci raz-
Hudi boji v prostoru Kijeva
Izjalovljeno sovjetsko izkrcanje južno od Kerča — Uspešni nemški na_ padi pri Nikopolu — Težke izgube sovjetov
Južno od Kerča so Nemci pretekli četrtek zožili sovražno mostišče, dočim so severno od Kerča sprejeli boj z novo izkrcanimi silami. Nemške letalske in pomorske sile so pri Kerču uničile nek sovjetski hitri čoln in tri čolne za iz-krcavanje. Tri sovjetske topničarke so zadobile težke poškodbe. V perekopski ožini, na severu Krima, je biio uničenih 20 sovjetskih tankov. Težki boji so se razvijali jugozapadno od Dnje-propetrovska v velikem loku Dnjepra. Nemci so zavrnili sovražnika v srditih protisunkih. Sever-
»aiiKiiijnis.um, m su mu i	--------- — no D(j Kijev« so prešli boljševiki po močni ar-
umeli ter ustvarili letalsko zaščito na Spodniem j tilerijski pTipravi k napadu. Štajerskem in v Marburg-u. V bodoče se bodo a |	^
dela nadaljevala. Gre za dela skupnosti, ki so vsem v korist
Dne 9. novembra je 25. obletnica 9 novembra 1918, in 20. obletnica 9. novembra v Miinchen-u. Obhajali ju bomo tiho in v zavesti naše zmage. Pred nami so še težki tedni meseci in leta. Slo bo še trdo proti trdemu. Ampak mi korakamo iz teme na svetlo, iz noči v dan. Mi odpiramo vrata v svobodo. Nekeqa dne bo zmaga naša. Mir bo zavladal zopet v deželi m vojaki se bodo radostno vračali v domovino. Tu bo sreča, veselje, cvetje in jok. Tedaj bo nastala Velika Nem-MJa, domovina naših otrok. Za to večjo, lepšo m erečnejšo bodočnost se borimo. Mesto Marburg je na jugovzhodu Reich-a imelo vedno dober od-nev. Prepričan sem — tako je dejal Bundesfah-»er, prekinjen od navdušenega odobravanja — da bo to tudi v bodoče tako. Naša parola s« glasi: »Nikdar kapitulirati, temveč se boriti in delati ter tesllitl usodo. Vse za Veliko Nemčijo, Fiihrer-ja to narod!«
Kakor tisočkratna zaobljuba zvestobe je kot zaključek odmevala po dvorani počastitev Fflhrer-ja ta sviranje ter petje himne, predstavljajoč navdušeno priznanje za Fuhrer-ja ln Reich.
Spodnještajerci \
Osemdeset in še vei milijonov ljudi Hrom Velike Nemčije govori nemščino. Tudi Spodnja Štajerska tvori sestavni del tega velikega Reich-a. Nekaj čisto naravnega ln za nas koristnega Je, da se Spodnještajerci izpopolnijo v znanju nemškega Jezika. Zato obiskujte redno učne tečaje Stetrlscher Helmatbund-a, tam pridobljeno znanje pa Izpopolnjujte z govorjenjem v nemščini!
Po poročilu z dne 5. t. m., so se odigravali na obeh straneh Kerča trdi boji za sovražna mostišča. Na spodniem Dniepru pa so sovjeti zaman napadali neAška mostišča. Južno in jugozapadno od Dnjepropetrovska so 6e izjalovili močni sov-1et6ki poskusi prodora nemške fronte ob izredni hrabrosti nemških čet. Nemci so tu izvedli celo vrsto uspešnih protisunkov z zavojevanjem prej Izgubljenega terena Medtem so se pri Kijevu in severno od Kijeva nadaljevali težki boji, prav tako tudi jugozapadno od mesta Velikije Luki.
Iz sobotnega poročila je razvidno, da so nemške čete odbile napade iz obeh sovjetskih mostišč pri Kerču in v nižini Perekopa. Na Spodniem Dnjepru so bili zavrnjeni številni sovražni sunki proti mostiščema Kerzon in Nikopol. Med Kre-menčugom in Kijevom so očistili Nemci več otokov v Dnjepru. Severno od Kijeva je vrgel sovražnik v boj nove rezerve. Da bi onemogočili grozeč prodor, so se nemške čete v žilavem in zagrizenem boju umaknile na nove, bolj zapadno ležeče postojanke. Nemške čete so pri tem izpraznile tudi del mesta Kijeva. Čri mestu VelikMe Luki so bili zavrnjeni močni sovjetski napadi, prav tako tudi v gozdovih in močvirjih južno in zapadno od Nevela.
Na Krimu so se po nedeljskem poročilu vrstili napadi in protinapadi. Južno od Nikopola ie vdrla neka nemška skupina iznenada v sovražne postojanke, zaplenila 40 topov in dobila številne ujetnike. Srditi boji so se razvijali v področju Kijeva, kjer so boljševiki napadali v valovih. Letalstvo, ki je pridno posegalo v boje, je 6. t. m. uničilo 91 sovjetskih letal. Južno od Nevela so izvajali Nemci celo vrsto uspešnih protinapadov. Sovražnik je moral nazaj v svoja izhodišča ter je pri tem izgubil 51 tankov\_
^-PK-Kriegsberichter Fritsch (Sch) »Tiger« bellen sich
Kelter dessen Schimmel auf den Namen »Tiger« hört, trifft auf einen »Tiger.-Panzer. Freudig begrüßen sich Reiter and Panzermänner
Iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva i dne 8. L m. je bilo razvidno, da so sovjeti izvo-jevali v perekopski ožini z močnimi napadi le nekaj lokalnih uspehov, dočim je bilo na Dnjepru sorazmerno mirno, so Nemci v nadaljevanju svojega napada pri Nikopolu razbili neko obkoljeno sovražno skupino ter zajeli mnogo sovražnega moštva in plena. V kijevskem področju so se nemške čete srdito upirale sovražniku, ki je napadal na široki fronti v številčni premoči.
Južno od Kerča je skušal sovražnik po poročilu z dne 9. t. m. izkrcati nove sile, toda Nemci so ta poskus razbili Pri Kerču so nemške pomorske sile potopile dve sovražni topničarki. Tretja topničarka je bila pri tem težko poškodovana. Na severnih vhodih Krima so 6e nemške čete tudi 8 novembra junaško upirale rastočemu sovražnemu pritisku. Južno in zapadno od Kijeva so se medtem stopnjevali boji po svoji srditosti. Boljševiki so pričeli tudi z napadi severozapadno od Smolenska, kjer so bili v glavnem povsod zavrnjeni. Zapadno in severovzhodno od Nevela so odbile nemške čete sovražne napade, v katerih so sodelovale deloma nove sovjetske rezerve.
Jugovzhodno od Perekopa 60 romunski oddelki iztrgaH boljševikom dne 9. t. m. mimogrede izgubljen višinski teren. Na fronti ob Dnjepru so se izjalovili sovražni napadi ob mostišču Kerzon, jugozapadno od Dnjepropetrovska in pri Krivoj Rogu. V področju Kijeva so se nadaljevali težki boji na široki fronti brez prestanka in kljub slabemu vremenu. Zapadno ln severozapadno od Kijeva so se nemške čete, odbijajoč vse poskuse prodora, umaknile na nove postojanke. V uspešnem protinapadu jugozapadno od Kijeva je prišlo do težke tankovske bitke. Nemci so uničili '45 sovjetskih tankov ter iztrgali sovražniku več vasi. Hudi boji so se razvili tudi severozapadno od Smolenska in južno od Nevela._
Bombe na Vatikan
lajtežja razdejanja kot posledice angio - ameriškega gangsterskega napada — ludi cerkev Sv. Petra so hoteli zadeti
Pretekli petek ob 21. uri zvečer so se pojavila nad Rimom anglo-ameriška bombna letala in so vrgla na vatikansko mesto več bomb težkega kalibra. Bombe so povzročile velika razdejanja. Tako je bila zadeta v Vatikanu slavna mozaična delavnica, v kateri popravljajo starinske slike. Druga bomba je udarila v zemljo tik poleq palače guvernerja papeške države. Eksplozija je bila ia-ko silna, da je vrglo iz zidov skoraj vsa okna. Tretja bomba je poškodovala vatikanski vodovod, četrta bomba je padla 100 metrov pred katedralo sv. Petra. Težko poškodovana je bila tudi takozvana Sikstinska kapela. Nobenega dvoma ni, da so nameravali Anglo-Amerikanci zadeti cerkev sv. Petra, ki ni samo najsvetejše svetišče katolicizma, temveč tudi umetnina svetovnega slovesa. Ko so bombe padale na vatikanska nevtralna tla, se je nahajal papež Pij XII. v razgovoru z mons. Montinijem. Papež je v soboto sam pregledal razdejanja. Skoda znaša več milijonov lir m je sploh nenadomestljiva. Na trgu Sv. Petra se je zbrala medtem velika množica Rimljanov, ki je izražala svoje veselje nad dejstvom, da 6e poglavarju rimske cerkve ni nič žalega zgodilo. Tudi diplomatski zbor je čestital papežu; prvi je bil nemški veleposlanik v. Weizsäcker. Iz vseh delov sveta je sprejel Vatikan brzojavne čestitke, ki izražajo stud nad zločinskim bombardiranjem Anglo-Amerikancev. Višek nesramnosti pa je, da v Londonu in v Washing-tonu zanikajo svojo jasno ugotovljeno krivdo m da celo podtikajo nemški vojski ta ostuden čin, češ, da imajo Nemci za take slučaje pripravljene zaveiznlške bombe iz vojnega plena. Medtem je vsa rimska javnost na lastne oči videla angleška letala, ki so vrgla svoje bombe na Vatikan. Zločinsko bombardiranje Vatikana je dokaz, da gre Angležem na živce redni tok življenja t Rimu pod neinško okupacijo.

Siinacifa na ¡tiŽEii fronti
Kemike leie so odbil« «• vratne poskuse prodora ob krvavih izgubah za /Ugk-Amerikance — Srditi boji severozapadno od reite Volfurao — Težke izgube sovražnega letalstva
Na južnoitalijanaki fronti so se pretekli čatr-
tek izjalovili 6ovraini napadi pri Venafru ab velikih, krvavih izgubah za sovražnika. Na vzhodnem odseku Je udaril sovražnik z silami čez reko Tiigno, toda Nemci ae ustavili po trdem boju jugovzhodno «d Istonio. — Sovražno letaletvo je 3. t m bardiralo Nemški zaliv, zlasti pa Wilhehnshaven, v noči na 4. november pa zapadnonemška mesta. Žrtve in škodo beležijo zlasti v Dfiseeldorf». Kolnska katedrala je' bila zopet težko zadeta. Zbitih je bilo 33 sovražnih letal. Nemško letalstvo je brez lastnih izgub bombardiralo Ipsvrtch, kjer so nastali obsežni požarL Pri Ejmraldei» ta ae-verno od Le Havra »o Nemci potopili štiri angleške hitre čolne ter poškodovali štiri droga čolne.
Na obeh straneh Volturna so se Nemci borili po petkpvem poročilu z več divizijami Anglo-Amerikancev. V vzhodnem odseku je imel sovražnik pri novih, brezuspešnih napadih težke h-gube. Nemške čete ao preprečile novo sovražno izkrcanje pri Istoni« ta pri Pescari. V no« na S. november je nemško letalstvo bombardirale dlje v Londonu.
Tudi po poročilu, ki Je bilo izdano ▼ soboto, so se stopnjevali boji ob reki Volturao. Angleži in Amerikand ao imeli pri svojih napadih na nemške višinske postojanke težke izgube. Letalstvo Je uspešno bombardiralo sovražne cilje v Napulju. Kakor omenjamo na drugem mestu, ae angleški letald v petek bombardira« Vatikan. 5. novembra opoldan eo sovražni odredi bombardirali v zapadnl Nemčiji Essen, Gelsenklrcheu ta MOnster. 19 letal Je bilo zbitih. Nemška letela ao v noči na 6. november napadla London. Hitri čofrti
pred angleško obalo torpedirali tri sovražne ladje z 9000 brt V Atlantiku so nemške podmornice medtem potopile štiri rušilce, eno korveto in pet ladij z 29:500 brt.
V Južni Italiji je sovražnik po poročilu z dne
7.	t m. nadaljeval svoje poskuse prodora fronte severno od Volturna. Nemci so v protinapadu vrgli sovražnika, ki je bil vdrl v naše postojanke, po hudih bojih zopet v dolino ter so zavojevall svoje stare postojanke. Nemško letalstvo je uspešno bombardiralo dlje v Londonu ter v vzhodni in južni Angliji
Pri Venafru so doživeli Anglo-Amerikand zelo težke izgube, kar je razvidno iz poročila z dne 8. t. m. Nemško letalstvo- je tudi v noči na
8.	november napadlo London z bombami težkega kalibra. Težak udarec je zadel sovražno plovbo v zapadnem Sredozemskem morju, kjer Je nemško letalstvo v drznih poletih napadlo spremljavo, sestoječo Iz 22 s četami na tovor jenih transportnih ladij. Uničujoče je bilo zadetih 13 velikih ladij s skupno tonažo 140.000 brt. Na tisoče Angležev in Amerikancev je našlo smrt v valovih.
Sovražnik je nadaljeval svoje poskuse prodora ob Volturnu tudi po poročilu z dne 9. t. m. Prišlo je do srditih bojev za nekatere višine, toda sovražni napadi so se do zadnjega izjalovili. V noči na 9. november so padale nemške bombe na London.
Po poročilu z dne 10. t. m. se je v Južni Italiji nadaljevala velika obrambna bitka z nezmanjšano srditostjo. Pri Mignanu in Venafru so se zrušili vsi sovražni poskusi prodora v nemškem ognju. Nemško letalstvo je ponoči uspešno bombardiralo sovražno oskrbovalno luko Napull.
