i^kdas r***® is prSM»**0*' . daily except SstarfafS. gundey snd PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški to «priliki prostodi M67 8. Uwndale Ar*. Office of Publlcstiont 8887 South Lawndal« At«. Telephon«, Rockwell 4804 .YfAB X*11- COM lixU i« H.oo mt cumso. iuimu. MtUr January U, IM, at the puaUtlfl«« the Aal of Coecraaa «I March ». im. CHICAGO, ILL., PETEK. 7. AVGUSTA (AUGUST 7), IMS. Subscription 96.00 Yearly STEV.—NUMBER 156 Acceptance for nailing at special rate of postage provided for in section 1108, Act of Oct 8, 1017, authorised on June 14, 1016. ■ ■ inske čete ustavile prodiranje fašistične armade 4J¡ pretrgali blokado ob španski obali. Faii- DomaČe Veíti % A „K.trelievanje angleškega rusilca raz- Q , —— •b«0 ob,!re V Í: o...;:___1 Smrt na železniški progi S londonsko vlado. Sovjetska Rusija pod Tfrancoski predlog glede sklenitve nevtral-Utnegs pakta. Francija urgira embargo za J^oz orožja in bojnega materiala v Španijo -^,6. avg. -Ljudskeče- ^nijo špansko repubhko demokracijo pred fašističnimi, so aaaedle prdazev rimskih gorah nad Mat*-¡n ie sedaj pripravljajo odločilno bitko, da zadajo udarec fašističnim »o- Rabinec je molil za republikance Glasoval bo za Norma-• na Thomasa kom. [VWa je poslala nadaljnje i v to gorovje, da ustavijo .„anje rebelev proti Madri-Te »o včeraj že vrgle nazaj tiino armado v bližini Alfe Leon, okupirale mesto ones in obdale rebele z je-n obročem. Na severni ^jj jfuadarramskega gorov-\n fašistične čete zasedle u-_ pozicije in se pripravlja-)u spopad, ki bo morda odlo-(utodo španske republike, „itar, 6. avg. — General jcisco Franco, vodja fašisti-¡ revolte, je s pomočjo itali-ih in nemških letal deloma blokado španskih bojnih lij ob obrežju Maroka, kar je »¿ilo izkrcanje 1400 mož [Alfecirasu z dveh trans port-i ladij. Ta sila je ie odkora-\ proti guadarramskemu go-kjer bo skušala zlomiti ni obroč vladi lojalne ar-t, ki drži fašistične rebele "ih. iDruga vest se glasi, da se je faadnjih dveh dneh izkrcalo o- Ttri tisoč divjih Maročanov [Jerezu, v bližini Cadiza in se ruiilo vojakom tujske legi-t ki so že prej dospeli na juž-loiemlje Španije, elna topniška posadka ob iju Gibraltarja je včeraj «ljevala neki angleški runa čigar krovu so se na-j angleáki in ameriški beti, ki so, se umakni H iz Spa Nobena krogla ni zadela », vendar je napad razka-l angleške vladne kroge. Dva aeroplana, ki sta letela Aieksandrije proti Angliji, i bila tarca topniškega ognja. ^ italijansko letalo v službi ^Ka generala Franca je »J krožilo nad Gibraltar-;kar je povečalo jezo v An-h ker je bila s tem kršena ki prepoveduje letanje druKih držav nad Gibral-wn. I General Franco, ki se nahaja Jfnem »vetju svoje palače Intaani, mrihčno pričakuje 'pijanskih trimotorskih le-™ morajo biti v smislu skle-P">Mbe z italijansko le-»firmo Caproni dostavljenim armadi v južnem de-Denar ¿a nakup teh J* prišel iz vojnega sklade«* Je ¿bral Maria Gil Kpanskih klerikal-11 * wdaj nahaja na Por- liu' V >K U(1 S(> l)rillPev»- veleposestniki, ki so- • ía^Bti^nimi rebeli v ¿T1 čarskl vladi. je zadnji pon-r'*«n»nif. da je mobilizi "mado 20,m mož za po-M»«lridu, toda poslal r m.rft pod po- likovnika Yagueja, • Prišla njegova fronU «rhati. ' f. „ J i * ~ ^'vjeUka naznanila, da "i l»r«fiU)g gle • r,|,vtralno«thefS ,fl Francijo, An- ifl 1?*lijo, zaeno * da m.,rata Nem-1 "J prenehati va- - k t h faii. Chicago. — (PP) — Republikanci so zadnjič imeli veliko sitnosti, ko so "obvestili" Franka Knoxa, da je bil nominiran za podpredsedniškega kandidata. Sitnosti sicer niso imeli v tem, da bi se Knox branil kandidature, marveč v tem, ker so imeli težkoče, da bi dobili ^kakšnega židovskega duhovna, da bi na "obvestilnem" shodu—molil zanje. Katoliškega in protestan-tovskega duhovna so lahko dobili, toda z rabinci je bil križ. Končno se jim je vseeno posrečilo, da so dobili enega—liberalnega rabinca Felixa A. Levy-a. Federaliziranemu tisku je povedal, da se jih je tudi on otepal in da je odboru odprto povedal, da ne simpatizira z republikansko platformo, niti ne z .andon-Knoxovim tiketom. Toda, ker so insistirali, naj pokliče tudi židovskega boga na pomoč Smrt na železniški progi Bridigeville, Pa. — Dne 2. t. m. okrog desetih zvečer je vlak do amrti povozil Johna Žigma-na, tajnika, društva 295 SNPJ. Ali je bila nesreča, ali je v zmedenosti namenoma stopil pod vlak, ie ni ugotovljeno. Zadnje čaae ae. je obnašal nekaim obupano. Bil je samec, atar 52 let in doma. od Postojne. Nesreča na farmi Harrieta* Mich.—Mladi John Okoren je imel mlatilni stroj. Ko je zadnje dni mlatil pšenico in rž pri nekem farmarju, je stroj eksplodiral in ogenj je u-ničil visa gospodarska poslopja. Skoda je velika, ker stroj ni bil zavarovan. Iz Clevelaitda Cleveland. — Frank Gorjanc se je pri delu ponesrečil n& nogi. Nahaja se v domači zdravniški osknbi. — Anton Bobek, ki je bil 30 let zastopnik Sak-serjeve tvrdke v Clevelandu, je zadnje dni zaprl pisarno,—John Cvek je prejel žalostno vest, da je v Preddvoru na Gorenjskem umrl njegov oče Janes Cvek v starosti 78 let.—V mestni bolnišnici se nahaja Vincent Sal-mič, ki se je zadnjo nedeljo ponesrečil v avtni koliziji.—Iz bolnišnice se je vrnila Cecilija Pel-ko, ki se sedaj zdravi doma. Zelezničartki vodje za $odnij$ko akcijo Grčija dobila vojaško diktaturo Krvave bitke med delavci in vojaštvom Athene, 6, avg.—V Grčiji je bila vzpostavljena diktatura in novi diktator v Evropi je John Metaxas, ki je Se uveljavil drastične odredbe, da zatre komunistično revolto. Vlada je razpustila parlament in razglasila obsedno stanje po vsej državi, ko so unije, ki ijnajo podporo pri komunistih, oklicale 24-urno generalno stavko, da tako protestirajo proti sakonu, ki določa prisiljeno arbitraio delav- EKSEKUT1VA čikaški radikalci ADf SUSPENDIRALA DESET UNIJ Lewisovemu odboru dala 30 dni ¿asa za razpust mmmm^m^^, LEWIS SE NE BO POKORIL Waahtngton, 6. avg.—Včeraj je eksekutiva Ameriške delavske federacije odglasovala 8 13 glasovi proti enemu sa suspen-lsujeno aruivrazo ««¡»v-, ^ izmed dvanajst Hkih .porov in prepoveduje ^ nunKjnjh jn mednarodnih unij, 8lavKe- ki tvorijo Odbor sa industrijsko organizacijo, ako ne prenehajo s svojim delom in razpuste od bor v 30 dneh. Proti je glaao- Metaxaa, ki ima pozicijo premier ja, se je včeraj proglasil tudi za vojnega ministra, ministra bojne mornarice, letalstva in aunanjiH zadet* Edini, ki je še ostal v kabinetu, je njegov prijatelj George $kylakakis, ki ima pozicijo notranjega ministra. Novi diktator je dobil oporo pri kralju Juriju. V pismu, ki ga je kralji naslovil Metaxasu, pravi, "da mu podeljuje polno moč, da bo rešil državo pred komunisti, kateri offraftajo obstoječi socialni red na Grškem." Metaxas v posebni proklama-ciji naglaša, da bo zatrl vsako protlvladno opozicijo z oboroženo silo, da tako reli državo pred komunističnimi isrotniki. Bukarešta, Rumunlja, & avg. — Seiru dospela poročila javljajo vroče bitke med vladnimi četami in delavci v severnem delu Grčije. republikancem, jo rabinec Levy I Chifag«,—Vpditelji železničar. T\o kočfSno pristal. | skih unij io na tukajšnjem zbo- Cutim se, da je moja dolž- rovanju soglasno zaključili, da nost, da molim za vsakega, ki je bodo apelirali na zvezno vlado, potreben molitve," je rekel rabi- naj takoj podvzame akcijo pred nec Levy, "in republikanci so jo vrhovnim sodiščem v interesu sigurno potrebni. Toda volil bom pokojninskega železničarskega za Normana Thomasa." zakona, katerega je distriktno Republikanci bodo najbrž pJ *odišče v Washington«^ deloma trebovali tudi molitev rimskega razveljavilo. P^edaJo je pen-papeža v tej kampanji, ako bo- si j ski komUiji kolektanje pri-' Landon in Knox nadaljevala ^^ S tako "žilavimi" govori. Po-Ua financiranje sistema, vooi se^o Knox? bivši Hearstov po- telji bočnik in sedaj izdajatelj Chica- do. naj vzame priz.v proti temu go Daily Newsa, se je silno na-' odloku. vduševal za — amerikanizem >n i ¡£nm)*neiia svobodo. Njegovega stupidnega | ^ govora niso mogli prenesti mno- — ji poslušalci, ki so mu pokazali hrbet in odšli s shoda. progresivne" rudarske unije Gilleapie, 111.