Zid Cohn lioce uničiti lesne®
Emil Ln«lvig (ohn obžaluje, da se niso uresničili satanski načrti Francoza Clemenceau-a — Židovski načrti dokazujejo, da se bori nemški narod za svoje golo življenje
»Völkischer Beobachter« je objavil zelo poučno poročilo svojega lizbonskega dopisnika. Iz tega poročila izhaja, da hočejo Zedinjene države premagano in poraženo Nemčijo izročiti v roke izračunano Židu Cohnu. To novico na področju maščevalnih, neumnih in neizvršljivih povojnih načrtov prezidenta Roosevelta je objavil ameriški list »St. Louis Dispatch« tako-let
»V Washingtonskih krogih mislijo, da >» ptaa-tel j Emil Ludwig Cohn eden izmed »ajboljsta poznavalcev Nemčije v Ameriki On naj bi postal zaveznikom prijazen ta demokratski naslednik Hitler-Ja, kadar bomo premagali nacistična Novačijo.« Tako nezaslišana, kakor Je ta vest, ae bi vzbudila niti najmanjše pozornosti, ako EmH Ludwig Cohn ne bi spadal v vrste tistih Židov, ki so izdelali najmaičevainejše ta najblazneßa načrte proti Nemčiji. V oktoberski Številki «m» riškege lista »Collier« Magazin« je ta imiamta Žid - zapisal, kako neki st predstavljajo postopanje s premagano Nemčijo- Pri tem Je nrzvfl čisto maščevalno židovsko mnenje. Cohn p&m »V Ameriki ste padla dva predloga. Po pri ws logu naj bi ea porušile vse nemške tovarna, riliziralo naj bi sa vse Nemce ta Jih morda postilo ali na zavezniških krompirjevih v Nemčiji, ali pe M aa Jih deportirak» aa «onijt NU. Drugi načrt: Dajte ubogim Nemcem njihove
svobodo) napravili si bodo boljšo republiko. Oba načrta — tako piše Cohn — sta po mojem mnenju nesprejemljiva. Postopati moramo po ameriškem kazenskem pravu in stražiti nemškega zločinca tako dolgo, da bo pripraven za naša narodno občestvo. Tako dolgo jim moramo odvzeti' njihovo neodvisnost, orožje in celo pištol izza pasov njihovih policistov. Biti moramo neusmiljeni. Kar ee tiče nadstov, jih moramo kaznovati] pa ne kakih dvajset, temveč na tisoče. Vsi viri javnega upliva morajo biti pod zavezniško cenzuro: tisk, gledališče, film in radio. Neusmiljeni moramo biti v uničenju simbolov, slik, knjig itd Spomeniki bivših zmag in bitk Jo izginiti do zadnjega.«
Emil Ludwig Cohn je pa imel nedavno tudi predavanje. V svojem predavanju je dejal med drugim sledeče: »Nemce, sovraštva najbolj vreden narod. Je treba pretepati tako dolgo, dokler na pridejo k pameti. Verzaj ni bil nikaka rešitev Pogodba, kakor " - je zamislil Clemenceau, bi bila vsekakor boljša. Upati je, da bodo veznfkl storili, kar Je bilo zamujenega.«
Iz vseh teh ttrad veje brezmejno sovraitro židovskega plemena proti Nen.-em. Načrti Emil Ludwig Cohn a so zelo značilni in potrjujejo, da ae bori nemški narod tokrat za svoje golo življenje. Zato mora uporabiti nemški narod vsako sredstvo, da se ubrani teh hijen.
POLITIČNI DROBIŽ
□ Church tli ne gmm več potovati, opoldanski list »News of the World« poroča, 4a se je Char chill-ove Mesno stanje taka »priti ailo, da nm zdravniki večjih državnik potovanj t bodoče ne bodo več dovolili, razen v «Jačaje skrajna potrebe. CtocUU ae Je baje «Mi pritiska zdravnikov. Pe načina Roosevelta, ki km v vseh delta sveta svoj« osebne zastopnika. Je tedaj imenoval OarchiU dva osebna U ga bosta usmili pri kitajska«
Cangkajšku ta pri generalu Mac Arthurju. Pri Cangkajšku ga bo zastopal Generalleutnant Cari-ton Wiaxt, general Herbert Lumdsen pa pri generala Mac Arthurju. Oba generala sta se ža podata iz Londona v Indijo, od koder se bosta odpeljala na svoji novi službeni mesti.
□ Tudi Finska M morala »brezpogojno kapttn-ltrati«. Kakor poroča dopisnik agendje Reuter is Washingtona, mu Je bilo sporočeno iz povsem zanesljivega ameriškega diplomatskega vira, da se bo zahteva glede »brezpogojne kapituladje« nanašata tudi na Finsko. Finska — tako
tirajo v sovražnem taboru — je zaveznik Nem-dje slično kot Madžarska in druge dežele, ki sodelujejo z Nemčijo. Pogoji, ki so jih formulirali temu primemo zavezniki, se nanašajo torej na Finsko prav ftko, kakor na Italijo. Reuter-jevo ve6t potrjuje tudi londonski »Daily Sketch«, ki poroča, da zahteva Moskva brezpogojno ka-pituladjo Finske. To so baje sklenili na konferenci v Moskvi Amerikand in Angleži so se povsem strinjali z boljševiki.
□	Nedič vodi prostovoljce. Srbski ministrski predsednik general Nedič je prevzel poveljstvo nad vsemi srbskimi prostovoljci, ki bodo odslej v pogledu vrhovnega poveljstva podrejeni njemu kot ministrskemu predsedniku. General Nedič je pripravljen, voditi brezobzirno vojno napram komunizmu, ki bi ga rad uničil.
□	Sovjeti so pomorili 500 težkih ranjencev. Po poročilih, ki so prišla iz Berlina, so sovjeti zadnje dni v mesecu oktobru t. 1. v Pjatišatki umorili 500 nemških težko ranjenih vojakov. Ti ranjenci so padli sovjetom v roke, ker napolnjen lacaretni vlak radi vpada boljševiških okiopnikov na železniško postajo, ni mogel več pravočasno odpeljati Nekaj ur po tem napadu so se nemški oklopniki v protinapadu prerinili zopet do kolodvora, da bi rešili ranjence. Uspelo jim je lacaretni vlak spraviti iz postaje, kljub temu, da so Sovjeti ne ozirajoč se na znake rdečega križa pri tem vlak obstreljevali. Ko je bil vlak iz nevarnosti in so nemški vojaki hoteli svoje ranjene tovariše po vagonih ohiskati, so v svoje največje presenečenja ugotovili žalostno dejstvo, da so boljševiki že na kolodvoru v vlaku pomorili vseh 500 težko ranjenih nemških vojakov. Ranjenci so bili ustreljeni iz neposredne bližine.
□	Moskovski anahronizem. Pod tem naslovom posnemamo iz dnevnika »Tagespost« sledeče: »Konferenca v Moskvi je za enega svojih vojnih ciljev proglasila »vpostavitev svobodne in neodvisne Avstrije« ter pozvala v razglasu o tem »avstrijsko ljudstvo« na popolnoma jasen način, (ta doprinese svoj delež »za osvoboditev svoja dežele«. Kakor marsikatera druga okolnost, je tudi ta deklaracija dokaz, da se plulokratske velesile, ki so že v prvi svetovni vojni proglašale pravica samoodločanja narodov za svoje vojne dlje, takrat in danes igrajo z narodi sveta kakor s figurami na šahovski deski, ker upajo na ta način ne njihove stroške uresničiti svoje lastne politična cilje.«
O Poslanik Avstralije v Moskvi. Kakor Ja ta-
javil avstralski zunanji minister Evatt, Je bil J. J. Maloney imenovan avstralskim poslanikom v Moskvi
C Posebno sodišče v Cremonl. Ministrski sv«*
republikansko-fašdstične vlade je sklenil ustanoviti v mestu Cremona v Gornji Italiji, posebna sodišče ki bo sodilo izdajalcem iz' Velikega sveta fašistov. Gre za tiste člane Velikega fašističnega sveta, ki so v seji z dne 24. in 25, julija, pod vodstvom bivšega zunanjega ministra Dlne Grandi-ja in grofa Ciana izdali Mmssolini-ja. Sodna razprava se bo vršila javno, tako, da bo lahko prebivalstvo sledilo razpravi in prisostvovalo obsodbi Predsednik izrednega sodišča v Cremoni lahko odredi, da se razpravlja tudi izven Cremone, na licu mesta, kjer je pač izdajalec opravljal svoje izdajalske posle. To ae be zgodilo v slučaju bivšega finančnega ministra grofa Volpi di Misurate, ki je kot eden izmed glavnih izdajalcev financiral podjetje maršala Ba-doglia.
D Zavezništvo med Stalinom in dr. Beneiem.
Nemški listi poročajo iz Stockhotma, da sta Stalin in dr. Beneš po vesteh, ki so prispele is Moskve v Washington, sklenila dogovor, naperjen proti NemčiH. V smislu tega dogovor», naj bi prišel znat^. del Srednje Evrope pod boljše viški upliv. V tem dogovoru dr. Bene* ne zahteva samo prejšnjega ozemlja Češkoslovaške, temveč tudi velike dele Reich-a samega. Baje sta se Stalin ta dr. Beneš dogovarjala o tem že pred letom dni. V dogovoru je izrecno rečeno, da se mu pozneje države, ki mejijo ob Sovjetsko Unijo ali Češkoslovaško, lahko pridružijo. Tako naj bd pod češkoslovaško znamko gospoda dr. Beneša nastal v Srednji Evropi sistem sovjetskih tra-bantov. Londonski Poljaki so nekoliko oztovo-Ijeni, ker so postavljeni pred sledečo izbiro: ali podreditev pod Sovjetijo ali pa priključitev k Be-neševi sovjetski Vedečeški. Tu je spoznati predvsem nevarnost, ki bi grozila Evropi, »ko nemška obrambna fronta ne bi mogla vzdržati bolj-ieviškega pritiska.
Seite 8.
»Štajerski gospodar«
13. November 1943.
TI November 1943.
»ŠTAJERSKI gospodar«
Seite 9.
Härle der Heimal
Von Kriegsberichter P. C. Ettighoffer.
P. K. Zwischen den steil aufstrebenden, ausgezackten Häusertrümmern einer englischen Stadt kroch noch träge der bittersüsse Brodem der Bombenexplosionen, in der Feme wummerten noch die letzten, gegen Osten abziehenden Motoren und schon kamen sie aus allen Löchern und Winkeln, die Oberlebenden des getroffenen Stadtviertels! Und sie blickten sich um, und sie blinzelten sich spitzbübisch zu, und sie faßten sich unter und tanzten. Auf den Trümmern ihrer Häuser tanzten sie den Lambeth-Walk ... Und während sie so tanzten erschien der unvermeid-hx « Reporter auf dem Plan, und bald wußten es alle Menschen im In- und Ausland: seht, so hart sind wir im Nehmen! Unsere Straßenzeilen voller Schutt, der totale Krieg über uns, alles außer Rand und Band . wir aber tanzen, weil wir stur sind Uns kann nichts erschüttern nichts .1
So das Bild, das uns aus England kaml Es sollte — mehr oder weniger glücklich gestellt — den Beweis für die Kraft und den Durchhaltewillen der Zivilbevölkerung erbringen! Nein, bei uns in der deutschen Heimat tanzt keiner frivol auf Trümmern, bed uns — es sei gleich gesagt — werden keine Durchhalteszenen künstlich für die In- und Auslandpresse aufgebaut, niemand unter unserer schwergeprüften Bevölkerung würde sich zu solch unwürdigem Unfug hingeben! Stumm und ergeben, aber steinhart trägt die geliebte Heimat ihr schweres Los und spricht nicht darüber. Erst am Tage der Abrechnung wird wohl ein berufener Mund sprechen und eine Bilanz vorzeigen, die vor der Weltöffentlichkeit jedes Mitleid mit dem Gegner ausschaltet Unsere Bevölkerung duldet und nimmt die schweren Schläge der Terrorangriffe vorerst schweigend an, und wir Soldaten stehen bewundernd am Rande des Geschehens, und manchmal will uns das Wasser der Ergriffenheit in die Augen steigen beim Anblick von Menschen, Dingen und kleinen Erlebnissen, die unseren deutschen Alltag im fünften Kriegsjahr ausmachen.
Unser Fronturlauberzug dampfte und stampfte durch die Mondnacht, und da riß uns das mißtönende Gejammer der Sirenen aus den Schlaf-acken. Rascher Blick durch das Fenster: wir fuhren gerade durch dichtbebaute Vororte. Gleich •würde ein großer Bahnhof kommen. Die Bremsen knirschten, ein Bahnsteig schob sich hellge-randet am Zug entlang! Abgeschirmte Lampen leuchteten spärlich mit blauen Lichtern wie halberblindete Augen. Der Transport hielt, und eine weibliche LautsprecheTStimme verkündete:
»Hier ist X-Bahnhof, es ist Fliegeralarm! Der Fronturlauberzug fährt sofort weiter! Wer hier aussteigen muß, bitte beeilen und sofort tn den Luftschutzkeller!«
Sprach's ganz sachlich und ganz ruhig. Und dann trat die »Stimme« aus dem Diensthäuschen, das mitten auf dem Bahnsteig stand. Und diese •Stimme« war blond wie ein Traum, und unter Ihrer rotem Dienstmütze guoll es dicht und blond hervor. Und schlank und rank und gutgewachsen war die ganze Personl Seltsam, daß man in Augenblicken höchster seelischer Anspannung, wie •s solch ein beginnender Fliegerangriff bedeutet, noch auf solche Nebensächlichkeit am Rande achtet. Aber vielleicht sucht sich der Gast einen Angelpunkt, um sich von dort aus gegen das Kommende stemmen zu können. »Und wo ist denn Dir eigener Luftschutzkeller, Fräulein?«, fragen wir halb im Scherz. Die »Stimme« schüttelt den »otbemützten Blondkopf: »Ich habe hier Dienst!« Zeigte mit dem Signalstab auf den Bahnsteig, an dessen Ende die Lokomotive des Fronturiauber-*uges heftig atmete. Dann schaute sie auf die Uhr und hob den Stab mit dem grünen Lichtzeichen I Unsere Lokomotive fauchte stärker, der Bahnsteig begann nach rückwärts zu qleiten. Die Tote Mütze blieb einsam zurück. In diesem Augenblick setzte der Gegner seine Zielbomben dicht über den Bahnhof und dessen Umqebung, und im Weiterfahren erlebten wir zähneknirschend einen Regen aus Stahl und Feuer, den britische Mordbrenner ohne Gewissen über die mitternächtliche Stadt regnen ließen. Arme »Stimme« auf dem einsamen Bahnsteig!
Zwanzig Tage später fuhr unser Fronturlauber-*ug wieder durch jene Stadt. Es war diesmal heller Mittag, Und siehe, auf dem Bahnsteig stand die »Stimmte«, die blonde Fahrdienstleiterin mit der roten Mütze. »Gratuliere, daß Sie iene Bombennacht vor 20 Tagen glücklich überstanden ha-
Bilder aus dem Kriegsgeschehen
benl« riefen wir ihr zu. Sie dachte einen Augenblick nach und lächelte verstehend: »Ach ja, was habe ich damalä eine Angst ausgestanden, eine Angst um den Urlauberzug! Nein, das war nicht mehr schön! Der SF hatte mächtig Glück, daß er so glatt durchkam, wo doch rechts und links die Bomben fielen!« Von der eigenen, durchaus menschlichen Angst kein Wort. Sie war schon wieder im Dienst, blickte auf die Uhr, hob den Signalstab zur Abfahrt Wir schauten ihr nach. Die rote Mütze wurde kleiner und kleiner, darunter, wie ein goldener Tupfen, ein blonder Haarschopf! Und noch tiefer, aber unsichtbar, schiug ein echtes deutsches Frauenherz. Die Räder holperten «über eine Abzweigung, ein Stellwerk schnitt uns jäh die Sicht ab. Leb wohl, kleine blonde Frau, so hart im Nehmen, leb wohl! Du hast uns Landsern viel mit auf die Reise gegeben!
Unser Zug fuhr und fuhr und hatte bald einen anderen Bahnhof erreicht. Sie liegen dicht beisammen, diese westdeutschen Städte, die so oft die Mordbrenner über sich rauschen hören und alle schmerzhafte Wunden tragen. Auch hier stiegen zahlreiche Urlauber ein, allgemeine Rückkehr zur Front Da standen welche eng neben i ihren Lieben, abschiednehmende Paare, einige %ehr jung, ganz neu noch die Ringe. Bis »Einsteigen!« gerufen wurde, standen sie flüsternd beisammen. Einige sagen gar nichts, schauten sich nur stumm in die Augen. Da war ein ganz junges Paar. Er, der Landser, küßte seine junge Frau noch rasch, schwang sich dann leichtfüssig auf den schon fahrenden Zug. »Wirst doch nicht etwa weinen!«, mahnte er, durchs Fenster gebeugt. »Ich weinen? Wie käme ich dazu!«, sagte sie und kämpfte gegen das emporschießende Naß... »Weinen?! Du kommst ja wieder, Horst!« Und w'e ein übermütiger Backfisch schnitt sie dem Davonfahrenden eine fröhliche Grimasse. Und der Landser tat's genau so, und sie dachten beide wie junge Menschen, die sich gegenseitig bei einer Dummheit ertappen! Und dann kam das barmherzige Stellwerk — nicht eine Sekunde zu früh, denn wir in dem letzten Wagen, wir sahen doch noch, wie die junge Frau in Tränen ausbrach. Hauptsächlich, daß der Liebste, dei zur Front mußte, keine Träne gesehen hatte, Hauptsache!
Hart sein im Nehmen, darauf kommt es anl Nein, wir brauchen keine Reklametrommel, wir tanzen nicht leichtfertig auf unseren Trümmern, wir liebäugeln nicht mit dem Grauen; wir sind Menschen geblieben. Menschen mit deutschem Gemüt und weichem Herz, und das mitten in der härtesten Phase unseres totalen Kriegseinsatzes. Nur reden wir nicht davon!
PK-Kriegsberichter Zwirner (Sch) TlgervostoB Ins Niemandsland
Grenadiere und »Tiger« areifen an	zuerksmil erhielt.	An den deutschen Stellungen vorbei stoßen unseie Panzer ins Niemandsland vor. Auch das
, . , . r-^^^K a-r, harinäckinen Widerstand der Bolschewisten an einem Front- (OT-Kriegsberichtei Dr. Wol- Sperrfeuer des Gegners kann sie nicht von Ihrem Vorhaben abhalten. — Dieses Bild wurde und brechen im Gegenstoß dei^tin^t ^ mittle^en Onjepr	W	durch den Sehschlitz «Ines der angreifenden »Tiger« aufgenommen
Ungebeugt aus
der IsefangesBscfiafi
Kriegsberichter Eugen Geisler.
P. K. Die letzten Sonderzüge der großen Kriegs-gefangemenaustauschaktion 6ind, aus einer französischen Hafenstadt am Mittelmeer kommend, in Deutschland eingetroffen Weitere deutsche Afrikakämpfer sind somit heimgekehrt auf die Initiative des Auswärtigen Amtes: Schwerverwundete, Angehörige des Sanitätsdienstes und kranke Seeleute der Handelsmarine. Dem trefflichen Empfang tn der Haienstadt folgten für die Heimkehrer die endlosen Stunden der Bahnfahrt durch Südfrankreich. Wir 6ind von Abteil zu Abteil gegangen, Indessen der Sonderzug durch den strahlenden Herbsttag der Provenee raste. Uberall das gleiche Bild: junge und alte Afrikaner in zerschlissenen Tropenuniformen an den Abteilfenstern kauernd, Pläne schmiedend, Erinnerungen austauschend, übervollen Herzens. Spricht man mit ihnen, ersteht die Ze.it des Heldenkampfes des Afrikakorps Rommel vor uns. Die ehrenvollen Auszeichnungen, die fast jeder von ihnen an der Brust trägt, sind Beweise ihrer soldatischen Haltung.
»Wir haben noch Munition«, ließ der General der 90. leichten Afrika-Division antworten, als er In hoffnungsloser Lage durch erdrückende Ubermacht zur Ergebung aufgefordert wurde. Und bis rur letzten Granate kämpften sie. Auch der Gegner konnte der vorbildlichen soldatischen Haltung des deutschen Afrikakorps seine Anerkennung nicht versagen. Daß sich diese Männer, vom harten Los der Kriegsgefangenschaft betroffen, seelisch und körperlich nicht zermürben ließen, wird ieder bestätigen, der ihnen jetzt, nach ihrer Rück-
kehr, in die Augen sehen konnte. Nach dem Ende des ungleichen heldenhaften Kampfes, mußten sie unter harten Bedingungen leben, unvergessen von der Heimat — die Austauschaktion ist der beste Beweis dafür — aber ohne jéde Verbindung mit ihr.
»Wann haben Sie den letzten Feldpostbrief bekommen?« fragten wir diesen und jenen. Die Antwort war überall die gleiche: Als sie noch Waffen trugen, im April, im Mai dieses schicksaler chweren Jahres. In der Gefangenschaft erreichte keinen von ihnen ein Lebenszeichen der Heimat. Sie wußten nichts von Deutschland und seinem schweren Kampf, sie hörten nur böswillige Feindlügen, waren auf Parolen und Gerüchte angewiesen, die sie seelisch zermürben sallten. Sie blieben hart. In ihren kleinen Zweimannzelten in den Camps lebten sie, schliefen sie in eisiger Nacht in ihre Decken eingehüllt und träumten von Deutschland, unerreichbar für sie. Wenn sie erwachten und der glühende Sonnenball über die Wüste emporstieg, verzagten sie nicht. Wenn amerikansche Farbige, jüdische oder gaullistische Emigranten Gewalt über sie hatten, wurde das Leben oft zur Hölle. Sie blieben hart. Die Verwundeten wurden von deutschen Sanitätsoffizieren betreut. Die unversehrten bildeten Lagerge-^ meinschaften. Ihre »Freizeit« gestalteten sie mit nie versiegendem Humor und dem Improvisations-talent des deutschen Landsers, der keine Situation klein kriegt. Sie schufen sich ein Lager-Variété »Froh und heiter«, an dem nach übereinstimmendem Urteil »alles dran« war: Stepptänzer und Parterreakrobaten, ein Ringerathleth und als Glanznummer ein »Ballett«, darunter Dolores del Rio, die spanische Tänzerin, von einem artistisch begabten Obergefreiten oemimt, der die Reize des schönen Geschlechts durch kleine Nachhilfen in 6elbstgefertigten raffinierten Abendkleidern den beoeisterten schönheitshungrigen Campinsassen darbot. Sie improvisierten die Kostüme aus Mük-kennetzen, alten Schlafanzügen, zerschlissenen Zeltbahnen und aus abgerupften Steppenfasern. Sie spielten Theater, ernst und heiter, stellten Lagerkapellen auf, bastelten Schachfiquren. Lagergemeinschaften fanden sich zur beruflichen Weiterbildung, Kameradschaftsabende wurden veranstaltet. Die Camps waren mit drei Meter hohen Stacheldrahtzäunen umschlossen, flankiert von Beobachtungstürmen mit schußbereitem Maschi-nenaewehrt hinter denen Farbige standen.
Nach endlosen Monaten tauchten die ersten Gerüchte von einem bevorstehende^* Austausch, von ihrer Heimkehr nach Deutschland auf. Leidenschaftliches Für und Wider belebte die EiAtö-n gkeit d«s Laqeriebens Erst am Tage vor dem Austausch kam Gewißheit. 5000 Verwundete und Angehörige der Sanitätsdienstes wurden aus den Camps gezogen. Sie sollten Deutschland, sollten die Heimat wiedersehen. Welche Wellen von Glück für die Auserwählten I In der Zeltstadt hinter dem Stacheldraht im Lager Saint Marie bei Oran, in einem von flachen Bergen umgebenen Talkessel, war am 19. Oktober in den Nachmit-taqsstunden ein fieberhaftes Treiben. LKWs, Sanitätskraftwagen und Ambulanzwagen fuhren in langer Reihe vor. Hochauf wirbelten die Staubwolken im qlühenden Sonnenbrand. Nach Oran, dem alten Seeräubernest am Mittelmeer, qinq die Fahrt. Die Dunkelheit war herein gebrochen, als die Transportkolonnen mit der glücklichen Men-schenfracht die Serpentinenstraße zum Hafen von Oran hinabrolltem, und die Uberfahrt auf das europäische Festland und in die Heimat anzutreten.
Endlos die Einschiffung. Einzeln ging's über die Gangways. Zurück blieben die schwarzen Fratzen amerikanischer Negersoldaten, die Europa Kultur bringen sollen. Zurück blieben die Soldaten hinter Stacheldraht, die flachen Zweimannzelte, die Wüste, die Sandstürme, der Durst, die unbarmherzige Sonne, die eisigen Nächte mit ihren Fieberphantasien von Freiheit und Heimat. Nach Europa ■wendeten sich die Kiele der Dampfer.
Gegen 7 Uhr morgens tauchte Europa auch. Im Dunst am fernen Horizont leuchtete die goldene Rip enstatue der heiligen Jungfrau von Lesquesne auf Notre Dame de la Garde von Marseille. Wenig später legten die Dampfer unter Jubelstünnen an. In den bereitstehenden Sonderzüqen qinq es der Heimat zu.
»Uns haben sie nicht untergekriegt!« sagte ein junger sonnenverbrannte'r Sanitätsgefreiter, und das ganze Abteil stimmte ihm zu. Nein, solche Männer lassein sich nicht unterkriegen. In Un-
HNI KMETOVÀLEC
Predzimska dela na sadnem in zelenfadneni vriu
Medtem, ko smo se zadnjič razgovarjali o naj nujnejših delih, ki jih mora dober kmetovalec pred nastopom zime opraviti na njivah in pri domu, želimo posvetiti naš današnji razgovor njunim predzimskim delom, ki čakajo kmetovalca na sadnem in zelenjadnem vrtu.
1. Odstranimo suha drevesa!
Bodisi vsled starosti, bodisi vsled pozebe, bodisi vsled uničenja korenin po voluharju, bodisi vsled rakavosti, bodisi iz kakšnega drugega vzroka — vsako leto se nam v našem sadovnjaku nekaj dreves posuši.
Posušeno, pa tudi »skoraj že suho«, drevo je mrtvo, je mrlič. Za marsikaterim drevesom nam je močno žal in gojimo skrivno upanje, da bo spomladi spet odgnalo, posebno še, če je letos vsaj še par listov životarilo na neki veji...
Toda ta naš up je varljiv! Kot človek, ki je umrl, več ne oživi, tako tudi zamrlo drevo ne more. In kakor se moramo pri umrlem človeku spoprijazniti z mislijo, da ni več živ m da ga je zato treba pokonati, pa če smo ga še tako radi imeli, — prav tako se moramo tudi pri usahlem drevesu spoprijazniti z mislijo, da je propadlo in da ga je treba čimprej iz sadovnjaka odstraniti! Mnogi sadjarji so v tem oziru preveč obzirni, pa žagajo in obžagujejo sušečemu se drevesu leto za letom veje za vejami, tako, da ostane nazadnje brezvejen štor — le posekati ga, se ne morejo odločiti.
Pameten sadjar pa bo jeseni, preden qre v qozd sekat drva, odstranil vsa suha in očividno izgubljena drevesa iz sadovnjaka. To delo moramo opraviti, dokler zemlja še ni zamrznila, kajti pri sadnem drevju ni dovolj, da qa posekamo, marveč ga moramo s koreninami vred izkopati. S tem po eni 6trani preprečimo, da bi razkrajajoče se drevesne korenine lahko služile raznim boleznim in škodljivcem kot dobrodošlo zavetje, po drugi strani pa s tem globoko zrahljamo tla, tako, da bo novo drevo, ki qa bomo črez par let na to mesto posadili, našlo pripravljena tla. Torej: vsa suha drevesa v sadovnjakih izkopljimo čimprej!
2. Preglejmo pri mladih drevescih kole in vezi!
Dve, tri leta po sajenju drevesni kol navadno preperi tik nad zemljo, včasih pa ga pasoča se živina, ali pa kdo drug, že prej »maja, oziroma naloml. Posledica je, da mora drevesce, ki je k takemu kolu privezano, držati kol pokonci, namesto narobe, — seveda, ako se k sreči vez ne odtrga ...
Vsled močnih jesenskih vetrov, ali pod težo nenadnega snega, se zato mnogo mladih drevesc polomi samo zato, ker nism» jeseni preqledali in nanovo ešpičili in zabili kolov. Ne pozabimo letos pravočasno izvršiti to delo, kajti mlada drevesca nam bo v teh časih težko nadomestiti, ako bodo vsled naše malomarnosti šla po zlu.
Obenem, ko pregledujemo in obnavljamo drevesne kole, moramo preizkusiti tudi vezi, kajti da kol pri drevesu nič ne koristi, če drevo ni nanj privezano, je jasno kot beli dan. Razen tega so vrbove vezi zdaj jeseni najbolj gibke, tako, da lažje vežemo z njimi, kot spomladi.
3. Zavarujmo mlada drevesca proti zajcem! Zajci so že od nekdaj sovražniki sadjarjev in največji uničevalci mladih sadnih nasadov. 2al jih sadjar ne sme zatirati, marveč se sme pred njimi le braniti s tem, da mlada drevesca pred zajčjimi zobmi zavaruje. Načinov je mnogo, zanesljivega ni nobenega! Kajti, če je zima dolga in huda, se zajci lotijo drevja vkljub vsem varstvenim napravam, a če je zima mila, ne napravijo posebne škode.