—Dne 14. septembra se bo tukaj pričela tretja konvencija progresivne rudarske unije, ki je progresivna Gonja proti ino- le po imenu, v resnici pa stokrat zemcem v Californiji bolj reakcionarna kakor je bila 1 UMW kdaj. Njeno glasilo agi^ Kapitalist se noče pobotati a stavkarji Hartford, Conn. — James H. Hand, glavni lastnik Remington Rand Co., pri kateri je stavka že več tednov v štirih tovarnah treh državah, noče nič slišati o kakšni poravnavi spora. Udeležiti se ni hotel niti konference treh governerjev — ohijskega, newyorŠkega in te države — katero je bil sklical tukajšnji governer Wilbur L. Cross z namenom, da pride do sporazuma za Rand se je val le David Dubinsky, predsednik krojaške unije International Ladies Garment Workers in član odbora. John L. Lewis, predsednik ru darjev in tega odbora, je takoj izjavil, da odbor ne bo raspu ščen in da bo iel naprej z delom za organiziranje delavcev \ masnih industrijah v industrijskih unijah. Ožigosal je ekae kutivo in njen sklep imenova kot "največja stupidnost. Ta akcija izvira iz sebičnosti in bojazni. Pomeni popolno bresbrll-nost za dobrobit ameriškega delavstva in potreb efektivnega delavskega gibanja." . "Eksekutiva ne zaupa zadeve v razsoditev konvenciji federa cije, ki bo prihodnjega novem bra. Podvizala se je in v na prej določila akcijo konvencije s tem, da je obtoženim unijam odvzela glasove. "Ta sklep je velika imota, ka tero bodo Green in njegovi kolegi še obžalovali. Mi ne bomo razpustili odbora. Sklep ekse kutive ne bo spremenil njegovih smernic, niti ne bo vplival na organizacijske aktivnosti odbora. "(Stališče odbora je jasno. Nadaljeval bo nemoteno z načrti za organiziranje delavcev v jeklarski in drugih industrijah. Sramota za Izobčenje bo ostala na glavah članov eksekutive, kakor tudi odgovornost za ta korak ^■■BRUTALNA PROTI ipuuke delavce DELAVSKA POLHI- KAAVTNE DRUŽBE Shod v Ashland avditoriju prihodnji torek Chirago. — Junaški boj španskega delavstva proti fašizmu občuduje ves delavski svet. Po vaeh demokratičnih deželah de-avatvo demonstrira svojo solidarnost s španskimi bojevniki, ki se bore ta svobodo in pravo demokracijo. Svojo solidarnost izražajo konkretno a zbiranjem prispevkov aa boj proti fašizmu. Na klic Mednarodne federacije strokovnih unij so ae odzvali delavci le v mnogih državah In tudi s prispevki priskočili na pomoč španskemu delavstvu. Samo delavstvo v Sovjetski u-niji je sklenilo zbrati 25 milijonov rubljev. Enak odziv je našel apel Mednarodna federacije strokovnih unij v Franciji, An gllji in drugih deželah, uklju čivši Ameriko. V znak solidarnosti s špan skim delavstvom v tekoči krva vi civilni vojni, katero so izzvali fašisti, se bo vršil velik shod tudi v Chicagu prihodnji torek večer, 11. avgusta, v Ashland Audtoriumu, Ashland Blvd. in Van Buren cesta. Vršil se bo pod avspicijo socialistične ln komunistične stranke. Govorili bodo Maynard C. Krusger zs socialistično stranko, Morris Childs za komunistično stranko ln Ma xim4lian 01ay sa odbor za obrambo svobode v Španiji, Vstopnina lftc, Pričetok ob 7:30. Pri pravljalnl odbor poziva vse svobodoljubne ljudi na ta rfhod. Kompanijsko mesto ovira kampanjo Drastične odredbe proti organizatorjem s» h»! rati 't*.* tira za Lemkija in je pisano v tipično fašističnem duhu. Gla-»ilo poziva člane, naj bodo na straži in naj "kač" ne pošiljajo na konvencijo, marveč naj ob-ravnajo z njimi doma. Vse »z- Sacramento. — Razni reakcio-nami elementi, predvsem zveza poljedelskih kapitalistov (Fruit Vege table Packers Assn.) v olini Imperial, so pričeli z veko kampanjo proti tujezem- „ , ....... cem. Pričeli so krožiti peticijo ^ da bo na konvenciji prišlo za iniciativni predlog za izgon k boja, ker opozicija vseh tujezemcev iz države, ki 80 deJuje u gopetno priključenje nepostavno v Ameriki. Predlog .. rudaniki uniji UMW. bo prišel pri jesenskih volitvah na splošno glasovanje, če dobi dovolj podpisov. Naperjen je proti "radikalnim delavskim agitatorjem." Californijski bur-bonci apelirajo tudi na druge države, naj store slično in očistijo deželo prekucuhov. Poljedelski piketi izpuščeni iz ječe Santa Ana, Cal.—Nad sto mehiških poljedelskih delsvcev je bilo na odlok višjega sodišča iz-puščenih iz Ječe po proceduri habeas corpus," ker okrsjne obla*ti niso mogle podpreti svoje obtožnice, ds so delsli nemire. V zaporu so bili tri tedne vsled piketiranja v stavki obiralcev orani. Ker Je bila sUv-ka dobljena. Je bila prosekucijs itak brez pomena. PlantaAniki unije sicer niso priznali, zvišali pe so plače in prišteli na druge zahteve stavkarjev. Kot običajno, so se tudi v tej stavki vršila nasiljs s strani oblasti. končanje stavke. Rand se pokazal enega najbolj zakrknje _____________ nih nasprotnikov unije. Stavka pn}d »vojim članstvom, je v polnem zamahu pri vseh šti- j 8||||iJJ tlkH<,kutiVe *« enkrat še rih tovarnah in je produkcija fM, 2tt(Jena Mednarodne tipogra- fične unije, ker Je njen predsednik Howard odgovoril eksekuti-vi, da je on tajnik Odbora za industrijsko organizacijo na svojo lastno odgovornost, kot pose meznik. Izvzeta Je tudi Cap and Millinery Workers unljs. ker je le del klobučarske In slamnikarske unije. Eksekutiva se Je izrekla za suspendiranje desetih unij, ker smatra Odbor za industrijsko organizacijo za dualno gibanje "Prvič v 50 letih ADF se Je zgo dilo, da se skuša ustanoviti du alno gibanje v njenih mejah," (Dalj« ns 8. atrsni.) skoraj popolnoma v zastoju. V stavki sodeluje več poklicnih unij. Formiranje delavske fronte v Connecticutu New Haven, Con n.—Predstavniki pred kratkim ustanovljene farmarsko-delavske stranke se bodo tukaj sestali z voditelji so-cislistične strsnke v tej držsvi in razpravljali o organiziranju enotne fronte in skupni akciji pri prihodnjih volitvah. Ce bo fronta formirana, bo postavila svoje kandidate za mestne, okrajne In državne urade. Delavec ji mora dati vse do 40. leta, potem ga zavrže SPIONA2A MED DELAVCI St. Lssla.~-(FP)•—"Kadar ne moremo dobiti več iz delavcev, ko dosežejo 40. l«to, bomo dobili druge. Mene prav nič ne brigs, kaj se agodl 8 njimi, Mi ne vsdržujemo doma sa atare ljudi, marveč delamo avtomobile." V teh besedah je sapopadena vsa delavska politika mogočne General Motors korporacije. Povedana je tako brutalno kakor je brutalna politika ssma. Gor- , nje besede ju izrekel njen podpredsednik Ascher na konferenci s zastopniki avtne unije, na kateri je bil navsoč tudi A. J. Plckett, uradnik unije telesni-ških klerkov^: Plckett bi imel biti ena glav-nih prič na zaslišanju o drušbini taktiki pred delavskim odborom. Zaslišanje pa ni prišlo daleč, ker ga Je ustavilo okrožno prisivno. sodišče v St. Paulu g injunkcijo, Zaeno s tem je bil odkrit tudi dvojne vrste špionski sistem, katerega vzdržuje General Motors y svojih tovarnah. Na delavce pazijo dvojns vrste špionl. Prvi poročajo direktno delovodjem, drugi pa na glavni stan v Detroitu. To odkritje pokasuje povsem drugačno taktiko kakor pa jo oznanja korporaclja po svojih oglaševalnih agentih ali visokih uradnikih. V Toledu, O., je neki delsvee našel v tovarni Chevrolet družbe beležnico nekega Inšpektorja, v kuteri je hila dolga vrsta Imen delavcev. Poleg vsakega imena je bila pripomim: "vnet unio-nist," "unionist, toda Je o. k.", "negotov," "dober delsvee" ln podobno. Po tem je soditi, da Ima druAha klasificirali» vne delavce. Na omenjeni konferenci unij-skih zastopnikov In podpredsednikom General Motors Ascher-jem "smo se pritoževali radi od-slovitve starejših delavcev," Je rekel Plckett. "Ascher Je za-rohnel, ds družba ne mara delsvcev, ki so stari nad 40 let. Gadsden, Ala.r-(FP)—'To mesto, ki je bilo nedavno pozorlšče drhalskega napada na uradnike n organizatorje unije združenih kavčukarsklh delavcev, je uvt< Javilo nove protldelavske odredbe, naperjene proti komunistom In Odboru za Industrijsko ______ ___________ _____ organizacijo, ki vodi organizato jtl,kl,| (j4J j,, ixurjeiio«t delav-rlčno kampanjo med delavci v ctfV ^^ pomena za General Mo-jeklarskl, kavčukarskl in teka- kl,r njeni tovarne obratu- tilnl Industriji. jejo na (»odlagl teorije, da mlaj- Gonja proti organizatorjem, ši delavci produdrajo več in boje |»ostala že tako resna, da Je IJe kakor pa starejši." morala tukajšnja delavska cen- Nj.m priganjaškl sistem Je traína unija zborovati |n»d pro tekcljo državne policija, ko Je prod delavskim odborom orisal Fred Henning, bivši produkcij governer Bibb Graves prejel br- ski ravnatelj. Rekel Je, da Je zojavna protesta od Willlama produkcija tako Izpopolnjena, Greena, predsednika Ameriške ispopolnjena do zadnjega giba, delavske federacije in Williame da se na produkcijski liniji ne Mltcha, predsednika državne de.| potrebuje nobene izurjenosti. Potrebna Je le gibčnost In pa močan hrbet, Henning je tudi razkril šplonažnl sistem družbe. To evidenco bo delavski odbor Izničil LaKollrttovemu senatnemu odseku, ki bo v bližnji bodočnosti pričel z zaslišanjem o kršitvi civilnih svobodščln, t*ro-riziraiiju delavcev In rszbijsnju stavk Kako demokrat je zbirajo kampanjski fond m Litt le Rtsk, Ark.—Vsi drtsv-nl uslužbenci v Arksnsssu, pred vsem pa uslužbenci v d*|»artmen- ----------------tih, ki so i-hI v.slstvom risstsv- sto, kjer imajo Goodyear lire ^ ^ bodo morsli & Rubber Jeklarske ln leks- .,„||#r(|,no ,ir!»|.evaU" v kam-tilne luNitpaaiJe svoje tovsrne. JM|||jHkj „klad demokratske ftherrnan Dairymple, predsed stranke, Ts "liberalni pri«pe-nik unije kavčukarsklh delav- vek" mora znašal i "polovico rm~ <*v Je sedaj vložil tožbo proti »««¿ne pleče." s«- glasi poziv. (Jo G«H#d>ear Co., v kateri zahteva verner Kulrell sicer ni kandidat |m>I milijona dolarjev odškodni-1 ne, ker so gs p«iMnikl te družic napadli. On Je dobil težke j i* SN M lato. «I.M aa P* Uu. a* lain latoi I» CWo m ta lato. M « a« jM Um t to mM. •«toartptlM raUat far t^jUiiMjMjiiMaw^ ^ totoa «Miri« S S p*f t—' rtoMa* (tftlaa, »a- ,mM. Iruu p«Mi M) m ptolliaUli« la v ■Into)«, la la pSmiM H-tfut)11 nt« m >irr' mr»L—IUmmIK* af rommm*\-rtifri >M «MeUdud artt«laa will m( ba ratarma«. OSMt MMM«rt»u. Mianja pometla s politično nesnago in Izkldala Človeški gnoj reakcije iz Amerike, bi bila to srcrfa za vse jKištene ljudi, ali ta sreča se nam letos Ae ne bo nasmejala. Poleg vseh prlrodnih neareč, ki nas tepejo, je človeška ignoranca — največja nesreča Amerike. • • a Nekateri ljudje že toliko let zaman čitajo dobre čaftopist* In Injigc, zaman poslušajo dobra predavanja in zaman ae ponaAajo, da so aktivni pri izobraževalnih ustanovah. Majhna preiskuAnja pride in takoj pokažejo — kaj? Razumnost in raznodnoat? Izobrazbo In toleranco? Ne — ignoraneot Izobrazba je Ma mimo njih! 2nl«»*tno, toda resnično. Kadsr srečaš preprostega človeka, robatega delavca ali farmarja, ki ni nikoli aliAal nič pametnega, ima* upsnje vsnj. Kaj ps porečeš o človeku, ki je slišal 4e toliko |>ametuega in dobrega, ds bi ishko bil pravi vzor inteligentnosti — nI ps nič bolji »td prvega?! Hrefs za ftoveitvo Je, ds so zadnji eksemplsrji v manjšini. • • • Slovenski delavci obaojamo Muasolinijsvo diktaturo In zlasti nimsmo t>esed. da bi dovolj ožigosali deportacije Hlovencev in Hrvatov Iz Primorjs v Italijo in celo v Afriko. V resnici je to velika krivica in lopovščina, kar počenjs italijanski diktator. Te dni pa čitamo, da ruski sovjeti preeeljujejo Fince Is pokrajine med Leningradom In finsko mejo, ki Je te od pamtl-veka njih domovina. NsAi Primorci bi morda raaimrfl, kaj to pomeni — ampak mi ae ne smeoo brigati sa Fince! a 9 ' Glasov) iz nase W2 NaAe lokalne vsatl Cleveland, O.—Zadnjič sem v dopisu posabil omeniti, da je di-rektorlj Slovenske zadrežnt «vase dal nanovo predelati ali prenoviti glavno zadružno prodajalno, ki se nshsjs ns 687 E. 15Znd št Lani so Jo prenOvl» fn popravili odzunsj in v drugem nsdstropju, letos v proAlem mesecu ps so prenovili vse prodi jalniške prostore. Skupni Iti-o-Aki so znsisli čez $1600. Sedaj res izgledajo prostori prodajalne lepi. Tudi pri prodajalni At. 8 na E. 200th st. se je dodelala ena soba. Vse te predelave Ito dodela-ve so se ssdnje čase izvršile isto, ker zadružna zveza fcbro napreduje Bliža se zadružni mesec; to je mesec oktober. Prosimo in priporočamo vsem, ki Ae niso delničarji in odjemalci, da postihejo prvo in drugo oziroma oboje. Bliža se tudi čas, ko se bodo pričele delati krvsvice. Lahko ft-čem s lahkim srcem—to ito že tudi mnogi drugi potrdil!—daj skoro ni boljših krvavih klobas kot iz Slovenske zadružne prodajalne. Tudi meseite klobase so okusne. Postanite zadrntnl odjemalci ! Zadnjo nedeljo se je vršil piknik kluba At. 27 JSZ in rtora Zarja. Bila je dobri udeležba, izredno vesela družba, petja in rajanja pa kar na kole. No, kaj pa bi ga ne bilo, ko pa je bil tako krasen dan, kot nalašč ca soe. piknik. Iz tega lahkO sklepamo, ds nas Bog Ae vedno ljubi, četudi nismo in ne bomo pobožni. Piknik se je torej dobro Obnese). Posetnikom in delavcem se lepo zahvalim za sodelovanje.1 11 sedaj pa vabim vfce prijatelje kluba At. 27 JSZ In Zarje, da si rezervirate 26. novembra (zahvalni dan), ko bosta klub In Zarja priredila lep program, kakor običajno. Po veselju večkrat žalost pride. Ko se je v nedeljo vračala skupina a klubovega piknika domov, se je pripetila nesreča, v kateri so bili prizadeti J. Tur-šič, V. Salmič, A. Obid In P.i MUcAa. Njihov avto je zavozil v ulično in prva dva sta utrpela težke, ostali pa lažje poAkodbe. Ko to plAem, Ae ne vem kako se ponesrečeni rojaki počutijo. Vem Is toliko, kar sem čital v Enakopravnosti in v Pressu. Prizadetim želim hitrega okrevanja. (Novic je veliko, a sedaj nimami časa; poročal bom v par dneh.) Anton Jaaikovkh, 147. Clsvelandake vssti Cleveland, Ohlo.—U r e d n i k Ameriške Domovine mister Louis Pire se je vrnil s počitnic, kstere je prebil ns Gramčevi farmi, in pil kislo mleko. V nedeljo smo ga videli, ps ne vemo,; ali je Ael k maši k sv. Vidu, aH k Somu na golaž. Bil je Jako opaljen in ožgan od solnca, izdelan in potrt. Ootovo gs muči tožba "eks" kouncilmana Ken-nicka. Izplačati $81,000—Je že precej denarja. Pa saj ga ima mister Knaus! Ivan Jontez je prevsel Častno mesto urednika pri našem me-tropolskem listu Enakopravnost. Sedaj sta al tako blizu skupaj a Jamesom Debevcem, prvim urednikom AmeriAke Domovine. Ali bo šel Debevc s svojo hsrmoai-ko nad Jontezs namesto nad medveda, kot Je to storil pred nekaj leti? Čestitka Ivanu, ker se je povspel na tako važno mesto v naši metropoli. Sposobni ljudje lahko visoko zlete, če imajo ali nimajo peruti! 8oc. klub št. 27 je imel v nedeljo precej dobro udeleAbo In upamo, da je bil ravno tako velik gmoten uapeh kot moralen. Nesreče ne počivajo. Tako je zadela nesreča dvs |M>aetnika kluba št. 27, ko ao ae vračali > piknika, delsvnegs člana Vin-cenca Salmiča In Turšlča. Pripetila se je kollsija s poulično karo. Upamo, da bosta oba okrtvsls. ttaj Slovenci smo Junaški ljudje in veliko prenesemo. /.raven sta bils tudi starejši Obed in mladi Milar. ki pa sta dobila le lahke poškodbe Naš "večni popotnik" Jankovi*, če treba, Ae vedno zagovar js Prosveto In one pri Prosveti v naši metropoli. To ae Je izvedelo na neki seji. ker ss Je govorilo, da ao zs Prosveto In ds se ne strinjsjo z nekom pri prosveti. Popotnik js ugovar- jal, drugi pa proti. Jankovič mi ni tega povedal, pač pa je nekdo drugim In drogi meni. Zato mil je treba vseeno pripisati malo kredita, da al upa. Mene tudi ne ljubijo vsi v naši metropoli. Pa da bi Hm zameril? Zakaj? Saj Ae atvfernfk ne ljubi v»eh, vaaj taki pravi sveto pismo, ker nekatere pošlje V nebes*, drtige v pekel, '{fcsm bo poslal Lojzeta in JSfcsta, ne vem, vests pa sama in "father" Blaje.) In kako neki naf bi vsi rojfckJ mene ljubili? Neki rojak je baje rekel v Pennsylvaniji: "Kako pa Usti Barblč? Zakaj neki piše?". Rojakinja mu je odvrnil*: "Zate, ker je Um pohajfcl isto šolo kot ti! Zakaj pa Ae ti ne piAeš?" Rojak je dejal: "Kako bom pisal, ko se berem ne. MoJa žena same čita!" Potem je Ae pohvalil Roosevelta, ker nam je "dal unije." Menda njemu, ne pa mnogim drugim, ki so v unijah že po Itirideset let. "Želim, ds mu Žena tudi to prečita in pove, da Roosevelt ni dal Banbiču unije in ne mnogim drugim. Ampak razredno zavedni delavci se morajo boriti sa organizacije, drugače bi jife ne bilo. Delavec, če hoče, da Ima dolar, mora trdo delati zanj, ker mu ga nihče ne de. Tudi Roosevelt ne. Revno tako se mora boriti sa unije. Za danes je to zadnja točka in zaključujem. Ce bom še kaj novega izvedel, bom prihodnjič poročal. Frank Bnrbič, 63. Gozdni požar v Michigafiu Tratmfk, Mlch.—Gozdni požar, ki Je zadnje dni grorfi uničiti naAo naselbino, je ponehal. Mirno, oblačno in nekoliko deževno vrčme je pripomoglo, da se je omejil in preprečil. Seveda je vse v dimu. ProAlo soboto Je bfl Traunik v največji nevarnosti. Veter od juga in vzhoda je pritiskal, da je bilo straino, kajti vse je z groeo pri« čakovalo, da se plamen raaAiri in sajkme naAo naselbino. Briz-gaine so bile seveda ves čas na delu in močile okrog hiA. Loko-1 motiva je pripeljala velik tank vode. Ljudje so bili prestrašeni, abegani in so pohištvo (Prevažali na varno. Pomoči je bilo dovolj in tako se je posrečilo ogenj omejiti. Skoda je ogromna. Pogoreli >0 gozdovi in pašniki. Prizadeti so tudi naši pečlarji, ker jim je ogenj vse uničil. Najbolj je pri-sadst John Knaus, ičateremu je požar uničil za več tisoč dolarjev vrednega gozda in že pripravljenega lesa.^ Tako je prizadet tudi Joe Kordis, po domača Baraga. Pogorelo mu je ta več sto dolsrjev nasekanega lesa. Ako ne bo kmalu več dežja, se je bati, da se bo požar Alril kar naprej, četudi so ga obkolili fantje pogozdevalne armade OOC. Uničil je že več ko deset sekcij ozemlja. Maks Knaus. 387. Piknik gospodinjskega kluba Detroit, Mich. —Gospodinjski klub Delavskega doma bo priredil velik piknik v nedeljo dne 16. avgusta na Hrvatovi farmi, Oullr rd., pol milje severno od Warren rd. Na programu bodo rasne tskms z nagradami za smagovalce. Kosali se bodo mladi togarji društev Wolverine in Young Americana 8NPJ. Dalje bo tekma med našim gospodinj skim klubom SDD in tenskim odsekom BND. Balincarska tekma med moškimi, pa (udi sa otroke bodo na programu raznovrstne tekme in HPS. Vmvv • -Trim NStoiHjem bolniki ki so si bolezen in bolovani. ".TLSr^.toK Socialisti v Madridu prisegajo zvestobo španski repubHki. ■Jl1 iS" "'"i, 1.1 ' Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, stari in mladi, pa če dobite osebno vsbilo ali ne. Vi! ste dobrodošli I Razume se, ds ne moremo vsakemu poiebej pošiljati vabila, ker nfmiiimb potrebnih naslovov. SUiaia sem, da bo na Hrvatovi farmi pripravljen lep prostor sa basebalske igre. Vstopnina je 26c. V slučaju grdega ali slabegn vremena, se bo prireditev vrAila v Slovenskem delavskem domu na 437 Livernois ave. Antonia Ločnidkar, 121. Poročilo In zahvala Sprlngfield, III.