Najnavadnejši način zavarovanja mladeqa sadnega drevja pred zajci so: ograjevanje sadovnjakov, ograje iz žične mreže ali pa iz palic okoli posamičnih drevesc, ovijanje drevesc s slamo ali koruznico, mazanje drevesc z različnimi mažami in mazili, ki naj bi zajca odqanjala, nastavljanje odžaganih drevesnih vej po tleh po sadovnjaku z namenom, da bi zajci glodali raje te veje, kot pa debla drevesc itd.
Vsak sadjar se bo pač poslužil načina, kot ga je vajen in kot mu dopuščajo razmere — važno je le, da na to delo ne pozabi!
4.	Mladim drevescem in precepljencem listje
osmukati!
Skoraj vsako leto se zgodi, da zapade sneg prej, preden odpade listje z mladih sadnih drevesc in z drevesc, ki so bila leto« ali lani pre-cepljena. Naravno ie, da se vsled teže snega mnogo drevesc zato prelomi, oziroma se odlomijo cepiči na cepilnih mestih.
Da se taki škodi izognemo, moramo pravočasno, to je takoj, ko je jesenski mraz izsilil prestanek rasti pri drevesih, — kar spoznamo po tem, da se listje rado odtrga od mladice, — osmukati krone mladih drevesc, kakor tudi žlahtne od-ganjke cepljenih dreves.
5.	Listje izpod dreves pograbiti, gnile sadove
odstraniti!
V zadnjem razgovoru smo omenili, da je grab-ljenje listja izpod gozdnega drevja škodljivo za qozd, ker mu jemlje naravno hrano. Vprav nasprotno velja za sadno drevje: izpod njega pa moramo vsako jesen listje pograbiti! Kajti v listju in pod listjem se skriva nešteto škodljivcev sadnega drevja, ki 60 si tu poiskali prezimovališča. S tem, da listje izpod dreves odstranimo, uničimo tudi mnogo trosov raznih bolezni sadnega drevja.
Zato moramo redno vsako jesen pograbiti listja v sadovnjaku. Izguba redilnih snovi ne pride v poštev, ker je sadno drevje treba tako aH tak« gnojiti.
Obenem, ko grabimo listje, moramo z dreven odstraniti tudi vse na drevesu ostale in posušene gnile plodove, ki jih je uničila qlivična bolezen »monilija«. Če bi namreč pustili te plodove na drevju, bi se z njimi okužilo sadje spe* naslednje leto s to boleznijo!
6.	Prekopljimo kolobar okoli mladih drevesci
Pri tej zahtevi se bo pač marsikateri kmečki gospodar namrdnil, češ: »Teqa pa ne bom delal, škoda za seno!« In vendar, če bi tak kmečki gospodar znal računati, bi ugotovil, da se močno izplača, prva leta po sajenju okoli mladih drevesc vzdrževati kolobar zrahljane zemlje, kajti tako drevje hitreje raste in prej začne roditi. Menimo zato, da je za kmečkega qospodarja manjšega pomena, če dobi s travnika en odstotek manj sena (pri razdalji dreves 10X10 m in kolobarju zim premera), kot pa, če bo pet let veJ užival sadove mladeqa nasada!
7. Drevju je treba jeseni pognojitil
In sicer, najbolje 6 kompostom! Tega samo raztrosimo, in delo je opravljeno. Hlevski qnoj j« tudi dober, toda treba ia je podkopati ah pod-orati. Za gnojnico je zdaj še prezgodaj, razva-žamo jo šele januarja. Od umetnih gnojil, če jih sploh moremo kaj žrtvovati za sadno drevje, smerna Thomas-ovo žlindro, pa tudi kalijevo sol ie sedaj v jeseni raztrositi. Dušična gnojila (apneni dušik, apneni soliter itd.) bomo gnojili samo sadnim drevesom, pri katerih je treba poživeti rast. Vsepovsod pa bo gnojenje z apnom mogoče te dobrodejno učinkujoče, posebno Se pri koščič»-stem sadnem drevju: črešnjah, češpljah in slivah breskvah in marelicah.
Kmet-sadjar: Dajaj obilo komposta in apna drer*< ju, če hočeš, da bo drevje tebi obilno vračalo!
8. Ali bomo belili z apnom, aH škropili s nim karbolinejem?
Morda se kdo izmed čitateljev še spominja, <M smo nekoč o tem vprašanju že razpravljaH. R«-kli smo takrat, da beljenje z apnom sicer napram-lja drevju lepo gladko kožo, sicer pa ne učinkuj« kdovekako proti škodljivcem. In smo tudi ima» li, da je bolje, beliti drevje spomladi, v varstv« proti pozebi debla, kot pa jeseni. Mazati d reve« na debla z apnom samo tako visoko, kolikor m od tal doseže vse ostalo drevo pa pustiti neočiščeno, je breizmiselno delo, čeprav po v noč* da sadovnjak vsaj od daleč lepo izgleda.__
glück, Leid und schweren Tagen bewähren sich di« Herzen, zeigt sich die Kameradschaft, wird des Glaubens Stärke auf die härteste Probe gestellt.
Die Männer des deutschen Afrfkakotps diese Probe bestanden. Sie mögen dem Volk, in dessen Gemeinschaft sie nun kehrt sind, leuchtendes Vorbild
Škropljenje z drevesnim karbolinejem jeseni «M •pomladi (tudi pozimi, če ne smrzuje!) pa uniči «mogo škodljivcev, — toda samo, če je strokov-»o pravilno izvedeno! Več o tem kdaj drugič!
I Lepljivi pasovi proti raznim škodljivcem drevja •	In sadja.
Mnogo sadnih škodljivcev, ki niso sposobni letenja, zleze jeseni z drevesa po deblu v zemljo, d« na varnem prezimijo. Po isti poti ^lezejo spomladi spet na drevo. Ze od nekdaj zato navezujejo umni sadjarji okoli drevesnih debel jeseni papirnate pasove, na katerih je namazana lepljiva tvarina, na katero naj bi se lovil mrčes. Razen po deblu lazečih, se na lepljive pasove «lovi tudi mnogo letajočih žuželk, škodljivih, pa tudi koristnih.
Da so drevesni škodljivci prisiljeni, lesti čez lepljivi pas in da ne morejo zlesti pod njim z drevesa je treba, da je ta pas čvrsto privezan na deblo. Nadalie mora biti lepljiva tvarina taka, da niti ob toplem vremenu ne steče ali se posuši, niti v mrazu ne strdi. Končno moramo večkrat pregledati pasove, kaj se je nanje vlovilo. Če na njih najdemo več čebel kot škodljivcev, je bolje, da jih odstranimo
10. Obrežimo že jeseni breskve, ribez, kosmuljo itd.!
Kej breskve spomladi zgodaj odganjajo, je priporočljivo, da jih že jeseni obrežemo, oziroma naprosimo koga, ki se na obrezovanje breskev razume, da nam jih obreze; to delb je namreč pri breskvah velikega pomena, kajti rodovitnost, pa tudi.življenjska doba breskev je v prvi vrsti od-risna od tega, da-Ii jih obrezujemo prav, ali narobe — ali pa celo — niči
Tudi ribez, kosmuljo in maline obrezujemo navadno že jeseni, preden prekopljemo zemljo okoli njih. Pri teh je obrezovanje kaj enostavno: iztrebimo samo suhe in pregoste odganjke, predvsem starejši, že izrojen les.
11. Potaknjence narežimo in shranimo!
Nekatera sadna plemena, predvsem kutine, raz-množujmo s takozvanimi potaknjenci. To se pravi, jeseni narežemo za svinčnik debelih mladik, ki jih čez zimo shranimo v v kleti v pesku, spomladi pa posadimo, enako, kot se sadijo živice vinske trte.
12. Naročimo sadna drevesca za spomladansko sajenje!
Večine sadnih plemen vendarle ne moremo razmnoževati s potaknjenci, marveč iz semena in nato mlada drevesca, divjake požlahtnimo ali »cepimo« s poljubno sorto. Ker tega dela navadno ne opravlja vsak kmečki sadjar sam, marveč poklicni drevesničarji, zato mora kmečki sadjar pravočasno naročiti potrebno število sadnih drevesc za spomladansko sajenje. Posebno sedaj, ko »adnih drevesc primanjkuje, je važno, da naro-fcite čimprej! Zato preglejte takoj svoje nasade to ugotovite, koliko drevesc bo spomladi potrebnih za nadomestilo in izpopolnitev. Novih nasadov pa v sedanjih razmerah ne bomo delali.
IS. Za spomladansko sajenje izkopljimo Jame že Jeseni!
Če hočemo, da bo posajeno drevje dobro uspe-ralo, moramo za spomladansko sajenje jame že •daj. jeseni, izkopati, da bo zemlja preko zime lobro premrznila. Da moramo kopati jame dovolj relike, to je vsaj en meter v premeru, ter da aoramo spravljati zgornjo, živo zemljo na en, a podnjo, mrtvo zemljo na drug kup, menda n! reba ponovno razlagati, saj je bilo že mnogokrat tem govora.
14. Pripravimo prostor za cepiče v kleti! Cepiče za požlahtnjevanje in precepljevanje »dnega drevja moramo rezati pravočasno, to je januarja meseca. Ker pa takrat ne moremo še cepiti, je treba cepiče do spomladi primerno ehra-liti. In sicer je treba hraniti cepiče v kleti, napol lakopane v sviž ali mivko. Tako ostanejo lepo (reži in zdravi ter se radi primejo podlage. Zato naj vsak kmečki sadjar zdajle, jeseni, pri-»Ije domov voz sviža ali mivke ter spravi v 'let. Ne samo za shranjevanje cepičev, tudi še marsikateri drug namen mu bo ta pesek prav irišel!
1. Pospravimo z vrta, preden zapade sneg!
Se bolj kakor na njivi, je videti grdo, če na domačem vTtu molijo cvetlična stebla, paradižnikovi koli in fižolovke iz snega. Zato moramo tudi domači zelenjadni vrst pospraviti, preden nastopi zima. Ostanke zelenjave in cvetlic znosimo na kompost, paradižnikove kole in druga ogrodja pa nekam pod streho, da nam bo še drugo leto prav prišlo.
2. Shranimo zelenjadno semenje!
Upamo, da so letos na vsakem kmečkem domu seme vseh vrst zelenjadnih rastlin spravljali in sušili ter čistili. Zdaj je čas, da vse doma pridobljeno seme spravimo v papirnate vrečice, napišemo nanje, od katere vrste rastline in katere sorte seme se v posamičnih vrečicah nahaja, vrečice dobro zapremo, — nato pa vse skupaj shranimo na suh in zračen prostor, kjer je varno pred mišmi.
STROGA ZATEMNITEV
TUDI NA DEŽELI!
Nuj na predzimska dela na domačem zelenjadnem vrtu
3. Zemljo na vrtu Je treba Jeseni prelopatiti!
Večina kmečkih ljudi z zelenjadnim vrtom nima mnogo veselja in uspeha, ker pozablja na najvažnejše, — to je, na jesensko globoko rahljanje vrtne zemlje. To je nujno potrebno, pa naj si bo vrtna zemlja kakršna koli.
Če je vrtna zemlja lahka, peščena, je jesensko globoko obdelovanje potrebno zato da se obdrži več vlage v tleh za spomlad in poletje. A, ce je zemlja na vrtu težka in mastna, je globoko jesensko obdelovanje spet potrebno — zato, da zemlja čez zimo zmrzne in se zrahlja.
Nikoli torej ne smemo pozabiti ali iz malomarnosti opustiti jesenskega prelopatenja vrta. Pravilno izvajamo to delo tako, da rahljamo tla za dve lopati na globoko, vendar mora ostati gornja, živa zemlja na vrhu. V ta namen moramo zmetati ob pričetku lopatenja zemljo vrhnje plasti za kake pol metra širine vstran, na celino. Nato prelopatimo spodnjo plast. Šele zdaj vzamemo v delo spet gornjo plast za lopato širine ter mečemo prst na spodnjo, prerahljano plast, toda tako, da vedno ostane spodnja plast za brazdo na široko vidna. Na tak način lopatenje zgornje in spodnje plasti zemlje izmenoma nadaljujemo, ne da bi se plasti zemlje med seboj pomešale. Plevel, osatove korenine itd. moramo odstranjevati. Ce je zemlja mokra in blatna, ne smemo lopatiti, ker jo ob takem stanju kvarimo.
4. Tudi gnojiti Je treba vrt že jeseni!
Namreč s hlevskim gnojem. Najboljši gnoj za gnojenje domačega vrta je dobro uležan konjski gnoj, ali, če tega nimamo, vsaj mešan gnoj. Gnoj od perutnine je primeren za težko, mrzlo zemljo, svinjski pa pride v poštev le za peščeno, lahko zemljo.
Gnoja ne smemo spravljati v zemljo pregloboko. Najboljše je, če pri lopatenju ena oseba gnoj sproti trosi na spodnjo prerahljano plast, a druga oseba nametava na gnoj zemljo vrhnje plasti.
Nadalje moramo opozoriti, da ne smemo s hlevskim gnojeni pognojiti celega vrta naenkrat, marveč le polovico, a- drugo polovico naslednjo jesen. Kakor je namreč nekaj zelenjadnih rastlin, ki zahtevajo, da jih pognojimo s svežim hlevskim gnojem, tako je spet mnogo vrtnih rastlin, ki gnojenja s hlevskim gnojem ne prenašajo (n. pr. čebula) in jim smemo gnojiti samo z umetnimi gnojili.
Oni del vrt«, ki mu ob lopatenju ne gnojimo s hlevskim gnojem, potrosimo obilno z apnom (5 do 6 kg na ar), in če moremo, tudi s Thomas-ovo žlindro (3 do 5 kg na ar) in kalijevo soljo (3 kg na ar).