—Piknik društva št. 184 SNPJ Je uspel želo povoljno. Z veseljem ih pono- sem «intarja, ki je ugotovil, d» Je živftiče crknilo od žeje, kar pa Že ni rejs, saj sem gs «stavil in napojil povsod, kjer sem videl napis "Tsvern." Meni pa ae zdi, da Je kljuss kar od sama jeze poginilo. Zapretil sem mu namreč, če ne bo dovolj hitro voiilo, da ga bom pustil v Be-nldu pri Kralju, da me bo Kralj poternil z "lizo" v Springfield. Saj Se bi tudi njemu Aikalo, da bi. šel na piknik." Tako nam piAe ligA Ribničan. Potem p* nadaljuje: "I nu, ker tudi v Auburnu poznam več loiicmanu, seiA lepo pjustu robo kar pa cejst, pa grem pogledat, če gre kdu od tejh z menoj na piknik. Trkam povsod—pri Sve-glichu, Maliju, Rupniku, Ogrin-cu in dragih—pa nobenega od- in znancem. t Našemu vabilu ste se odzvali v velikem številu. To prfča, da med nami še živi oni slovenski Čut, ki nas v tujini veže skupaj. Med piknikarji so se slišali vzkliki: "Oh, da bi bilo tako lepo vsaj vsako poletno nedeljo!" in pa: "Zakaj ni večkrat tako kot danes;" To je pač znamenje, da si tukajšnji in okoliški rojaki želijo nekdanje sloge in skupnosti, ter to, da se najboljši počutijo in zabavajo v domačem krogu. Tu in tam se je sliAala slovenska pesem, ki nam je obujala spomine na leta brezskrbne mladosti, četudi večina izmed nas v starem kraju ni imela takih prilik za zabavo kakor jih ima tukajšnja mladina. Vendar otrok in mlad človek, ko šele stopa v življenje, se rad veseli po svoje kjerkoli. Rada se na primer spominjam na neko hroščevo leto. Učitelj nam je v šoli obljubil tri krajcarje za pi-sker hroščev, katere smo ob večerih otresali z drevja in jih pobirali. Četudi me je mati ošte-la, ker sem na drevju raztrgala obleko, sem kljub temu bila vesela tistih prvozasluženih krajcarjev. To vam je bil hroščev-ski business! Baš ko to pišem, sem prejela pismo od našega Ribničana, katerega smo tako pogrešali na našem pikniku, PiAe: "Kakor sem vam že telegrafiral, zakaj se nisem mogel udeležiti piknika, vam bom povedal sedaj vse bolj natanko kaj je bil vzrok. Z mojim konjičkom sva se namreč odpravila v mejstu že v soboto, tako ds bovs ja ob cajtu tam. (Kakor vejste, živim v St. Lotii-su.) Ko sva prišla Že Vštric Auburna. je to preklicano živln-če nenadoma padlo na tla in poginilo. "Nu," sem si mislil, "kaj bom počel sedaj." Poklical som smo opazovali prihajajoče piknikarji.in ž radostjo v šfclh xiva> nobeneffa ncj. Wu doma. S"0 *??*!! v prijatiljem KAJn 80 neki vgI tl ,judje m GviAnu na piknik! Glft sem Jo mislu mahnit naprej Ae k Spi ser ju, ko zaslišiih gručo otrok. Ozrl sem se in videl, da ima vsak eno mojih piščalk, ženike, ki so tudi tam stale, pa piskre, latvice, sklede itd. I nu, komaj sem jim dopovejdov, da je to moja roba in da je naprodaj le Slovenkam, ki jo poznajo. Ntl, človeku se na poti vse pripeti. Pa ne zamerte. Obljubljam, 9a se ne bom pustil več nobenemu živinčetu fiksat. Kupil bom "lizo,* pa bova lepo priropotalm ob cajti kamor bova namenjena. Oprostite moji nerodnosti." Tako naš Ribničan. Seveda mu oprostimo in obžalujemo, ker smo mu povzročili toliko nepri-lik. Želimo mu boljšo srečo "lizo" kakor jo je imel s konjem. Povedati moram, da je F. Ži-bert na pikniku prodal kozlička, kateri je prinesel lepo vsoti co. Hvala! V imenu druAtva ie zahvaljujem vsem onim, k! so na pikniku delali in pripomogli k uspehu. Hvala Franku ftram-žarju za brezplačne prostore in za uslugo. Lep dobiček je pri-nesel tudi dar mrs. Kramlarje-ve, kateri se iskreno zahvaljujemo, tako tudi hčerki Olgi, ki je pekla ribe. Sploh se zahvaljujemo vsem, ki ste nas posetili na našem društvenem pikniku in pripomogli naAi blagajni. Pokazali ste, da ste s nsmi. O priliki na zopetno svidenje 1 Fraaeea Petje, 184. Zamenjane Ime Oglesbjr, m*.—V mojem zadnjem dopisu v PTosvfcti s dni 4. avg. 1.1. se mi Je vrinila pomota, ki jo želim popraviti. Pomotoma sem namreč zapisala Frank Blatnik, namesto Frank Matko. Poznam tudi prvega, toda on rti' bil na zboru JBZ. Christlns Nsdvesnik. • 80 ljsdj H tako rel hondri£je med ljudm^L* oto»Jno mislimo. VeHko tih ^1 ftpvestnih komediantov Zlt rJ ^^obljubljajo mladim ljudem 7" T»mwm» ooTočene bolezni kot "V.J jttSTJ^lil^ki iih del jlDMJi svojim otrokom in varovanem tem običajno podčrtajo Ae s sterSJ kom: "Zdravniki pravijo .. - iafcj*?*!?1 travnikov, ki b * ejtojnertično bore proti zlorabi 8V0je Poleg tega lahko opazujemo v«eH ritU f flOžof! je (o katerih nimajo pol nonuega pojma) in aejejo med ljudi «t fr«o pred vsakovrstnimi boleznimi D» jo ti apostoli običajno niti najmanjše«1 t anAtomtflh drugih podlagah zdravi ne moti nikogar. Žive dobeeedno od hin drov, ki so ii Jih sami vzgojili, žive* vi bolje, nego dovoljevali svojim pristaš« Nič mAnjia ni Akoda, ki jo povzrodj vriU -poučke" literature. Knjige u/nJ ter članki, Ii nimajo običajno za podla benega znaAja, pač pa dovoljujejo don tem bolj prosto pot, povzročajo med bral ničen strah pred nekimi boleznimi, ki ji tijo baje na vsak korak, pred boleznimi Ane so n. pr. rak, srčna napaka, živčne itd. Gotovo Je pravilno, da bi si moral dat človek od določene starosti dalje približ krat na leto preiskati ves organizem, pa 1 čuti zdravega ali bolnega, na noben nači ne da zagovarjati, da vcepljaš svoje str drugim osebam, ki se dado po tebi vpliv da se ponaiaA z znanjem, ki ga nimaš. ■ hondrih» namiAljenih bolnikih, pa vemo,'[ skujejo zdravnika vse prečesto, resnih niki pa ae ga tem bolj izogibajo. Ta pojav nikakor ni omejen na osebe,! sede večino svojega življenja v zaprti štorih. Bai med velikimi športniki na na mnogs nervozne ljudi, ki jih mučijo hipohondrični strahovi. Lahko govorimo nekakinem fponosu na bolezen. V navij nasprotju s tem je dejstvo, da poznajo sti, ki ss najbolj boje vsakovrstnih i>e Čita. Kajti nevarnost mu preti, da bo t je prebral, samo narobe razumel in n&i kaze za svojo namišljeno bolezen tam, kj< dokazov sploh fti._ h pt€ek ali deklica? Na zadnji seji dunsjskega zdravni druAtvs Je zbudila veliko zanimanje di stracija toaletnega otroka, o katerem s hjaki niso inogll zediniti, ds-li ga naj f vajo med ffnte ali med dekleu. Otrok po svoji velikosti In teti razlikuje c^d enake starosti. Meri v višino 150 cm in 50 kg. Je torej za 20 cm večji in za 10 J Ji od povprečnih desetletnih otrok. Obk kot deklica, obrazne poteze pa so mu hu< ike. Primarni in sekundarni znski obe lov so mu enako razviti. Gr<- teokasali. Bolje pa bi bile n da bi ga vzgajali kot deklico, to tem ^ se otrok sam bolj nagibs na to plst n izrazil željo, da osUne deklica ■ f red dvajsetimi leti (Iz Prosvete i dne 7. svgu-ta 19^ Domate tenti. - Med kopanj«^ jjj utonil rojak Matljs Rsbec k: Je W\ Tribuč pri Črnomlju, v EUrJo. »J"" Claridgo Ps., Je bil pri delu t rotv ubi nej Seslsr, etir 2« let In rojrn v Litiji. - V Vlrgfnfji. Ml"»- * urnri Štefan Penlč, sUr 24 let. sielaru, III., so apelirali na ? m dHsvske federacije za rudarjev v MlnneMl ^ nadaljuj stavita strojnikov v Mnarsuteeja^ ^ Stet^rojno -S^r ;; .. miitab. O^snsivno f"*nJ U demonstracij brezposelnih delavce* v CMcagu. 7. AVGUSTA Vesti iz Jugoslavije ___j j.........................................$ | (IiriTM poroflla Is dve žrtvi PLANIN? Toda domači so zaman čakali UcsikUi pl-nlnsh sta izgi-^j^ltnines b Ljubljane Vie okolnosti kažejo, da so L^plsninerahtevalespet T^ii irtvi. 2e od 11. t ^ pogrešajo dva Ljub-Bki «ta odSla v planine jptnom, da se čez tri dni vr-, t ^ — é¡ nista vrnila niti Zdaj je poteklo 11 dni, a p plinincs • lista Oglas»«- akademika Vida Janšo, upokojenega apelacijskega iU Janše iz Ljubljane, in vega prijatelja Mladena ki sta se odpeljala na jh v KamniSko Bistrico, .nila tam kolesi ter odšla v Jm Oglasila sta se potem Cojiovi koči, potem pa je izgi-^ ti njima vsaka sled. Ker 0 rekla, da gresta na Grinto-m jo Skuto in se hpsta v treh ieh vrnila, K^Celo Janšove ^ skrbeti in prijavili so ¡nr planinskemu društvu, ki ^ takoj naročilo kamniškim re-mloem, naj gredo v planine |at pogrešanca. Ves doseda- 1 trud pa je ostal zaman. Na-i liso pogrešancev ne živih ne rih. Moino je, da sta zašla čez meji in ju zadržujejo kje v Avstri-i bi »e vendar lahko med tem glasila. Vse pa kaže, da sta žrtev planin. V Savi utonil Vpondeljek 20. julija je uto-v Savi pri Ježici 36-letni 11-Anton Carman, zaposlen v iski livarni, po rodu pa iei tf pod Šmarno goro. 8 kose je pripeljal na Ježico k , se pri črnuškem mostu sle-mto pa odšel v vodo. Toda na struja ga je nenadoma sla in potegnila k tlom in vila. Kopalci so hiteli na , a niso Čarmana več na-Kmalu nato se je Carma-truplo zapletlo v noge neke ke pri Stirnovem kopali-Hitro so potegnili Čarmana breg in se nad eho' uro ili z umetnim dihanjem, a i» napor je bil zaman. Carman ji bil že mrtev. Jipušča vdovo z enim otrokom Drugega otroka priča- : UENEC NA povratku DOMOV izginil m tesača Krnca iz I^oškega potoka Ljubljanski izseljenski urad * dalj časa bavi s preiskavo pteneKa primera: gre za iz-Ptoca. ki je znano o njem, da * J* vračal domov, vendar pa "mov ni prišel in je torej na J*1 nekje izginil. Morda je po-■I žrtev roparskega umora— Jti fant je nosil s sabo več ti m ninamkih frankov. x* 30-letnega gozdnega **Vc* Jožeta Krnca. Naši te-F w v Franciji zelo spoštovar fradi jih jemljejo na delo J™1"*' Zato odhaja vsako J»jm»ogo tesačev tja in tako FJ« totimi leti odpotoval v Jjnjo tudi Krnc. Tamkaj je d"'<> V gozdovih, varčeval P|r'>rn na vso moč z željo, 7 J J "«'kaj letih nabral toli-1)11,1 lahko kaj pomagal oče iT Trdo je delal In fca l»a se je v petih k ** nekaj tisočakov ¿i ^ "»bdi s,, je namenil iti frfc deW ' " katerimi je CTJ *<> mu naročili po- • dali so mu tudi jl^r, ,,Hri,H- ki nai V ' »rodnikom in F* Krnc «topil Ae na jugo- a . Metzu, da Potni list ^ ' ; ./ i r» itri da Na kon ima Kmc t*» pri Ht'bi in d» *» 1 h*r s nabo v žepu. V Mr II i» Ur M' fnar PMa hu, naj rajši Iz- «oniulatu in ga bo ¡""'al preko bank v L,"r J*' bolj varno. 1 nosi n *abo. To-,K'I konzulatu sa-kov, vm» druge ti-pridržal. Dne 16. •topil na vlak v 'amor m> pa spre» lU(li videli, da je '" do jugonlovan- sina. Prejeli so po pošti preko neke banke 4470 Din, denar sa tistih 1600 frankov, ki jih je Krnc izročil konzulatu, sina pa ni bilo. Starši so se zbali, da se Je primerilo sinu kaj nevarnega, ker so vedeli, da je nosil s sabo denar. Ko ga le ni bilo, je oče prijavil stvar oblastem, te so izvedle poizvedovanje, toda ne francoske, ne nemške, ne švicarske ne avstrijske oblasti ne vedo povedati nič. Izseljenec Krnc je na poti z denarjem vred izginil in vse kaže, da je postal žrtev roparskega umora. Domači so ga pričakovali, pričakovali sina in denarja z veseljem, saj so računali, kaj bodo pri hiši in na kmetiji popravili in dokupili, vsem bi sin s prihranjenim, od ust odtrganim denarjem prinesel nekaj novega življenja, za katero je šel garat v francoske gozdove! Pa ni sina in ga naj-brže nikoli ne bo. Seveda ni izključeno, da je postal Krnc žrtev kakšne nesreče in so ga mrtvega okradli, možno tudi, da je strmoglavil v kako reko, ne da bi bil kdo opazil nesrečo in ne da bi bili truplo našli. Da bi bil še živ, je malo verjetno. Ce so ga umorili, potem je to zakrivila samo velika vsota denarja, ki jo je nosil Krnc s sabo. Zato je ta tragični primer lahko poučen za izseljence, ki se vračajo in so prihranili v tujini kaj denarja. Amerlkancl prihajajo. — Pred mesecem je pripeljal zastopnik prekooceanskih družb Leon Za-krajšek prvo skupino Slovencev, ki so prišli obiskat domače kraje in ljudi, dne 22. julija pa je prispela spet nova skupina 35 Jugoslovanov pod vodstvom zastopnika Kollanderja iz New Yorka. Med temi je 30 Slovencev iz raznih slovenskih krajev. Preživeli bodo nekaj tednov doma, pet Amerikank pa je, ki se ne bodo več vrnile v Ameriko in bodo ostale tu. Spet samomor.—V Celju si je v hotelu Evropa pognal kroglo v glavo komaj 26 let stari trgovski potnik Jakob Kropej iz Pi-vole pri Hočah. Ustrelil se je v sence in je bil najbrže takoj mrtev. Našli so ga naslednji dan, ko je stopila sobarica v sobo pospravljat. Štrlela ni slišal nihče. Samomor je napravil pač iz obupa, ker je bil skoraj brez zaslužka. Sam pa je zapisal v svojo beležnico, da ga je uničil alkohol. Dve smrti zaradi zaatrupljenja V Ljubljani je umri v bolnišnici po večmesečnem trpljenju mladi zdravnik dr. Simon Zalo-kar, star 31 let. Doma je bil Iz Retenj v okolici Tržiča na Gorenjskem, pred nekaj leti je postal zdravnik in služboval v brežiški bolnišnici, odkoder je bil premeščen v celjsko bolnišnico. Tu je meseca februarja imel pri neki operaciji nesrečo, da se je nekoliko ranil na prstu, a se za to ni mnogo zmenil. Toda pojavilo se je zastrupljenje In skoraj štiri mesece je ležal in se upiral smrti v celjski bolnici. Pred nekaj dnevi so ga prepeljali v Ljubljano v Leonišče, a je menda že med prevozom umrl. Drug primer zastrupljenja se je zgodil vinlčarski hčeri Tere-zi Triblovi. V Ledineku pri Sv. Ani v Slov. goricah je žela pšenico in se ranila s srpom, sledilo je zastrupljenje, ki se je tako naglo razAirilo po vsem telesu, da ni bilo dekleta več mogoče rešiti. Umrla je. llatreljen tihotapec.—Na ju-goslovansko-madžarski meji v Prekmurju je bil te dni ustreljen tihotapec Stefan Kos, star 41 let. Blizu Dolnje Lendave je hotel Iti čez mejo s tovorom tihotapskega blaga, graničar ga je zasačil, Kos je začel bežati, nakar je graničar ustrelil za nJim In ga zadel. Kos se je mrtev zgrudil. Smrtna nesreča v semiSki oko-lici.—Posestnik Gezin ns Strek-Ijevcu pri Semiču je z dninsrji grabil seno na Vimolu nad Rečicami. Med grabi jicami je bila tudi 23-letna Mici Malneričeva is Stregljevga. Bili so dobre vo-I je, kakor Je to navada med grabljicami in fanti. Ko so seno naložili na voz, so sedli na vrh sena seveda tudi fantje in dekleta. Tika je p«č navada. Ke pa je vos peljal v hrib, ae je nenadoma prevrnil pod cesto lo Maineričevo je vrglo t voza v deblo alive, da je mlademu dekletu počila lobanja in je bila takoj mrtva. Ob nji je sedel na voau njen fant Josip Butala iz Pake. Ta je obležal neeavesten in so ta morali tri ure buditi iz nezavesti. Nesreča se je zgodila na klanci}, kjer se je pripetilo ie več podobnih nesreč. Whh brata oklaL—V Loki pri St. Janžu na Dravskem polju ftivita kot soseda posestnika dva brata, Avgust in 3akob Can-der. Živita pa že dalj časa v sovraštvu. Zaradi mejnikov seveda, o katerih oba trdita, da so napačno postavljeni ali prestavljeni. V nedeljo zvečer 19. julija pa je sovraštvo prikipelo do vrha. Brat August je zvečer na samotni poti pričakal brata in ga napadel z nožem in mu prizadel tako hude poškodbe, da je nezavesten obležal. Težko ranjenega posestnika so prepeljali v mariborsko bolnišnico, brata napadalca pa so aretirali. Samomor.—-V Trbovljah je na Gvidi skočila v bajer ločena žena rudarja Pirca. Preden so prihiteli sosedje, je 28-letna žena utonila. Ž možem se ni razumela, pa je šla od njega in živela s drugim, a tudi s tem se je razšla. Vrnila se je v Trbovlje in tu skočila v bajer. SE O LETALSKI NESREČI Poleg pilota je bil ubit tudi ra-diotelegrafist Anušič. Ta je bil doma iz okolice Osijeka v Slavoniji, lani se je oženil in stanoval v Zemunu kakor pilot Jarošenko. V Zemunu je namreč center našega civilnega letalstva. Star je bil 32 let Potniki, ki so našli smrt v letalu, so: dr. Adolf Korče, ljubljanski odvetnik, star 33 let, doma iz Ljubljane. Nekaj nad leto dni je imel svojo lastno advokatsko pisarno, hotel je na oddih na morje in našel smrt. Stana Kante se je rodtla 1901 v Šmarju na Goriškem. Po vojni je končala učiteljišče v Ljubljani in olužbovala kot učiteljica najprej v Ljubljani, nato v Vinici v Beli krajini, od 1906 pa je u-čiteljevala na ljubljanskem Barju. Namerala je poleteti s letalom na Sušak in od Um s parni-kom v Dubrovnik obiskat sestro. Tllka Plvk je bila stara 30 let, po rodu iz Idrije, službovala je kot učiteljica v Čatežu pri Veliki Loki, prve tedne počitnic pa je preživela pri svoji sestri v Ljubljani, odkoder je hotela poleteti zdaj na morje k tovarišicam na oddih. O obeh Berlinčanih so podatki dokaj skopi. Moški je imel pri sebi potni list na ime dr. Viljem Horn, po poklicu znanstvenik, rojen 1876 leta. V njegovem potnem listu so videli, da mnogo potuje in da najbrže raziskuje eta-rine. Njegova spremljevalka je bila vpisana v ljubljanskem hotelu, kjer sta ložirala, kot Anny Brueglacher, rojena v Hamburgu leta 1897, stanujoča v Berlinu, po poklicu menda strokovna učiteljica, ki pa je nemara opravljala tajniške posle pri dr. Hor-nu. Namenjena sta bila na Su-Aak. Trupli pilota in mehanika-radi-<»telegrafista so prepeljali še Isti dan zvečer v Zemun, Kantetova bo pokopana danes, Plvkova Jutri, obe v Ljubljani, navodila glede pogreba obeh Berllnčanov še niso dospela, dr. KorčeU pokopljejo jutri. Javnoat zahteva preinkavo Vsa slovenska In jugoslovanska javnost zahteva, da se izvede stroga in nepristranska preiskava. kako je prišlo do te ne»reče. K i se Je zgodila prva podobna nesreča v LJubljani leta 19*. je zadeva kar nekako pozabila in zavila — v meglo? Megla da i je vzrok, so rekli, kakšnih podrobnih poročil, kaj je preiskova-In in kaj našla preiskovalna komisija, ninmo bili deležni. Zdaj, ko se je primerila nova podobna nesreča v enakih okoliščinah, pa vsa Javnost zahteva, da preiskava ugotovi: Ali so bili motorji res v dobrem stanju? Ali se je «»vršil o-bligstnl pregled motorjev in le-! tal a pred vzletom skrbno po i predpisih ali ne? Ali je res le-talože prejšnji večer kazalo motnje r motorjih? Ce Je po mnen ju prizadetih kriva megla, zakaj so dovolili start ? mOSTETA ' Najvarneje pa je, da preiskava ugotovi, kake ae kupujejo letala v tujini in kdo jih kupuj«, kajti teh dveh strašnih neareč civilnega letalstva in neštetih nesreč v vojaškem letalstvu si ae moremo razlagati drugače, kakor da so letala slaba. Ali je u-rejeno nakupovanje letal tako, da je onemogočena vsaka korupcija? Velika latalska neareča leta 1933 je zahtevala 8 žrtev, sedanja 7 žrtev. Petnajst Žrtev torej zahteva in kriči po nepristranski preiskavi in kazni. Tudi naj anova pribijamo čud-no dejstvo, da Je naša civilno-le-talska družba "Aeroput" skoraj izključno v rokah ruskih emigrantov, ki nastavljajo tudi ako-raj same ruske emigrante. Ker je znano, kako težko je verjeti izjavam ruskih emigrantov, ki so se znašli brja pravih papirjtv v Evropi in ao J in velesile naprtile takim šibkim državam kakršna je n. pr. Jugoslavija, bi bilo spričo teh dveh nesreč vsekakor potrebno, da aa s izpiti in komisijami doiene, ali so v vodstvu in službah našega "Aeroputa" res strokovno aposobni ljudje 1 Nimamo nikakih dokazov za tako ali tako krivdo, imamo le kopo sumničenj in nekaj pričevanj, ki dajejo skoraj vides dokazov, in zato ne moremo s prstom pokazati krivca ali krivcev. Bo pa vsekakor v interesu našega civilnega letalstva, Če se izvede preiskava strogo in se morebitni krivci