PK-Kriegsberichter Scheerer (Sch)
Wohlgezieltes Feuer
Eine gut getarnte Haubitzstellung, von der aus unsere Kanoniere die feindlichen Bereitstellungen unter ihr wohlgezieltes Feuer nahmen
Dr. P. J. Lukas:
Ausschneiden! Izrezatil
Deutsch für Erwachsene methodisch und praLtisch
1. Ich möchte kommen, aber ich kann unmöglich.	a
X Ich würde mit Ihnen verreisen allein mein Mann erlaubt es nicht.	•
3.	Ich konnte ihm den Brief nicht geben, denn er kam nicht.
4.	Willst du nicht oder kannst du nicht?
5.	Nicht er, sondern seine Schwester besuchte den Verwundeten im Lazarett.
6.	Sowohl der Hauptfeldwebel als auch der Kompaniechef werden sich für Ihr Gesuch einsetzen.
7.	Also wir erwarten dich um 5 Uhr zum Tee.
8.	Auch du, mein Sohn Brutus 1
9.	Ich habe keine Lust fortzugehen, außerdem fühle ich mich nicht ganz wohl.
10.	Wenn es Ihnen bei uns nicht gefällt, dann gebe ich Ihnen den Rat, fortzugehen.
11.	Karl betreibt keinen Sport, sein Bruder hingegen ist ean ausgezeichneter Skiläufer.
12.	Ich habe keine Feder, deswegen kann ich die Aufgabe nicht schreiben.
13.	Er hat zu wenig Geld, daher ist er immer unzufrieden.
14.	Fritz ist krank, darum (deshalb) geht er nicht zur Schule
15.	Er hatte zwar Kopfweh, dennoch ging er zur Arbeit.
(Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 45. Stunde.
16.	Er brauchte kein Geld, dessenungeachtet verkaufte er sein Haus.
17.	Ferner (außerdem) waren anwesend:
18.	Ihre Angaben stimmen nicht, folglich (mithin) haben Sie mich belogen.
19.	Es handelt sich nicht nur (nicht allein) um ihn, sondern auch um sae.
20.	Zweimal hatte ich ihn schon hinausgeworfen, nichtsdestoweniger kam er ein drittes Mal.
21.	Das wäre alles, sonst habe ich keinen Wunsch.
22.	Diesmal waren alle begeistert, sogar der Kritiker.
23.	Teils wollte er nicht, teils konnte er nicht.
24.	überdies kenne ich diesen Herrn nicht.
25.	übrigens habe ich jetzt keine Zeit mehr.
26.	Als es zu regnen begann, kehrte er nach Hause zurück.
27.	Bevor er zum Zug ging, verabschiedete er sich von den Bekannten.
28.	Falls (im Falle daß) Sie es nicht wissen, werde ich es Ihnen sagen
29.	Nachdem er den Ünsinn gesagt hatte, tat es ihm leid.
30.	Obgleich (obschon, obwohl) ich ihn nicht persönlich kenne, iet er mir sehr sympathisch.
31.	Sobald ich Zeit haben werde, werde ich Sie besuchen.
32.	Solange ich keine Beweise habe, kann ich nicht handeln.
I3A1E VESTI_
*	Dr. Uiberrelther je postal SA-Obergruppen-tührer. Führer je pri povišanju in imenovanju, ki so ss izvršila dne 9. novembra, med drugimi imenoval tudi Gauleiterja in Reichsstatthalterja Dr Sigfried Uiberreiter-ja SA-Obergruppenführer-jem.
*	Schepmann — Stabschef der SA. Führer ;e z veljavnostjo, z dne 9 novembra 1943, imenoval dosedanjega z vodstvom poslov poverjenega Stabschef-a Schepmann-a za Stabschef-a SA.
*	»^-Standarte Kurt Egners.« Führer je podelil na predlog Reichsführer-ia ff poročevalskem edinicam Waffen-ff ime »ff-Standarte Kurt Eg-gers«. Znani pesnik Kurt Eggers je padel pred kratkim na vzhodu kot Obersturmführer in Panzerkommandant v ff -Panzerdivision Wiking.
*	Junaštvo Spodnještajercev. Štejemo si v čast in ponos, objaviti, da so se ravnokar zopet postavili naši spodnještajerski vojaki. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom na fronti so bili odlikovani z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse, in sicer: ^-Sturmmann Sepp Jelleiiz, Hauptstammführer der Deutschen Jugend in Cilli; Panzergrenadier Franz Kolednigg iz Ortsgruppe Cilli-Laisberg, ter Ferdinand Terschek iz Ortsgruppe RömerBad. Ta odlikovanja so ponoven dokaz, da so spodnještajerski fantje in možje že od nekdaj v vseh vojnah bili junaki in da 60 junaki tudi v današnji vojni.
*	Sprejem Trifailer-jev v gardo Adolf Hitler-ja. V Trifailu je Kreisführer Eberhardt v okviru dostojne proslave izročil Parteiabzeichen Spodnje-štajercem, ki so si v boju za nemštvo na Spodnjem Štajerskem stekli zasluge.
*	Ječa za nevarno tatico. Sodišče v Marburgu (Drau) je obsodilo 27 letno, poročeno Anno Kral iz Marburga, ki je kradla v raznih trgovinah i' ročnih in nakupnih torbic ženam oblačilne in živilske karte, denar in vrednostne predmete po kazenskem zakonu in vojno gospodarski odredbi, na dve leti ječe.
Pač pa lahko s hlevskim gnojem pokrijemo na rahlo V6e grede, kjer imamo nasajene vrtne jagode. Treba je le, nasade najprej opleti in očistiti odvisnih izrastkov, ter pri trošenju gnoja paziti, da »6rca« jagodne rastline ne zamečemo, ker bi jo s tem zadušili.
5. Kdor nima tople grede, naj jo začne pripravljati!
Brez tople grede je uspešno zelenjadno vrtnarstvo nemogoče. V6aj dve, tri »okna« (vsako okno pomeni meter dolžine tople grede) naj bi se nahajala na vsakem kmečkem zelenjadnem vrtu. Kdor tople grede dozdaj še ni imel, naj takoj naroči nekaj oken za pokritje pri pristojnem vrt-
*	Letalske alarme se mora sporočati naprej. Dogaja Ise, da nekateri osamelo živeči ali pa naglušni ljudje ne slišijo znakov letalskega alarma ter radi tega brez lastne krivde ostanejo v svojih stanovanjih, ne da bi ili v zaklonišča. Od mero-dajnih oblasti se je izvedelo, da je dolžnost vsake osebe, da se pri letalskih alarmih spomnijo takih ljudi ter jih na razumljiv način obvestijo, da je alarm. Dolžnost Luftschutzwartov pri tem je, da skrbijo za izvedbo tega določila.
*	Pripomoček za otroke pogrešanih pripadnikov Wehrmachta. Reichsfinanzminister je na novo odredil pristojbine za izgubljene in pogrešane. Po najnovejših predpisih pripada pripomoček otrokom pripadnikov Wehrmachta, ki so ogrešani tudi tedaj, če teku treh mesecev ni nikakšnih po: ročil, da živijo. V kolikor se je ta pripomoček ustavil, ga je izplačati naknadno. Na drugi strani pa zakonska žena pogrešanega družinskega poglavarja lahko prejema pripomoček za otroke samo na podlagi splošnih določil za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka. Pripomočke, ki so se doslej izplačevali zakonskim ženam pogrešan h po dosedanjih predpisih za prvega in drugega otroka, se ne bo zahtevalo nazaj.
*	Življenje je izgubil. Posestnik žage in mlina Peter Popovič iz Kreuza, Oberkrain, je bil dne 29. oktobra 1943 pokončan, ker ga je kazenski senat v Oberkrainu kot ljudskega škodljivca obsodil na smrt. Popovič je nakupil nekaj tisoč punktov od Kleiderkart za razpečevanje. Razen tega je črno trgoval s tekstilnim blagom, usnjem in moko.
*	Pazite na otroke! V Aigenu pri St. Martinu je štiri in pol letni Gottlried Grebin prišel pod koiesje težko naloženega traktorja. Smrtnone-varno ranjenega otroka so morali odpeljati v kii urgično kliniko v Graz.
*	Predavanje o cementu. V Trifailu je v okviru Volksbiidungsstatte predaval Dr. Josel Tschetel-sky, vodja cementarne, o kemično- tehnolog:č-nem bistvu takozvanega Portland Zement-a. Izha jajoč iz popisa gradbenih snovi v starem veku >n
narskem društvu, sam pa naj pripravi les za okvirje, tako, da bo prihodnjo spomlad lahko sam doma vzgajal zelenjadne sadike, kar je najbolj poceni in — najbolj 'zanesljivo, da bo imel sadike ob času sajenja na razpolagol
6. Tudi na ograjo moramo mlslltfl
Pri marsikaterem domačem vrtu tudi že ograja odpoveduje službo. Treba jo bo popraviti, ali napraviti novo. Novo ograjo lahko v teh časih' napravimo samo leseno. To je še celo prav, kajti vrtna ograja je lesena najboljša. Treba pa je les zanjo pravočasno, to je, v decembru posekati, ker je v tem času sekan les najbolj trpežen!
njenih sredstev za vezavo, katerih odpornost napram vremenu še danes lahko občudujemo v raznih starih rimskih stavbenih spomenikih, je nato prešel na stavbarstvo sodobnosti, ki brez port-iand-cementa sploh ne bi moglo obstojati ter podal svojim poslušalcem zanimivo sliko o sestavi lega stavbeneda materijala in različnosti njegovega načina izdelovanja.
*	Pregledi bolnikov, ki bolujejo na lupusu. V svrho brezplačnega zdravniškega pregleda oseb, ki bolujejo na kožni tuberkulozi (Lupus) ali pa na sličnih kožnih boleznih, bo Lupusbeauftragte für Alpengaue, Primarius-Dr. Kropatsch na Spodnjem Štajerskem meseca novembra imel sledeče sprejemne dneve in sicer: v Marburgu (hkrati za Kreise Cilli, Pettau, Rann, Trifail in Bezirk Ober-radkersburg), v sredo, dne 17 novembra 1943 od '4.30 do 19. ure. Zdravniški pregled se vrši v prostorih državnega Gesundheitsamts brezplačno. Gesundbeitsamti bodo tudi posebej obvestili vse take bolnike.
*	Pisemska centrala skrbi za živijenskega tovariša. Landesleitung Sachsen des Reichsbundei Deutsche Familie je skupno z Amtom für Rassen-politik v stranki NSDAP uredila pisemsko centralo ter ustanovila novo poskusno pot za iskanje zakonskih tovarišev. To vprašanje je rasne politike zanimalo že pred vojno Odkar traja vojna, so pa mnogoštevilna dopisi govorili za to, da je nastala radi vojnih razmer takorekoč potreba za ustanovitev takega zavoda, ker so možnosti za medsebojno spožnavanje veliko manjše, kakor t mirnih časih. Na mililjone moških je danes ali na frontah, ali pa v vojašnicah, izdelovalnicah itd. ter nimajo priložnosti sestajati se z drugimi družinami, kjer bi se lahko našlo pripravna poznanstva. Isto stanje je pri ženskah. Da se ljudem, ki imajo voljo in želijo, da si najdejo živijenskega tovariša, to kliub vojni omogoči in olajša, je smatrati za populacijsko politično delo, kjer naj sodelujejo člani Rassenpolitischen Amtes. V Sachsenu u e jena pisemska centrala ie mišljena samo za posredovanje pisemskega stika ali prvega poznan-ftva. Vse nadaljnje je pa prepuščeno zanimalcem samim.
*	2000 nemških prostovoljcev Iz Banata. V Wien
je prispelo 2000 mož in fantov iz Banata, ki so se javili kot prostovoljci v odrede Waffen -ff, in se bodo borili za svobodo Velike Nemčije.
*	Deset sinov na fronti. V Grabenwarthu pri Ligistu živita zakonca Heinrich in Anna Kollmann. Gospa Kollmann poseduje zlat Ehrenzeichen für deutsche Mütter. V srečnem zakonu je bilo rojenih 18 otrok, od katerih ^ih živi 17. Deset sinov se bori na fronti za vojne cilje Velike Nemčije.
*	V drugič srebrno poroko je slavil te dni stu-
denčni mojster Johann Stubinger v Wels-u. Stu-binger je star 87 let
33.	Sie lügt, so oft sie den Mund aufmacht.
34.	Während du schliefst, habe ich gearbeitet.
35.	Wenn Sie heute nicht kommen, brauchen Sie überhaupt nicht mehr zu kommen.
Wörter.
allein (aber) — a, pa, toda, ali
als (zeitlich) — ko, kadar
aufmachen — odpreti, razvezati
außerdem — vrhu tega
begeistert — navdušen
belügen (ich belüge dich) — nalagati
darum — zato, za to
es handelt sich um — gre za
dennoch — vendar(le)
deshalb — zato
dessenungeachtet — vendarle, kljub temu einsetzen (sich für etwas) — potegniti se za kaj falls — ako
ferner — dalje, nadalje, vrhu tega folglich — torej, potemtakem Gesuch (s) — prošnja
handeln (tun) "— delatij es handelt sich um dich
— gre za te Hauptfeldwebel (m) — glavni narednik hinauswerfen — ven vreči hingegen — nasproti Kompaniechef (m) — šef stotnije Kritiker (m) — kritik, ocenjevatelj Lazarett (s) — bolnišnica mithin — tedaj, torej obgleich — dasn, čeprav, četudi obschon — dasi Skiläufer (m) — smučar sobald — bržko, čim 6onst — sicer, drugače
sowohl... als auch — i... it kakor ... tako, ne
samo — ampak tudi stimmen (etwas stimmt nicht) — soglašati (ni v redu)
sympathisch — simpatičen
teils ... teils — deloma... deloma
Unsinn (m) — nesmisel
Redewendungen.
mein Mann (Sern Gatte) — moj mož (soprog) 6ich nicht wohl fühlen — dobro 6e ne počutiti Sport betreiben — biti športnik
Kindermund.
1.	Vater: Nun, hast du viele Freunde in der
Schule, Karli?
Karli: Nicht einen einzigen.
Vater: Wieso denn das?
Karli: Weißt du, Vati, die Knaben, die mich hauen, kann ich nicht leiden, und die, (he ich haue, können mich nicht leiden.
Sprichwörter.
1 Gleich und gleich gesellt sich gern.
2.	Dem Reinen ist alles rein.
3.	Auf einen groben Klotz gthört ein grober Keil.
Aufgaben.
I. Setzen Sie folgende Sätze in die leidende Form:
1.	Der Wind dreht die Flügel des Mühlrades.
2.	Die Bauern säen das Getreide.
3.	Die Frau des Gärtners wird das Gemüse verkaufen.
4.	Die Jäger werden das Wild schießen.
5.	Die Hirten bewachten die Herde.
6.	Ich suche ihn.
i 7. Du bestrafst ihn.