ali napake v organizaciji odpravijo! To je potrebno, če nam je ras kaj do napredka našega letalstva! _ Španske ¿«te ustavile prodiranje faiiitilne armade (NadaljevaaSs s I. straaU stičnih rebelev. Moskva je ase-no itrasila željo, naj bi se sporazumu pridružila tudi Portugalka. i a "Dejstvo, da smo pripravljeni ekleniti nevtralnostni pakt s temi drŽavami, ne pomeni, da niso naie simpatije na strani španske levičarske vlade, ki brani republiko in demokracijo pred fanatičnimi rebell," se glasi lajava sovjetske vlade. Zbiranje denarja med delav^ d v ruskih tovarnah sa obrambo španske republike se nadaljuje s tajnim odobravanjom vlade, daaftega ona noče uradno priznati. Doslej ni pod vzela še nobene akcije, da bi ustavila demonetrscije proti fašističnim rebelem v Španiji, ki jih uprizarjajo ruski delavci po vsaj Sovjetski uniji. Pariz, 6. avg. — Blumova vlar da je sinoči namignila, da bo skušala uveljaviti embargo aa tevoa orcftja v Španijo. To bo njen prvi korak, ki naj bl preprečil izbruh mednarodnega konflikta, ki se lahko izcimi Iz sedanje civilne vojne v Španiji. Medtem, ko se francoska vlada trudi, da pridobi evropske države za sklenitev nevtralnoat-nega pakta, je že veliko Števlk) francoskih prostovoljcev prekoračilo mejo ln se prldružlk» Španskim rebelem v Maroku pri napadih na španske bojne ladje, ki se nahajajo v bližini gfbral-tarske ožine. Rim, 6. avg. Iz zanesljivih virov je prkUe vest, da je Itall-ja pripravljena priznati avtoriteto Španskih rebeiev, ki skušalo strmoglaviti levičarsko vlado. Iz uvodnikov v fašističnem tisku je razvidna simpatija italijanskih črnosrsjčnlkov napram španskim rebelom. "La Tribuna" je zapiaala, "da civMna vojna v Spsnijl ni vojna med državama, temveč med o-sunki ene države in druga, ki ae je pravkar rodila. Ta raavoj je treba regulirati v smislu mednarodnih sakonov/' l/ondoa, 6. avg. Anglija je vznemirjena zaradi konflikta * Španiji. To se Je pokazalo včeraj, ko aa je nenadoma vrnil v I/mdon vikomt Halifax, tord kraljevega pečata, ki nadomes-tuje zuritnjega mlnfltra Edena, ki Je odšel na počitnice. Veat se glasi, ds se Je Halifax vrnH v Umdon, da r**P«*l diploma Učna pogajanjs. ki naj bl preprečila Ifbruh vojne med fašističnimi In protifašističnimi dr žavaml v Evropi. Nevarnost take vwjne M je povečala po Izbruhu fašistične revolt« proti španski levičarski vladi. Kompanijska unija si vrnila roke ; i v ^^^ Jeklarska družba dala "koncesijo11 na svojo pest Pit tabu rgh. — Dobrosrčnost Carnegie-IUInola Steel korpora-cije, ki je zadnjič naznanila, da bodo njeni delavci v bodoče prejemali "plačo in pol* za nadurno delo, se je izkazala za velik bu-merang. Družba je bila vsled te svoje "generoznostl" deležna marsikatere dobre besede v kapitalističnem tisku. Ampak križ je s delavci, oziroma s kompanljsko unijo, katero je družba hotela prikazati sa idealno delavsko sreditvb v svrho kolektivnega pogajanja. V svojem nasnanilu je rekla, da je pristala na to koncesijo na zahtevo kompanijske unije. Zadnje dni pa je slednja prevrnila skledo in naznanila javnosti, da nI družbe nikdar vprašala za to "koncesijo" ln da sploh odklanja tako "izboljšanje," kar se mogoče nekam čudno sliši. Ampak zajec leži v tem grmu, da je družba zvišala de-lovnlk s 40 na 48 ur na teden, ker bo plača in pol za čeguroo delo veljala šele po 48-umem tedniku. Zastopniki kompanijske unije so si umill roke od te reforme in Izjavili, da niso družbo nikdar vprašali za plačo in pol za nadurno dalo. Kar se je faktlčno zgodilo, je bilo to, da je radi velikih naročil družba sklenila podaljšati delovnik. Ker pa radi organlzatorične kampanja tega nI mogla storiti brez vsake "koncesije" delavstvu, je dala "prostovoljno" oziroma "na zahtevo" kompanijske unija plačo in pol aa nadurno delo. Ko je bila s tem načrtom gotova, je sklicala aajo zastopnikov kompanijske unije In jih informirsla 0 tej "reformi," nato pa rasbob-nala v svet, da je to storila na pritisk "delavske abornice," kar Je ime za kompanljsko unijo. Star film nova Moo-neyjeva evidenca Slika parade je nov dokaz o omrežen ju Moo-neyja in Billinf sa Ban Franclaco —- (FP) — Z« sdavnaj pozabljeni novinarski film parade v bližini poslopja, kjer se je nahajal Tom Mooney 1 svojo ženo ob Času bombne eksplozije julija 1916, Je nov In neizpodbit dokaz Mooneyjove in Billingsove nedolžnosti. Ta filmska slika, katero je Mooney nedavno našel med staro šaro v Hali of Justice, se popolnoma vjema s famotno fotografijo VVadeja Hamiltona, Ns obeh slikah je ista ura na pročelju neke trgovine In ob« sliki «ta blU sneti isti čas; ob 2:01 ali pet minut pred bombno eks- ] plozijo več ko miljo daleč. Hamlltonova slika pokazuje MoonejrJa z ženo na strehi nekega poslopja, kjer sta opszo-1 'sla parado; nadalje pokazuje /ellko uro na bližnjem poslopju, i ti kaže 2:01, ter velike množice j udi na cesti. Filmska sllks aše Isto Uro ob Istem času In ikujrino noti v paradi. In ob tej paradi naj1 bi se v nasprotno »mer |>eljal Moonejr a bombnim kovč< f*>m, ako bl bil res kriv! Pro,wkut<>r Klekert je na obravnavi akušal dlskredltirati Hamlltonovo fotografijo z argu-1 men tom. da eo jo zagovorniki lahko potvorfll, to j« Izbrisali originalni ¿aa in naslikali kaza-i lec Uko, da je bMo nJim prav. I Najdeni film pa je ta argument popolnoma uničil. Mooneyjevi | odvetniki so sicer vedno Zanikali, da je Hamlltonova fotografija potvorjena. Dali so Jo tudi po-\ večati dvestokrat in tudi na po-, večani sliki ni nobenegs znaka , potvorb*. Toda na obravnavi je obveljal Fiekert4#v "argument" in Je bil ta važen kos evidence enostavno zavržen. S tem je bil tudi zavržen argument, da ae Mooney v petih minutah—čaa med »II ' kanjem in eksplozijo—ni ni a« «L hlrllH ym »I»««. M Mallk* ***** ml M M »Mi« m Ul. tajulllv^ xü.'áüll t* * mJ M MÍUU1. m Mm«J»IIH» vsa rairotMM cM* vm1«>h)i ? «I «m*-clonlstom. Preiskovalni sodnik A. R. Shaw je to Tzjavo vrgel iz zapisnika, čoš, da to nima nobene vrednosti pri tuj zadevi. Mooneyjav odvetnik (i. T, Davis ga je zavrnil, da hočo vreči Iz zapisnika vsako stvar, ki Je prid obtožencema. Billings je zttnikal, da bi bil policijskim (Kiročnikom (ioffom "govoril1 o bombah," Pri ua vzkrižnem Izpraševanju je pri znal, da v preiskovalnem zaporu ni skušal nlčimur prikrivati, ket je bil mnenja, da l>o najprej prišel na prosto, ako bo (»oštenn govoril. "Aele 2«. julija (191*1), ko so mi pričeli groziti in suvati, sem se pričel zavedati, da me skušajo omrežiti. Ako bl bil vedel, da je bil policijski komi sar White prej v službi Pacific (las A Klectric kompanlje, bl bil omreženje prej sumil." ket cesti <>6 kraja, kjer gs kale slika, do kraja eksplozije. Eksekutiva ADF suspendirala deset unij (ffstfslj»vsn)a ■ 1. »trasi.) Je rekel fJreen. "Kksekutlvft Je priAla do zaključka, da ne more dovoliti gradnje tekmovalne or-ganIzarl|e v oflrielno priznani družini organiziranega delavstva, niti toleriratl brez Izgube lastnega ugleda aH pa brezpogojno kapitulirati kakšni munj-ftinukl skupini, kstero tvorijo člani (unije), ki so v odprti re-volti proti demokratični proce duri ln volji večine, katero je Izrazila zadnja konvencija fed«. racije." Obtožene unije Je "prosekull-ral" pred eksekutlvo John P. Frey, načelnik kovlnsr»kegs de-I»srt merita ADF*. Voditeljem ixl-Inira Je očital, da m* |n>«lulujeJo "arogantnih meti»d diktatorjev ter zvijačnih ln uenkmpuloznih metod kskšnega MsrhlsvelltjS.1 l^mtas Je primerjal z Mu «««»I I-nijern, li/iwarda |m z Machiar vellljem. V svoji f»bti»znici pravi hrt*y. da liewisf#v ndlf»r ne akuša organizirati ne#>rganisiranih delavcev samo v maanih industrijah. marveč tudi v drugih industrijah. Za ta "sktrin," ta dek». katerega bi morala vršiti fede- racija, je eksekutiva pripravljena razdvojiti ameriško delavsko gibanje, in sicer tako globoko kakor nI bilo Ae nikdar razdvojeno. H suspendiranjem In iiklju-čenjem teh unij bo blagajna Ameriške delavske federacije prikrajšana sa flO.OOO na mesec. "kar pa pri naa ne šteje, kadar gre ta principe," Je Green odgovoril reiHirterjem. Hekol je tudi, da je ek»ekutlva prejela "čudovito malo protestov" od unij proti suspendiranju "rebel-nlh" unij. Huspenzija bo stopl-lu avtomatično v veljavo ft. aep-tembra, ako prizadete unije do takrat ne razpuste Odbora ta industrijsko organizacijo in prenehajo z delom za organiziranje milijonov iMNirganiziranih delavcev v masnih in drugih industrijah. Odjemalci plačujejo za burbonako propagando New York.- -OdJomalBl elektriko, plinu. In drugih "javnih posing" no lanako leto v državi Now York Indiro&tno prlsjievaM 84170,000 za burbonsko in untl-delavsko propagando. Po |>oro-čllu državne regulacijske komisije so Javnonapravne družbe namreč toliko prlatievale ta članarino ln "prlNiievke" raznim INidJetnlškim |iropagandističnim organizacijam — trgovski zbornici, National Civic federaciji, Kdison Klectric institutu in podobnim organizacijam, ki so v boju t organiziranim delavstvom In pridno (Migljajo "prukucuške" ideje. To vsoto so družlie pri* piHsie "obratnim stroškom," kar (NMiieni, da so Jo plačali odjemalci. *Sta*a (fcnersl Frsnrlaro K rane». vod|a fašiallčnlh rebelev v ftpa nI JI. _/ mi Ali ota naročeni aa dnevnik Troavrto"? PodpIrtjU ivoj Ust! . . P10SVMTA Čudno zeleni lasje, ki jih Itn« U Kristus v oljnati barvi! «Nikakor niso n spodobni zeleni travi, ali, če se izrazim posebno točno: mastni travi na polju. Hel čisto pravilna opazka, prav posebno mastni poljski travi . . . Dolga vrsta miselnih zvez mi je v tem hipu mimogrede begnila skozi glsvo: od zelene trave k tistemu mestu svetegs pisma, ki pravi, da je vse naie življenje kakor trava, ki se posuli, odtod k sodnjemu dnevu, ko bo vse zgorelo; nsr to majhen skok k potresu v Lisabonf, nazadnje pa sem se domislil špsnakega pljuvalnika iz medi in peresnika iz ebenovine, ki sem ga vi-v del pri Ylajali. Ah da, vse je bilo minljivo! Kakor trava, ki se posuti! Nazadnje se vse konča s štirimi desksmi in perilom za mrliče — perilom za mrliče pri perici Andarsen, vež-na vrata na desno ... Vse to se mi je v tem obupnem trenutku vrtalo po glavi, ko se je gospodinja pripravljala, da me požene iz hiše. "Saj ne sliii!" je vzkliknila. "Pravim vam, da b§ poberite iz hite! Samo da veste! Zdi se mi, vrag me vzemi, da je popoln norec U človek! Takoj glejte, da se ml »pravite s poti— in • tem konec besed!" Pogledal sem proti vrstom, ne zato, da bi žel, o nikakor zsto, ds bi šel ; prišla mi je drzna misel: če bi tičsl ključ v ključavnici, bi ga obrnil in se zaklenil z drugimi vred, da bi mi ne bilo treba iti. Popadla ms je histerična groza pred tem, da bi me postavili na cesto. Toda v vrstih ni bHo ključa in tako sem torej vstal. Nobenega upanja več! Tu hipoma se je vmešal glas mojega gospodarja v ženski no kričanje. Osupel sem obstal. Isti človek, ki mi je bil še pravkar pretil, je zdaj — čudno dovolj — stopil na mojo stran in dejal: "Ne, to ne gre, ponoči se ne smejo poditi ljudje iz hiš. Za to te lahko kaznujejo." Jaz nisem vedel, če jo lahko kaznujejo za to, jaz bi ne mogel povedsti tega; toda nemara ja bilo tako, ženska pa se je hitro premislila, se pomirila in ni več bevskala vame. Položila Je predme celo dva koščka kruha z maslom, toda nisem jih vzel; Iz gole hvaležnosti do moža jih nisem vzel in sem dejal, da sem že v mestu nekaj Jedel. Ko sem se slednjič podal v predsobo, da bi legel spat, je prišla ženska za mano, obstala na pragu in rekla glasno, dočim sp mi ogromne oblike njene nosečnosti štrlele nasproti: "To pa je zadnja noč, da spite tu, zapomnita «I to!" "Da, da!" sem odvrnil. Jutri se bo že nsšla kaks pametna misel glede prenočišča, če se pošteno potrudim. Kak kotiček se bo vendarle našel. Zaenkrat sem bil t*, samo vesel, ds mi to noč ni bilo treba ven. O Spal aem do pete, šeste ure zjutraj. Ko sem se vzbudil, se še ni danilo, vstal pa sem vzlic temu, zavoljo mraza aem bil legel spat popolnoma oblečen in ae ml zdaj ni bilo treba oblačiti. Ko aem popil malo vode ln čiato natiho odprl vrata, sem šel proč, ker sem ae bal, da ne bi spet srečal gospodinje. Nekaj stražnikov, ki ao imeli nočno aluibo, ao bila edina živa bitja, ki sem jih arečal na ceati; kmalu nato je prišlo par ljudi, ki ao ugašali plinove svetiljke. Potikal sem se okoli brez smotra in cilja, dospel v Kirkegade in nameril pot proti trdnjavi. Napol premrl in še zmerom ves zaspan, lačen, po dolgi poti ves slab v kolenih in hrbtu, sem sedel na klop in dolgo, dolgo predel predse. Tri tedne aem se živil izključno s kruhom in maslom, ki mi ga je dajala gospodinja zjutraj in zvečer; zdaj je minilo natanko štiriindvaj-aet ur, odkar aem zavžil zadnji grižljaj, lakota «je spet hudo glodala v meni in moral sem se kar najhitreje razgledati po kakem izhodu. 8 to mislijo sem na klopi znova zaspal. Vzbudil sem se vsled tega, ker je nekaj ljudi govorilo v moji bližini, in ko sem se zavedel, sem videl, da je že jaaen dan in da so ljudje že vsi pokonci. Vstal sem in šel. Solnce je vzhajalo nad holmci, nebo je bilo belo in nežno in v svoji radosti nad jasnim jutrom po teh neštetih mrkih tednik sem pozabil vse skrbi in bilo mi je, ko da se mi je prav pogosto že dosti slabše godilo. Potrkal sem se na prsi in si zapel tiho melodijo. Moj glas je zvenel tako bolno, tako zelo slabotno je zvenel in jaz sam sem bil od njega ganjen do solza. Ta kraani dan, to belo, luči pijano nebo je tako mogočno učinkovalo name, in pričel sem glasno jokati. — "Kaj pa vam je?" je vprašal človek. Nisem mu odgovoril, samo hitel sem proč in skrival obrsz pred vsemi ljudmi. Prišel sem doli na obalo. Velika jadrnica z ruskim praporom je lažala in izlagala premog; na strani sem bral napis "Copegoro". Poraz-tresel sem se s tem, da sem nekaj časa opazoval, kaj se je vrišilo na tej tuji ladji. Premog je moral biti že akoro izložen, zakaj jadrnica je lešala že devet čevljev nad vodo, vzlic balastu, ki ga je gotovo še vsebovala in ko so nosači premoga štorkljali s svojimi težkimi škornji po krovu, je votlo odmevalo v celi ladji.„ Solnce, luč, slana sapa z morja, vse to marljivo in veselo življenje me je okrepilo, da mi je iivo zaplaia kri po žilah. Zdajci sem se domislil, da bi nemara aadač tukaj, utegnil napraviti par prizorov v svoji drami« Potegnil sem torej papir iz Žepa. Poskusil sem oblikovati repliko za meniha, repliko, ki bi prekipevala sile in nastrpljivo-stl; — a ni se mi posrečila. Preskočil sem tedaj meniha in hotel Izdelati govor sodnikov skruniteljici svetišča; napisal sem samo pol strani tega govora in sem nato spet nehal. Ni hotelo leči pravo razpoloženje preko mojih besed. Dirindaj krog mana, petje mornarjev, ropot zavor i o neprekinjeno rožljanje železnih verig je tako malo sodilo v ozračje mrkega, trhlega srednjega veka, ki bi moralo nallk megli ležati nad mojo dramo. Zganil sem torej svoje papirje in šal. Ko bi zdaj imel vsaj prenočišče! Preudarjal sem in premišljal; a niti en sam majhen kotiček v celem mestu mi ni prišel na misel, kjer bi lahko prebil tudi vsaj eno kratko urico. Nič drugega mi ni pršostajalo, moral sem se vrniti v svoje staro domovališče. Krivil sem se ob tej misli in si venomer pravil, da to ne gre, a aem šel vseeno dalja in se vsebolj bližal prepovedanemu mestu. Seveda je to, da se Bog usmili, res, sramotno je, naravnost sramotno; a nič ni pomagalo. Niti najmanjše ošabnosti nisem poznal, smelo sem lahko izgovoril veliko besedo, da sem eden najmanj ošabnih ljudi, ki so dandanes na avetu! In sem šel. Zdaj pa aem vandar srečno prišel v tir in sem jasno začutil, da bom nekaj ukrenil, če se vse dobro izteča. Pred vrati aem postal in premislil še enkrat. Da, naj se zgodi, karkoli hoče, moral sem tvegati. Saj ae je vandar vse sukalo krog same malenkosti. Prvič je šlo samo za nekaj ur, drugič pa me Bog čuvaj, da bi ae še kdaj pozneje zatekel v to hišo. Stopil aem na dvorišče. Se ko sem atopal po tem neravnem kamenju čez dvorišče, ae niaem mogel odločiti in sem se pred vrati skoro okrenil. Stisnil aem vkup zobe. Ne, zdaj nikakega napačnega ponoaa! V najalabšem alučaju aem imel vendar Izgovor, da aem ae prišel poslovit, da rečem adijo kakor se spodobi in da se aporazumemo glede mojega dolga. Odprl aem vrata v predsobo. (DaUo prihodnji* i V. G. Calderon: Konjeva smrt ? i. V moji domovini aluži mesec ljudem, da izdelujejo slamnike in da jih spremlja na potovanjih. Zelo gibčne in božajoče roke so po bregovih rok nabrale traja, ki je še dovolj nežno, da iz njega spletajo ob mesečini slamnike, katere imenujejo po svatu "psnsmake". Nsjrshlejši aolnčni žarek bi povzročil, da se nežno traje prezgodaj otrdi in prepričan sem, da zaradi nočne izdelave teh pokrival vsi, ki jth dolgo nosijo, postanejo ačanoma malce meaečnt. Iz iatega razloga, ker se boje prehudega atdnca, potujejo ljudje ponoči preko peruanakih puščav, ki Jim pravijo "paramos", tioapod in goApa Santivanova, mlada zakonca, sta se odločila, da potujeta v (ienetke. kakor ves svet. Tods ker Je ob tem letnem čaau v luki mestcra Mollendo morje preveč nemirno, sta se odločila za pot od Arequipe v pristanišč« llo. Tri dni potovanja naravnost akozi pesek ali gričevje (tega je dvajset let. letala ao medtem vse spremeni- u . . . ). Dvoje aamotnih zaljubljencev v žarki moaečini, to bi moglo služiti kot izbrana podoba ženi-tovanjakuga potovanja, če ne bi bilo mračnega okolja teh pu-ščavakih pokrajin. Vse naokoli neakončna peščena planjava, ki ae še kadi od aolnca in kjer poganja mrtvaški kaktua svoje zvite rogov i le, zadaj pa paradoks zasneženega ognjenika, čigar srd je še viden po tleh v obliki luknjičavega kamenja. Nobenega zaznamovanega pota nikjer, prenizko nebo ubija popotnika a svetlobo ali ga obtožuje z zvezdami in kot edina druščina dremav Indijanec, ki ae premika brez busole in brea kažipotov čiato naravnost, kakor tica Mivka. Mlada zakonca sta vzela a seboj na pot dovršan primer avoje vrste, eitookega vodnika, ki je prišel iz globine Sierre. Vsako uro si obnovi založaj kokinih listov v ustih in grgraje a polnimi požirki loka iz buče aladkorno žganje. Dvojni strup ga dela bi-strovidnega in mračnega. Nikar ga i* ne povprašajte po ničemer drugem kot za pot. Preplašeno ae bo popraskal po ušivi glavi ali pa po nogah, kjer ga mučijo zajedavci. Te čudovite živalce ae odlikujejo z graditelj-sko umetnostjo, ki ae ji še noben naravoalovec ni mogel dovolj