8.	Er wird es dir bringen.
9.	Ich würde ihn bestraft haben.
10.	Zwei Pferde ziehen den Pflug.
11.	Der Kutscher führt die Pferde.
12.	Die Mägde sammeln die Kartoffeln ein.
13.	Die Hunde begleiteten die Hirten.
14.	Der Hund wird den Hasen bringen.
15.	Karl sucht dich.
16.	Karl suchte dich.
17.	Kari wird dich suchen.
18.	Karl würde dich suchen.
19.	Karl würde dich gesucht haben.
20.	Der Gärtner pflanzt den Salat.
2. Lehrer: Wie nennt man ein Wesen, das teill im Wasser, teils auf dem Lande lebt?
Schüler: Ein solches Wesen nennt man eines Badegast.
II. Verbinden Säe die zwei nebeneinanderstehenden Sätze durch das bezügliche Fürwort zu '■ einem Satz. (Beispiel: Der Knabe sitzt neben dem Eislaufplatz. Er zieht seine Handschuhe an. — Del Knabe, welcher (der) neben dem EislaufplaU sitzt, zieht seine Handschuhe an. — Der Knabe, welcher (der) neben dem Eislaufplatz sitzt, zieht seine Handschuhe an.)
1.	Das Mädchen rutscht aus. Es zieht erneu Schlitten.
2.	Zählen Sie die Knaben. Sie laufen Schlittschuh.
3.	Die Baracken gehören einer Baufirma Si» wurden längs der Straße aufgestellt.
4.	Das Bild stellt eine Landschaft im Wintei dar. Der Vater hat es aufgehängt
*	Novost "pri oblačilnih kartah. Reichsstelle für
Kleidung je raztoknačila nedavno razna nejasna vprašanja glede punktov. Pri tem je omenila, da so od začetka leta 1943. tudi trdi eekiloidni ovratniki za moške, nadalje oficirski ovratniki
ovratniki za sestre iz celuloida, podvrženi od-
ji punktov. S tem je povedano, da se jih smatra ze tekstilno blago in je nakup istih za odrasle za enkrat do nadaljnjega ustavljen. Izjema pri tem je samo za potrošnike, ki so trpeli radi letalskih napadov. Nadalje je imenovani urad «gotovil, da pri tekstilnem blagu, ki je trenutno pod zaporo, ni razlike med blagom prvega in drugega razreda. Blago druge izbire, kakor n. pr. blago, ki ima male napake, se sme prodajati lamo po letalskih napadih oškodovanim, nastajajočim materam itd. Končno si je treba še zapomniti, da velja zapora glede prodajanja tudi !a oblačila iz zamenjalnega blaga, kakor so n. pr. dežni plašči Iz egelita itd.
*	Ne zmečkajte star papir! Reichspostmdnister je Izdal važen odlok, ki bo dvignil m izboljšal uporabo starega papirja. Odlok določa, da naj prebivalstvo gleda na to, da se papir, ki pride med odpadke namenoma ne zmečka, temveč ihrani v gladkem stanju. Zmečkan papir je težko uporabljati kot star papir, ker primanjkuje stiskalnic.
*	Doklade za umazana dela za čistjlke Reichstreuhänder für den öffentlichen Dienst, to je za upnik za javno službo, je v nekem dopisu z dne 19 oktobra 1943 omenil, da ni ugovorov zoper dovoljenje plačevanja doklad za umazana dela k; slonijo na odpovedni podlagi in jih sprejemajo ženske ki pospravljajo, ribajo čistijo itd.
*	Nacionalsocialistična socialna politika je socializem v praksi. Po nekem odloku Reichsarbeits-ministra, Imajo ženske, ki so tedensko zaposlene najmanj 48 ur in so družinske gospodinje, pravico do enodnevnega delaprostega časa v mesecu, ki je mišljen za razna domačinska dela doma. Ženske, ki nimajo na nobeden delovni dan začetek dela po 12. uri ali pa konec dela pred 15. uro, imajo pravico do štirih skupnih ur prostega časa v tednu. Pri popoldnevnih zaposlitvah ni pravice do Tedenskega prostega časa, oziroma prostega dneva za domačinska opravila.
*	Ječa za ženo, ki ne pozna svojega ženskega dostojanstva. Radi pohajanja z nekim vojnim ujetnikom se je branila pred ftrednim sodiščem v Leobenu 25 letna poročena Hedwig Kaufmann. Obtoženka, ki je mati enega otroka je imela od spomladi do poletja tekočega leta z nekim vojnim ujetnikom ljubavno razmerje. Sodišče jo Je obsodilo na tri leta ječe.
Širile &äa?erstse«|a Gospodarja I
*	Madžarski obrok kruha = K kg dnevno. Na Madžarskem so počenši s 1. novembrom 1943 zvišali obrok kruha na 250 g dnevno na osebo. S tem je dosežena količina, ki je bilo v veljavi pred uvedbo racioniranja septembra-- leta 1941. Obrok K kg dnevno odgovarja približno potrošnji, k ga je Budimpešta imela pred sedanjo vojno.
*	Porod v bojnem letalu. Na nekem malem otoku, ki leži pred švedsko obalo, so neko mlado ženo napadli_ porodni krči. Porodnica se je mučila nad 24 ur. tako, da je njeno stanje postalo nevarno. Ker na otoku ni bilo zdravnikov, so svojci telefonično klicali zdravnika-porodničarja iz Goteborga Nesreča je hotela, da je ravno takrat razsajala tako huda nevihta, da porodnice niso mogli prepeljati iz otoka v Goteborg, ker je bil ustavljen ves ladijski promet. Zdravnik, v zavesti, da gre za dvoje človeških življenj, se je v zadregi obrnil na vojaško oblast, da bi mu z letalom omogočila prevoz žene. Ko je pa bojno letalo naložilo ženo in se dvignilo v zrak, je v zračnih višavah med brnenjem letalskega motorja, brez zdravniškega posega zagledal luč sveta otrok, ki so ga prej v strahu in nevarnosti tako dolgo zastonj pričakovali. To je najbrž prvo rojstvo v vojaškem bojnem letalu.
*	Smrt petletnega glasbenega veleuma.- V Budimpešti so imeli petinpolletnega Petra Huszar-ja, ki je igral vsak instrument. Bil je to čudežen otrok, kakršnega zgodovina ne pomni. Nedavno je pa ta nadarjen fantič zbolel radi izrastka, ki se mu je delal na možganih Najboljši budim-peštanski zdravniki so poklicali znamenitega kirurga za možganske operacije, švedskega zdravnika, profesorja Olivecror.a, da bi otroka rešil. Mož je priletel z letalom in takoj za drugi dan določil operacijo, pri kateri je potreboval Aver-tin za narkotiziranje. Ker pa tega redkega sredstva v vsej Madžarski ni bilo najti, za naročilo iz Nemčije pa ni bilo več časa, so potom radio-oklica končno res našli to sredstvo, katero je stavil neki zdravnik na razpolago. Nato so zdravniki opravili operacijo. Mali glasbenik Jim je preje zasviral nekaj pesmi na harmoniki ter bil pogumen ki miren. Operacija je trajala dolge ure. Oteklina, se je nahajala na najbolj nevarni točki možganske baze, obdana z najvažnejšimi možganskimi deli, in ni bilo misliti, da bi se jo lahko odstranilo. Profesor Olivercron je izpraznil samo oteklino obdajajoče ciste, nakar so malega bolnika, ki ga je operacija zelo zdelala, negovali s kontroliranjem krvnega pritiska in temperature. Pri tem se ni nič opustilo, kar bi mu lahko pomagalo Ves trud pa je bil zaman. Močan dvig temperature, ki je pri takih posegih običajen pojav, je nadarjenega mladega glasbenika pokopal. Za glasbenim talentom, ki je predstavljal nekaj izrednega, žalujejo široin Madžarske.
5. Das Pferd hat ein Hufeisen verloren. Der Hufschmied beschlägt das Pferd.
6 Das Gebäride ist eine Schule. Die Haustüre des Gebäudes ist offen.
7.	Die Stadt befindet sich im Hintergrund des Bildes. Wir sehen die ersten Häuser der Stadt.
8.	Der kleine Knabe ist der Sohn des Postmeisters. Ich ging mit ihm spazieren.
9.	Die Mädchen waren seine Schwestern. Wir haben mit ihnen gespielt.
10.	Die Bäume sind Buchen. Die Krähen ruhen sich aul den Bäumen aus.
11.DeT	Bairm ist eine Eiche. Das Auto tst neben dem Baum stehen geblieben.
12.	Die Straße geht an der Schule vorbei Sie ist mit Schnee bedeckt.
Wörter, lufstellen (etwas) — postaviti ausrutschen — spodrsniti, «podletetl Badegast (m) — kopališki gost Baracke (w) — baraka, lesenjača Baufirma (w) —■ gradbena tvrdka darstellen (etwas) — predstavljati (kajl einsammeln — nabirati, pobirati Eislaufplatz (m) — drsališče Flügel (m) — krilo, polica gesellen (sich) — pridružiti (se) Getreide (s) — žito hauen — tepsti Herde (w) — čreda * Hirte (m) — pastiT Hufeisen (s) — podkev Hufschmied (m) — podkovač Keil (m) — klin
Kindermund (m) — otroška usta, otroški jezik
Klotz (m) — štor, panj, klada
Kutscher (m) — kočijaž
Landschaft (w) — pokrajina
Magd (w) — dekla
Mühlrad (s) — mlinsko kolo
nebeneinander — vštric,. eden poleg drugega
Pflug (m) — plug, oralo
Postmeister (m) — poštar
säen — sejati
Schlitten (m) — sani
Schlittschuh (m) — drsalka
verbinden (etwas) — zavezati
verbinden (etwas) — zveza*!
Wesen (s) — bitje
R edewendungen.
das bezügliche Fürwort — oziralni zaimek Schlittschuh laufen — drsati se
* Nove odredbe. Dne 4. novembra 1943 je izšla 31. številka lista Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark ter objavlja sledečih 7 novih predpisov. 1. Doio čilo o prisilnih ukrepih za neizvrševanje predpisov o oddajanju jajc. 2. Razglas o uporabljanju zemljišč in prostorov Stetriseher Heimatbunda. 3. Odredbo o ureditvi dirrmikarstva na Spodnjem Štajerskem. 4. Red o čiščenju ognjišč in ostalih odvodnih naprav na Spodnjem Štajerskem. 5. Odločbo o novi razdelitvi dimnikarskih okraiev na Spodnjem Štajerskem 6. Določbo o ureditvi pomožnega sklada za dvig vinarstva. 7. Razglas o neveljavnosti nekega Izgubljenega uradnega spisa.
GOSfM>fURSKF VESTS
X Terminski trgovski zaključki s tekst ln m blagom so prepovedani. Tako glasi neka sod a objavljena v časopisu »Deutsches Recht«, ki ga je •zreklo najvišje sodišče. Razsodbo je sodišče utemeljilo z dejstvom, da so terminske kupčije v na-sprotstvu z gospodarskimi predpisi. Take kupčij-ske pogodbe so neveljavne.
X Nemško-bolgarska trgovinska pogajanja končana. Nemško-bolgarska pogajanja, ki so se pričela 25. oktdbra, so bila te dni obojestransko ugodno končana.
X Oddaja mleka v Altreichu. V starem delu Reicha je oddaja mleka mlekarnam od leta 1938 do 1942 narastla za 14,8°/« S primernim povečanjem izdelave masla je uspelo zvišati del masla v celotni količini masti od začetka sedanje vojne od 34°/o na 60%. S tem je mast, ki jo prid bivamo iz mleka, postala nekakšna hrbtenica našega gospodarstva z mastjo Položaj na tem področju je bistveno veliko boliši kakor je bil v prvi svetovni vojni v četrtem letu njenega trajanja. Pri tem je pomagala seveda tud; povečana gojitev oljaric.
X Koruza v bolgarskem gospodarstvu. V Bolgariji so letos pridelali manj koruze kot druga leta. Kmetje jo bodo oddajali direkciji Za trgovino z žitaricami. Za koruzo, ki jo bodo kmetje oddali do 1. marca 1944. prejmejo premijo v iznosu dveh levov za kilogram.
X Uvoz plemenske živine v Romunijo. V svrho izboljšanja svojih pa6em, je Romunija nakup 1 a v zadnjem času v Nemčiji 680 plemenskih bikov in krav, 156 merjascev nemške plemenske svinje. 500 komadov petelinov in kokoši pasme Rhode Island, in 620 kuncev pasme Angora
X Jagnječje kože za goveje kože. Madža ska je sklenila z Bolgarijo dogovor, po katerem se bo iz Bolgarije izvozilo 300.000 jagnečjih kož za odgovarjajočo protidobavx> govejih kož iz Madžarske. Obe vrsti kož se zamenjata v surovem stanju.
X Dobra žetev v Franciji. Letošnja žetev v Franciji je bila izredno dobra. Vsega žita so na-mlatili 65 milijonov meterskih stotov napram 55 milijonom lanskega leta. Vlada je pozvala kmetijstvo, naj poseje spomladi isto površino kot leta 1937/38., t. j. 400 tisoč hektarjev, z žitom.
y Soja-olje kot mazivno olje. V laboratorijih južno-mandžurske železnice so iznašli postopek, po katerem se soja-olje poi^eša z gotovimi deli živalske masti in mineralnega olja, kar poda dobro upotrebljivo mazivno olje.
X Pšenica kot kurivo. Argentinska vlada je naročila svoji industriji cementa, da mora uporabljati letno 400.000 ton pšenice starejšega pridelka kot nadomestilo za manjkajoči premori v kurilne svrhe Istočasno morajo tovarne izdelati milijon ton cementa.
X Prisilna prodaja vina v Španiji. Ker je španski izvoz vina radi vojne izgubil 90"/o svojih odjemalcev in je razen tega radi meščanske voine padel tudi domači konzum, imajo vinogradniki in kletarne ter veletrgovine vina največjo skrb. kam z vinom. Sedaj je posegla vlada vmes ter se po-služila metode, ki ji je že leta 1936 pomagala izprazniti nekoliko vinskih sodov, potrebnih za rviv vinski pridelek. Izdala je odlok, da morajo vse gostilne in restavracije, ki prodajajo jedila, oddajo istih navezati hkrati na prodajo najmanj ene čaše vina. Na ta način upajo izprazniti posodo ki jo nujno potrebujejo. Ker je vinogradnikom ostalo tudi mnogo grozdja, ki ga niso mogli spre-šati vsled pomanjkanja sodov, je vlada v is em odloku odredila tudi obvezno prodajo grozdja kot namizno sadje po mestnih restavracijah, dokler traja zaloga.
X. Gojitev sviloprejk brez murvinega drevja. Na japonskem in na Koreji.so lani prvič vzgojili gosenice sviloprejke, ki so popolnoma svoje vrsta in jim pravijo »Attacus Ricini«, v japonščini »Fri-San«. Te živalice se ne preživljajo kakor navadne gosenice sviloprejke. ki uživajo izključno samo murvino listje, temveč predvsem listje topol *er listje raznih rastlin, ki so namenjene za okra-ke. Najraje pa žra listje ricinovega drevja. Japonska oblasti delijo namreč že od leta 1941 semena ricinovega drevja, da ga kmetovalci sadijo po vej Japonski, ker potrebuje japonsko letalstvo nanovo olje za mazanje letal. Družina, ki je nasadila ricinovo drevje, lahko sedaj goji tudi svilopreike. Prednost »Eri-Sana« tiči tudi v tem, da se gosenice zabubijo že po 20 dneh, kar omogoča večkratno žetev v letu Svila, ki jo izdelujejo iz »Eii-San«-a, se odlikuje po izredni trpežnosti.

Spodnja Štajerska se re spomnila za domovino padlih junakov
Tudi domovini vrnjena Spodnja Štajerska se je dne 7. novembra spomnila vseh tistih mrtvih, ki so žrtvovali svoje življenje za nacionalsocializem in za domovino. V vseh Ortsgruppah so polagali venoe na spominske table v Heldenhain-ih, kjer je prebivalstvo mislilo na tiste, ki so domovini žrtvovali svoje življenje. Tisoče mož, žena, fantov in deklet je v mislih počastilo spomin tistih mož, ki jim spominske table cjovqrijo o ljubezni in požrtvovalnosti do Fiihrer-ja in Reich-a. Jesenske cvetlice so krasile ta spominska svetišča. Ortsgruppenfuhrer-ji so v dostojnih besedah izrekli zahvalo preko qroba v imenu svojih Ort6qrupp ter pri tem podčrtali, da so ti junaki padli za svobodo nas vseh.
Tudi v Marburq-u so ta dan proslavili dostojno. V vseh Heldenhain-ih so polagali vence, nakar se je v dvorani Heimatbund-a vršila spominska slavnost, na kateri je qovoril Pq. Rachle pred več kakor 1000 Amtstraqern des Steirischen Heimat-bundes, zastopniki države in Wehrmacht-a ter
mnogimi drugimi udeleženci. Velika dvorana je bila okrašena z zastavami Ortsgrupp iz Marburg-a ter z zastavami Deutsche Juge vid. Slavnostno je odmevala melodija qodbe iz »Sieqfrieds Tod«, podana po mestnem orkestru po dvorani, nakar so sledili reki in zbori mladine iz vrst Deutsche Juqend. Med odmevanjem melodije o dobrem tovarišu, so prečrtali imena padlih Marburqer-jev. V svetovni vojni jih je padlo 7835, 15 jih je izgubilo življenje v boju za nemštvo, 22 žrtev je bilo iz vrst odredov Wehrmannschaft-a, ki so padli v vpostavi, 137 Marburqer-jev je pa v sedanjem osvobodilnem boju svojo zaprisego potrdilo z izgubo življenja. V zaključnih besedah je Pg. Rachle v dostojnih besedah mislil na mrtve ter pozval poslušalce, da bi se z vero in bojem pokazali vredne velikih pokojnih.
Kakor zaobljuba je zadonela počastitev Fiih-rer-ja po dvorani, goreče so se odpele himne. Pri sviranju mestneqa orkestra se je izvrši! od-ihod zastav, ki je predstavljal slavnosten zaključek ponosne spominske proslave.
De1» in uspehi
nemških hranilnic
Nedavno prirejena in popolnoma uspela akcija »Deutsche Sparwoche« daje vzpodbudo, da bralcem predočimo vsaj v glavrfih potezah delo in storitve nemških hranilniških denarnih zavodov. Kakor znano, je delovanie hranilnic na področju bankarstva najbolj razširjeno: Treba si je samo predstaviti, da imajo vse nemške hranilnice nekaj nad 55 milijonov štedilcev s približno 60 milijonov Reichsmark hranilnih vlog. Za vsakega štedilca vodijo hranilni zavodi poseben konto ali račun. Nemško omrežje hranilnih institutov tvori 15 tisoč hranilnih in žiro, to je menično-prenosnih blagajn. Tako prostran kreditni instrument so postale hranilnice tekom 160 let, odkar jih svet pozna. Koliko imajo hranilnice z vsem tem dela, se najbolje vidi iz dejstva, da pride v Nemčiji letno 180 milijonov štedilcev na blagajniška okenca po svojih opravkih.
Kar 6e tiče hipotekarnih ali zemljiškoknjižnih poslov, stojijo hranilnice na prvem mestu. Za gradnjo hiš in v podobne svrhe so hranilnice posodile okrog dva in četrt milijona strankam potrebnega denarja. Kratkoročnih kreditov je tre-notno deležnih 5 milijonov strank. Pri tem se dela precejšen promet, ki dosega sodobno okrog dve milijardi Reichsmark letno. Za izvrševanje tega dela so potrebne preceišnje delovne sile, nikdar pa toliko, kakor bi jih bilo treba, če bi se ti posli namesto prenosnim ali meničnim potom od strani petih milijonov stremk plačevali v gotovini. Letno se izvrši 400 do 500 milijonov denarnih nakazil, za kar se uporablja navadne tiskovine, ki jih izpolnjujejo lastniki žiro-računov do 150 milijonov komadov letno. Poleg hranilničnih denarnih nakazil, se imejitelji žiro-računov lahko poslužujejo tudi čekov ah poštnodopisniških čekov, za katere se tudi stavi navadne obrazce na razpolago. Po nalogu lastnikov žiro-računov se letno vplača in likvidira za mnogo milijonov čekov in menic. Lastniki žiro-računov in štedilci imajo na razpolago za promet na morebitnih potovanjih takozvana potniška kreditna pisma, s katerimi se lahko dviga denar po vsej Nemčiji. Poleg hranilničnih denarnih nakazil se imejitelji žiro-računov lahko poslužujejo tudi čekov ali poštnodopisniških čekov, za katere se tudi stavi navadne obrazce na razpolago. Po nalogu lastnikov žiro-računov se letno vplača in likvidira za mnogo milijonov čekov in menic. Tem, kakor tudi štedilcem so na razpolago za potniški promet potniška kreditna pisma, s katerimi se lahko dviga denar po vsej Nemčiji. Hranilni žiro-računi izkazujejo imetje kakih deset milijonov Reichsmark, ki na ta način omogočajo kreditnim poslom dotok denarja, ki bi se qa druqače moralo držati pripravljenega kot qotovino brez koristi po hranilniških blagajnah.
Hranilnice shranjujejo za stranke tudi vrednostne papirje. Pri tem se vrši plačevanje in pobiranje obresti točno in ob pravem času, kontrolirajo se, žrebanja in kritja ter zastopajo splošni interesi strank, ki so jim zaupale svoje papirje.
Hranilni zavodi se poslužujejo tudi bančnega opravila z*ureditvami takozvanih trezorjev. to je varnostnih omar za denar ali zaklade Stranke, ki najamejo trezorje, imajo popolno jamstvo za
draqocenosti in vrednosti, ki jih shranjujejo. Danes, ko so letalski napadi naših sovražnikov v mejah možnosti, predstavljajo moderni trezorji posebno veliko vrednost za shranjevanje premoženjskih predmetov, dokumentov itd. Po vsem tem se ni čuditi, da imajo nemške hranilnice, med katere spadajo tudi spodnještajerske, vedno več strank in dela m da so predvsem računi hranilnih vlog v stalnem porastu. Hranilni zavodi so za ljudstvo ne samo koristni, temveč tudi potrebni.
RAZIE VESTI
Udeležite m vsi zborovanj, ki jih prireja Stelrischer Helmatbund! Govorniki podajajo pravo sliko o vojnem, političnem in gospodarskem položaju, obravnavajo pa tudi vse pereč« probleme, ki Vas zanimajo!
Scherl-Bilderdienst (Lucel
Uber die italienische Küste abgeschossen
Mit gewaltiger Rauchentwicklung brennen die Uberreste eines von der italienischen Bodenabwehr zum Absturz gebrachten Feindbombers aus.
*	Nagrade za povečanje odvoza lesa iz gozdov. Odvoz lesa iz gozdov zahteva povečanje sodelovanja podeželskih prevoznikov in kmečkih vpreg. Radi tega sta Reichsbauernfiihrer in Reichsforst-meister naslovila oklic v pričakovanju, da b« nemški narod mobiliziral vse svoj« sile — kakor je storil v zadevi prehranjevanja — da b« povečal tudi odvoz lesa iz goidov. V to akcij« se je vključilo stranko in NSKK. Geslo glasi: 80 milijonov kubičnih metrov lesa, ki so za gozdna gospodarsko leto 1943 predvideni za podiranj«, mora do 31. marca priti iz gozdov na lesna od-kladišča. Da bi se kmečkemu prebivalstvu za t« povečan prevoz lesa dalo nekakšno izravnava, so predvidene nagrade v denarju in stvareh. Tako bo n pr kmet, ki bo s parom konj več od-vozil kakor 50 kub metrov lesa v letu, za 51 do 99 kub. meter dobil dodatek k prevozni plači t iznosu od 10 odst. na normalno odvozno plačo. Za odvoz nad 100 kub. metrov se dodatek zviša na 15 odst. K temu pride še prevzem zavarovanja konj za nekmečka dela ter nagrada za krmo (2 kg ovsa na konja in dan) in sicer za vse kmets in kmečke gospodarje, ki se udeležijo prevoza. Končno se bo takim prevoznikom priznal tudi mali oddajni dolq pri določanju količine krme, ki jo morajo 'oddajati Kot nadaljnji ukrep se j» mobiliziralo vse ti6te podeželske delovne roke za odvoz lesa, ki v zimskem času niso popolnoma zaposlene. Te bodo pomaqale pri odvozu lesa in pripravljanju drv za kurjavo. Obvezne vpostavs v ta dela niso žel jene. /
*	Stedite s krompirjeml Ne dajajte krompirja rejcem malih živali, ki sami za svoje kunce ia kokoši ne pridelujejo krme, bili bi pa radi i krompirjem bolje preskrbljeni, kakor drugi ljudje. Preberite krompir že v jeseni! Dajte z« krmljenje živine drobnega, ki je za hrano preslab ter si osiqurajte semenski krompir. Blaqo, ki je pripravno za prodajo, pa oddajte, da prid« za potrošnjo med tiste, ki qa sami ne pridelujejo.
*	Petdesetletnica gospodarskega in političnega
delovanja zaslužnega Spodnještajerca. Sirom Spodnje Štajerske in preko njenih meja znan in spoštovan veletrqovec Leopold Slawitsch v Pet-tau-u, obhaja ravnokar petdesetletnico svojega poslovnega udejstvovanja. Rojen dne 15. novembra 1866 v Luttenbergu, je pred 50 leti v Pettau-s ustanovil še dane6 obstoječo tvrdko »Brata Sla-witsch«, katero je dvignil na zavidljivo višina Pri tem mu je stala zvesto in trdno ob strani njegova življenjska družica, rojena Heller. Delovanje Slawitscha ni bilo omejeno samo na tr-qovino in gospodarstvo, udejstvoval se je tudi pridno v komunalni politiki mesta Pettau ter posegal v politično in javno življenje tudi r širjem smislu. V družbi znanih, pred svetovno vojno nemško-nacionalno usmerjenih politikov, Josefa Orniga, Maxa Straschilla, Suppanza, Ra-kuscha in Matheisa, ie Leopold Slawitsch ustanovil znano qlasilo »Stajerc«, ki je 'zhajalo vse do preobrata v jeseni leta 1918. Bil je celih 18 let predsednik konzorcija in uprave »Štajerca«, dolqoletni član mestneqa občinskeoa sveta v Pet-tau-u, član okrajnega odbora okraja Pettau ter povsod v poslovnem in javnem živlieniu zelo podjeten, delaven in cenjen. Slawitschu gre tudi zasluga, da se je organiziralo znano deputac' o Spodnještajercev, ki so v imenu spodnie.štairskega štaiercijanskeqa qibanja posredovali na dvoru v Wien-u da bi se Soodnia Staierska nikdar ne ločila od ostalega dela Štajerske.
*	Pepel generatorjev kot gnojilo. Pepel, ki nastane pri kurjenju qeneratorjev z drvmi, je pripraven za qnojilne svrhe. Pepel vsebuje 2,5 do 3 odst. celotne žveplene kisline, 7—9 odst. kalija in 5—7 odst. apna. Sedaj se je radi tega pri razpečevalcih drv za kurjavo uvedlo listke, i katerimi se imejitelji qeneratorjev in garaž naprošajo, da zbirajo pepel od generatorjev Zj vsak cent takega pepela se bo plačalo 1 RM, kar plača tisti, ki pride po to gnojilo
*	Izginil je otok. Član danskega qeodetskega instituta je ravnokar na področju otoka Lanqeland vršil neka merjenja. Pri tem je ugotovil, da j« izqinil otok Smortsmaaken, ki je ležal ob severnem koncu otoka Lanqeland. Otok Smortsmaaken je bil 100 metrov dolq ter komaj 2 metra širok.
*	Mussolinijeva osvoboditev v filmu. V največjih kinematografih Milana, so prvič prikazovali film o osvoboditvi Mussolinija po nemških vojakih. Pri tem je povsod prišlo do živahnih manifestacij za Mussolinija.
* Sedem milijonov oblačilnih kart ukradenih.
Ii Londona prihajajo poročila, da so neznani zli-kovci iz zastraženih vojaških zalog pokradli sedem milijonov oblačilnih kart. Poročilo govori nadalje, da je cel štab najboljših angleških tajnih policijskih agentov s polno paro na lovu za tatovi in kartami. Izgleda, da je bil ukraden vagon, i katerim se je moglo tako ogromne zaloge karte ipraviti v roke tistim, ki bodo z istimi na eden tli drugi način skušali škodovati angleškemu go-ipodarstvu in ljudstvu.
□	Azorski otoki pod vojaško upravo. Vsi kon-ruli inozemstva na Azorskih otokih — tudi šime-riški in angleški konzul — so morali na zahtevo vojaških oblasti ustaviti svoje delovanje, ker so Azorski otoki odslej pod vojaško upravo.
□	Delni štrajk nri Fordu. Radi socialnih nesoglasij štrajka 3750 nastavljencev in delavcev Fordovih zavodov ob River Rouge-u pri Detro-ltu. To je največia avtomobilska tvoraica na
IVPtU.
□	Anglo-ameriško-sovjetska vojaška konferenca v Cungkingu. V Čungkingu, rezidenci maršala Čangkajška, se je vršiia te dni anglo-ameriško-»ovjetska vojaška konferenca. Udeležili so 6e je maršal Čangkajšek, angleški lord Mountbatten in ameriški general Stilwell. Razoovarjali so se baje o vojaških vprašanjih na podlagi konferenc v Quebecu in Moskvi.
TO II OiO
Prezimovanje živali
Se pred enim mesecem veselo življenje po vinogradih, je utihnilo. Ze je tu sv. Martin z norim »letošnjim«, na poljih se vidi le še zadnje ostanke zamudnikov; oživeli pa so gozdovi z grabljenjem listja, a megleno nebo nas vsak dan opominja na bližajočo se novo zimo. Veliko bolj ta še prej kot človek, pozna sleherna žival prihod zime. Za žival samo siploh ne obstoja vprašanje prezimovanja. Za žival — pa naj si bo še tako neznatna — je vprašanje prezimoVanja rešeno že v njeni naravi. Človek je tisti, ki je po tivalih prišel do vprašanja prezimovanja v naših deželah in krajih živalstva.
Iz opazovanja žvljenja živali vemo, da so živali, ki s človekom vred ne prezimujejo na poseben način, marveč prestajajo to dobo v boju "Z zimo in njenimi elementi. Tu imamo nam vsem najbolj znani zgled z onimi našimi pticami, ki nam tudi preko zime ostajajo zveste in do katerih nas vse — meščana in vaščana — veže posebna dolžnost, po možnosti skrbeti za njihovo prezimovanje; pri čemer odpade glavna skrb krmljenja (o čemer pa bo treba še posebej spregovoriti). Kot drugi, tudi splošno znani zgled je naša divjačina, ki (posebno pri visoko zapadlem snegu) še bolj kot ptice trpi na posledicah rime. Dočim je skrb za prezimovanje ptic bolj splošna, se 6krb za prezimovanje divjačine (vsaj pri nas) omejuje le na krajevna lovska društva ta na večje posestnike gozdov.
Poglavje zase in še bolj zanimivo, pa je prezimovanje tistih živali, ki redno vsako zimo enostavno — prespijo V vrsto teh zimskih pre-spanetov spada menda prav vse, kar leze in 6e plazi po tleh, in to so v prvi vrsti naše kače, ki ii že zgodaj v jeseni preskrbe varno in toplo prezimovališče. Navadno se jih po več skupaj ivije v klopčič, iz katerega jih razmota šele toplo pomladansko sonce.
Pri pravem prezimovanju razlikujemo mrzlo-ln toplokrvne živali. Pri prvih se toplota sama od sebe zniža, čimbolj se znižuje vnanja toplota. Na ta način živali odrevene. Če pa pade toplota lunaj preveč, tedaj so take živali v nevarnosti zmrznenja. Zan:mivo pa je, da prav drobne ži-valice lahko tudi v odrevenelem stanju prenesejo tudi hud mraz. Citronikova buba prezimi lahko tudi kar na odprtih mladikah grmovja. Največ pa je takih živali, ki se zarijejo pod lemljo, ali skrijejo v votline, ali pa vsaj pod listje. Muhe aajraie nrezimuiejo v toplih kleteh, metulji pa na podstrešjih Nekatere živali prezimujejo v jajčkih ali bubah, s čimer si prihranijo tudi hrano.
Toplokrvni sesalci, n. pr. jež, polh, netopir prebijejo zimo v spanju. Jež se zarije najraje pod Hstie, polh v duplie. netopir prezimuje v večjih družinah v votlinah. Padanje telesne toplote vsled nmaniega mraza povzroča zimski spanec, čim hujši mraz, tem trdnejši je spanec. Nevarnost za tivljenje nastane, če pade telesna toplota pod
heißt für augengesunde Arbeitsplatzbeleuüitung sorgen, heißt vor allem: Blendung vermeiden. Gut gerichtetes OSRAM -Licht bewahrt vor leislungsmin-dernder Überanstrengung.
i OSRAM ,
.^jArvKMQ^'
ničlo. Toda v takem stanju — ako mraz ni nastopil prenaglo — se ogrožena žival prebudi in se skuša z gibanjem rešiti (potom kroženja krvi).
Pri najglobljem zimskem spanju postane truplo popolnoma otrplo. N. pr. hrček na roki je izpo-četka kakor da bi bil mrtev; trupelce je mrzlo, ne diha in srce ne bije. Toda pod učinkom tople roke se začne počasi gibati. Iz grla se mu iz-vije hropeč glas, nakar zopet zadiha. Šele čez nekaj ur 6e odpro tudi oči, živalca je zbujena. Položena na tla, so prvi poskusi hoje zelo nerodni.
Vse živali imajo med zimskim spanjem enako lego. Glavo zarijejo pod život in jo potisnejo do zadnjega dela života. Nekatere živali se p~e-skrbe tudi z zimsko prehrano za slučaj trenutnega prebujenja. Navadno pa si zimski živež preskrbe že v jeseni z večjo množino masti.
Narava je tudi za prezimovanje neznatne žl-valice bolj poskrbela, kakor za — človeka. P.
o. Deževale bodo — zvezde. Če ne bo kaj drugega, bomo v nočeh med 12. in 17. novembrom doživljali zelo zanimive nebesne prikazni: L e o-n i d e nas zopet obiščejo. So to zvezdni utrinki, ozir utrinki repatic iz ozvezdja Velikega leva in se pojavljajo vsako leto v navedenih nočeh. Najgosteje deževanje teh meteoritov se navadno opaža v noči 13. novembra na zapadnem nebu. Razume se, da more biti tak zanimiv prizor viden le v jasnih nočeh.
Realitäten und Geschäftsverkehr
Besitz 2 Joch mit kleinen Weingarten zu verpachten. Anfrage an Slodej Franz, Suhadol 2, Plankenstein—Pöltschach. -2
Zu verkaufen
Tabaksamen nebst vollständiger Anleitung für Aussaat und Behandlung sofort lieferbar. Ein Sortiment RM 4.—. Nachnahme Versand. Ignaz Medwed, Völkermarkt, Kärnten,	-3
Zu kaufen gesucht
Abfälle! Altpapier. Hadern, Schneiderabsehn itte Texti labfälle, Alteisen Metall, Glasscherben. Tierhaare und Schafwolle kauft lautend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5	4
Offene Stellen
Wirtschafterin die selbständig einen bäuerlichen Haushalt führen kann wird ab sofort aufgenommen. Seitz Johann, Jörgendorf 17, Post Treun bei Pettau.
-6
Funde - Verluste
Von Steinberg bis Haltestelle Luttenberg wurde am Montagabend, den 1. November, ein Paar Damenlederhandschuhe, gefüttert, schwarzblau, und eine Herrentaschenuhr verloren. Abzugeben gegen gute Belohnung bei Josef Prelog, Baumeister, Luttenberg.	13
Kleiner Hund, schwarz, braun u weiß gefleckt, 30 cm hoch, hört auf den Namen »Eri«, am 6. 11. verlaufen oder entführt. Steuermarke 72, Gemeinde Tüffer. Gegen Belohnung Bahnhof Tüffer abzugeben bzw. zu melden. 13
Verschiedenes
Achtung! Tischler, die laufend f. mich arbe'ten wollen; Kindersesseln, Stockerln, Tische. — Zuschriften an J. Putschko, Sesseln-und Kleinmöbelhandlung, Mar-burg/Dr., Triesterstraße 57.
100-14
Für die vielen Beweise aufrichtiger Anteilnahme, die uns beim Heimgänge unseres über alles geliebten Gatten, Vaters und Großvaters, Herrn VINZENZ RAUTNER, sen., Gastwirt und Mesner am Hl. Berge, zugekommen sind, sowie für die vielen Blumenspenden und große Teilnahme am Begräbnis, sprechen wir auf diesem Wege unseren innigsten Dank aus.	92
Königsberg, Sattelbach, den 9. November 1943.
Familie Rautner und Angehörige.
Führer und Vaterland getreu bis in den .Tod blieb unser geliebter Sohn und Bruder
Grenadier
ALOIS POSCH
gefallen am 10. Oktober 1943 im 20. Lebensjahr. Sein Leben ist gekrönt mit dem höchsten Opfer.	37
Frauenberg bei Marburg/Drau, den 11. November 1943.
In tiefer Trauer: Eltern sowie alle Angehörigen.
Unfaßbar und hart traf uns die unerwartete, traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter, einziger Sohn, Bruder, Vetter und Neffe
HANS WINDISCII
Gefreiter, Träger des EK. II. Klasse
im blühenden Alter von 20 Jahren am 13. September 1943 bei den schweren Kämpfe an der mittleren Ostfront gefallen ist.
Sein sehnlichster Wunsch, noch einmal nach 15 Monaten die Heimat und seine Lieben wiederzusehen, blieb unerfüllt. Nie werden wir Dich vergessen, immer wirst Du in unseren Gedanken weiter leben.
Marburg/Drau, Dobrovtzen, Kötsch, Treun bei Pettau, den 9. November 1943.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab:
Johann und Maria Windisch, Eltern; Anni Windisch, Schwester, und alle übrigen Verwandten. 230

B ölt G- LICHTSPIELE
MAUBUIH. L»r.a . BURGPUIZ I
HANS SÖHNKER, KIRSTEN HEIBERG
in
JBie ßesprem iere
Strahlender Charme leuchtet aus jeder Szene dieser musikalischen Komödie.
Für Jugendliche nicht zugelassen!
Wir zeigen in Sonderveranstaltungen:
Sonntag Vormittag 10 Uhr, Montag, Dienstag und Mittwoch 12.45 Uhr:
AUF GROSSER FAHRT
Ein Spitzenfilm moderner Romantik zur
See.
Für Jugendliche zugelassen!
¿Pg-
NEUES
Pen« lUr den Wuchs hui lür die Plaslunfi der Schweine
REDIM,
mit garantiertem irlelC ZCNTRALDROOCRIC EMU [ROD
n*rfe»r# i Drnn. »prrfni««w J J
GiiederreiSea Hexensch»8 Rfieuas >m. m
SiSffWal
»«.*! » «M 1.1» ta Apothrt«,
Prothesen "^jeder Art — Leder — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummistrümpfe erzeugt und liefer' das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten und Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstr. 3.
14
Kaufe Sesseln und verschiedene Möbelstücke jeder Art und Menge. — J Putschko, Marburg/Dr., Triesterstraße 57.	99-4
Bandagen aller Art sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA Bandaglst Marburg/Drau. Herrengasse 5.
237-14
Anzeigen
„Štajerski Gospodar"
sind erfolgreich ■
Jffi^

schützt eine Spareintage bei den
93
Untersteirischen Sparkassen
Ehepaar für kleine Landwirtschaft in der Nähe von Cilli zum sofortigen Eintritt gesucht Zuscbr. unter »Landwirt« an d. »M. Z.€, Mar-burg-Drau 114-6
!
icöcr
öeinetss-
fülirer
soll das
VBPOFÖnURgS-
und amtsblätt
des Chels der ¿ivllverwaltung in der Unterstriermark esen Bczugs-preis monatlich
RM 1.25. Be-
stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verordnung«- und Amtsblattes. Marburg/Drau Badgasse 6 su richten
| 4sniliche Bekanntmachungen
Dw Chef der Zivilverwaltnng in der Unterstelermaifc Der Beauftragte für Arbeitstagen
Bekanntmachung
Entfall von Sprechstunden
Zur Durchführung dringender Aufgaben sind am: Freitag, den 12. November 1943 und Samstag, den 13. November 1943 sämtliche Dienststellen bei den Arbeitsämtern Cill, Marburg Drau, Pettau, Rann'Sawe sowie den Arbeitsamtsnebenstellen für jeden Publikumsverkehr geschlossen	89
Graz, den 4. November 1943.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiennark Der Beauftragte für Arbeitsfragen Dr. Pfeiffer
An die Besitzer von Sparbüchern, Kontokorrenteiniagen und Geschäftsanteilen der Vorschußkasse Volksheim (früher Posojilnica Narodni dom) in Marburg/Drau, Nagystraße 9
Im Sinne unserer dreimaligen Aufrufe in der Marburger Zeitung waren die Guthaben der Vorschußkasse Voklsheim bis 15. Juli 1943 an der Kasse zu beheben.
Uber Weisung des Beauftragten des Reichskommissars für die Festigung deuschen Volkstums, Dienststeile Marburg, wird die Rücklösungsmoglichkeit für die noch nicht behobenen Sparbücher und Kontokorrenteinlagen nochmals und zwar bis einschließlich 31. Dezember 1943 verlängert.
Gleichzeitig werden die Besitzer von Genossenschaftsanteilen aufgefordert, innerhalb der gleichen Frist ihre Anteile einzulösen
Spar- und Kontokorrenteinlagen sowie Genossenschaftsanteile, die innerhalb dieser letzten Behebungsfrist nicht zur Abhebung kommen, verfallen nach § 11 der dritten Verord nung über die Festigung deutschen Volkstums in der Untersteiermark endgültig.
Marburg a. d Drau, am 6. November 1943.
Vorschußkasse Volksheim 90	Der Wirtschafter
Hart und schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder
IGNAZ STARZ
Grenadier
im blühenden Alter von 19 Jahren am 19. September 1943 in Albanien fiel.
Nie werden wir Dich vergessen, immer wirst Du in un seren Gedanken weiterleben.	91
Tüffer, den 3. November 1943.
In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Thomas und Johanna, Elterni Johann, Otto, Josef Brüderi Oga, Schwestern, sowie alle Verwandten und Bekannleo
Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder
LUDWIG SMONKAR
Gefreiter In einem Infanterie-Regiment
an der Ostfront am 8. August 1943 für Führer und Reich gefallen ist.
Wer ihn gekannt hat, weiß was wir mit ihm verloren haben.
Lieber Ludwig, wir werden Dich nie vergessenl Im blühenden Alter von 22 Jahren gefallen, hast uns für immer verlassen und ruhst nun in fremder Erde.	88
St Florian—Dolitsch, am 1 November 1943. Andreas und Luzle Smonkar, Elternj Andreas, Otto, Brüderi Paula Luzle, Aloisie, Marie, Therese, Schwestern und die __ übrigen Verwandten__
Zatemnitev00^!