ns-čuditi. V nogi izdolbejo podkožne votline in boleče hodnike, ki se pogoatoma aeaedejo, pri čemer odpade košček pete ali me-zinček, toda Sebastian, vodnik, se zato n« zmeni v motnem polenu, v katerem poteka Indijancem življenje. Sicer ao mu pa prah in kamnite ceste utrdile noge. da ao kakor la granita. Na njih brezobličnih nabreklinah bi brez telave lahko pritrdil o-strogv a krvavimi kolesci. V nedoločni puščavi, katero prekinjajo majhne zelenice oljk, aa Je zdelo vse kakor neke vrste prav posrečenega bega v Egipt. Spredaj je vodnik, ki je akoro aaapal, visel nad vratom mezga, nato zakonca na počaanih konjih, tri razpotegnjene sence na pcaku, katerega prehudo obseva mesec. Kar obaeati bi hotel človeka In ga ne zapusti, ve« «rebrn, kakor cirkuški obroč (in ne moreš skozenj!). O polnoči in ob š«atih zjutraj so se uataviU in pojedli nekaj živeža, ki ao ga skrbni starši zlotlll v torbe: pečene morske prašičke, pripravljene t drobnim belim poprom, ki vaa ne- usmiljeno Kge po ustih, če takoj ne pjjete koruznega piva in ne pokusite mandljevih kolačkov, spečenih v obliki golobčkov svetega duha. Pobožne nune jih gnetejo in pri tem iamolijo natančno določeno število očenašev in avemari) . . . Vodnik ni hotel pomagati pri tem kmečkem obedu. Kvečjemu je jedel sam koruzne storže, ki ao bili edini kruh njegovih prednikov. Da bi prespali prevroči dan, je iztekr nil enega tistih starih zapuščenih mMnov z nizkimi vrati, kamor solnce ne prodre. Tam vlada vonj kot v divjaškem stanu: po plesnivi slami, po vlagi in živalskem znoju. Zakaj treba je bilo skozi nizka vrata privesti v mlin tudi živali. Ti razumni konji spe a popotnikom in ga, če je treba, -grejejo, kadar pred zoro zaveje preko zemlje zadah po ledu in nemiru, da ae popotnik vea oblečen in otrpel v svojem širokem plašču, v katerega je zavit? prebuja in podrhtava. Ob strani Indijanca, ki po bratsko objema mezga in dru&no smrči z njim,, moreta mlada zaljubljenca čakati dneva ne da bi drhtela, razen od poželenja. Ob sedmih zvečer je solnce zahajalo in trojica popotnikov ae je odpravila, ko ao pojedli nekaj žgočih morskih prašičkov in dvoje lepih koruznih stortev, ki so bili tako lepo shranjeni v svojih vlažnih tokovih. (Na bledem obzorju je rdečkasti mesec pokazal avoj sokrvičaati hrbet in živali ao pričele rezgetati, kakor da v zboru kličejo na pomoč. Vodnik je čepel na tleh kakor čarovnik in molel obe roke navzgor, da ae je zdelo, kakor da čara. (Z glave, ki mu je čudno sivela, zakaj redki Indijanci so čisto belolasi, je označil neznano silo, katero predstavlja v puščavi veter. Treba se je bilo po-žuriti, zakaj bili so ie kasni in živali so težko stopale proti vetru, ki se je dvigal. Naenkrat Je kobila gospe San-tivanove pričela trepetati na vseh «štirih in napol počenila na prašno cesto. Gobec je režal in nozdrvi so se ji vihale akoro po človeško, kakor konjem, kadar trpe hude bolečine. Z milino, ki je ne bi bil nihče pričakoval, jfc vodnik otipaval padlo Žival pO livotu, ji vlil na jezik kanec žganja — in a tem je bilo konec njegovih živino-zdravniških sposobnosti. Sprva sta zakonca ljubeznivo, nato pa z udarci z bičem skoro make kruto poskušala pripraviti kobilo, da bi vatala. Videti je bilo, da ni bila* več pri moči in vodnik jima je razložil, da se bo treba podvizati, če nočejo ostati vso noč brez strehe v viharju, zakaj najbližje zavetje je oddaljeno dobrih deset ur poti. Tedaj je gospa Santivanova pričela strašno jokati in njen mož ji je moral z neštetimi nežnostmi dopovedati, da ne morejo ostati in skrbeti za bolnega konja. Iz usmiljenja so pustili poleg živali dosti detelje in nato — Bog pomagaj! Pota so polna okostij, ki se v nočni razsvetljavi prikazujejo od da loč kot čisto bele rože ali pa majhne tičje kletke. Ko sta po peruanskem načinu sedla na konja, žena za možem, sta ae ustavljala vaak trenotek in se obračala in ameraj huje jima je postajalo. Žival je razumela in ž« od zelo daleč zagnala kratek in preaekan krik, ki se je na tej planjavi brez konca slišal kot ihtenje čisto od blizu. Konj je napol dvignil sprednje noge. tako kot kvadrige na vodnjakih, kakor da občuti vso grozo smrti in njegov rezget je postajal popolnoma otroški. Zdaj se je začui kakor glas poln upanja, nato kot zbegana blaznost. Glsva j« bila obrnjena strmo v nebo in griva skosmans kakor Magdalenini lasje. Gospod San-tivan, ki ni mogel .več prenesti tega, je dvakrat s revolverjem ustrelil konja v glavo. Njegova ljubka žens si je v silni grozi lakrivala oči. Videl je, kako ae Je žival zgrudila na peaek in tišina ae je raalila kakor plima prav do luninega roba. Končno «o mogli mirno zadihati. ne da bi slišali za seboj kakor minilo žalost u mrtvaški rezget. Lepa gosp« Santivanova, ki je mirno aadela na konju za avojim možem, je ihtela na njegovem ramenu vso dolgo nočno pot Dvakrat ali trikrat se#je Indijanec obrnil, prijezdil k nji in JI ponudil čutaro in ae silno čudil, ko je odklonila. Ta človek is Sierre ja vedaC da ▼ alkoholu najdeš pozabo aa vae, celo za smrt. Mlin, v katerem ao ae ob šestih, ko je solnce že grelo pesek, ustavili in legli spat, je bil čudovito podoben prvemu. Bil je, človek bi skoro dejal, prav isti, prav tako kot vaa pokrajina naokoli, kot mesec in peruanska puščava. Enoličnost, ki kar obsede človeka in mu gre prav do »srca, kakor prokletatvo brez u-panja, združeno a bojaznijo, da ga ne bo nikoli konec. Ce bi se še drugi konj tako zgrudil! Treba bi bilo vso dolgo pot prehoditi paš, slabotni vodnikov mezeg ne bi mogel nositi dveh. Živali in jezdeci so že spali tesno drug ob drugem, ko so zaslišali' butanje ob lesena vrata, katera so trdno zadelali. Veter, bres dvoma. Gospod Santivan je prižgal vžigalico, da zbudi vodnika. To je bilo težko. Prav tako, kakor če hoče» prebuditi v življenje mrtveca, ki bi se predramil Is prav takšno spako namesto obraza, kakor Lazar, ko ja spet stopil med žive. Toda komaj je bil Indijanec ibujen, je bil takoj preudaren. Z razumnim pogledom se je ozrl na revolver, katerega je gospod Santivan držal v resnici in aveto-val naj nikar ne odpro. Človek nikoli ne ve, koga sreča na teh potih. Ostali so tiho in laaje so aa jim naježili od strahu, loputa-nje je pa postajalo vse bolj divje. Zdelo ae je, da so se prebudili prav vsi duhovi bližnjega hriba in da tako obupno ječe, d* je bilo slišati kakor aamo škripanje zemlje, katero grebe nizki veter, ko prakopicevaje se gradi peščene dvorce, mesecu v zabavo, bi dejal Gospa Santivanova je klečala na tleh in sa križala po čelu, u-stih, po prsih, kakor v smrtnem strahu, zakaj ti kriki so bili gotovo hudičevi glasovi. In nenadoma je njihov edini konj, ki ga je prevzel strah ali je podivjal od hrupa, pričel butati a kopiti in z glavo na vao moč ob zaprta vrata, kakor da jih hoče razbiti. Z divjo besnostjo je odgovarjal nočnim krikom in mlada zakonca sta se tiščala tesno ob zidl, da jih kopita ne bi zadela. Končno ja a silnim naporom raztreščil vrata in se rezgetaje pognal skoznje. In tedaj ae je kot prikazen, oblit z znojem in krvjo privlekel po vseh štirih, kakor ranjen vojak, konj, katerega ao mislili, da so zjutraj pobili. Pod žgočim eolncem se je mukoma privlekel prav do sem, da ne bi moral poginiti čisto sam aredi peščene puščave. Sicer je pa kmalu izdihnil, na kolenih in z glavo v naročju goape Santivanova. • V Benetkah, kjer sam srečal zakonca, sem razumel, da jima je sleherna lepota in sleherna radost za zmerom odvzeta: v svojih najneinejših ljubavnih nočeh sta nenadoma zaslišala smrtni krik umirajočega konja. Krenberger: Lepi mož Kure brez vzgoje Meščanka kupi na počitnicah od kmetice košarico jajc. Zde se ji drobna, pa pravi kmetici: "Kaj ne morete vzgojiti kur tako, da bi nesle debelejša jajca?" o Kdaj začne? — Človeštvo bo živelo kulturno življenje 40,000 let. — Zanimivo. Rad bi le vedel, kdaj začne. Dolžnikov aamogovor — Ne preostaja mi drugega, nego obesiti se in prodajati koščke vrvi, na kateri »torim smrt. To mi bo morda pomagslo ns noge. Dober nasvet Kmet: Moje polje je t>olno krtin. Sam ne vem. kako bi prišel krtom do Živega. Meščan: Nič Isžjega, tlakujte polje, pa ne bo več krtin. Tragika — Najbolj tragično je. če za-proai fant ,aa roko svoje Izvo-Ijenke. pa občuti pri tem samo nogo njenegs očeta. Mešani občutki Docent: Izraz "mešani občutki" vam lahko definiram takole: Mislite si. da pozvonita istočasno pri vaa denarni piamonoša in krojač, ki mu še niste plačali obleke. Gospod Heinemann je proti koncu meseca štel denarce v mošnjičku in našel v njem — veliko praznino. Saj ni čudež, ko je bil pa obsojen, da si je moral zavezovati najdražje ovratnice, da je moral oblačiti najdražje avilnate srajce, obleke iz angleškega blaga, da si je moral natikati najimenitnejše rokavice, obuvati dragocene čevlje . . . Zanj je bilo najdražje milo skoraj prealabo, najimenitnejša voda za lase je bila komaj za njegove kodre, brivsko kremo so morali zanj posebej naročiti iz tujine, kaditi je moral samo najdražje cigarete in smotke in njegova denarnica je — dišala po tiaočakih . t. Seveda je samo dišala. Gospod Heinemann je sklenil svoje račune. Bil je lep mož, tega se je dobro zavedal, in če bi ae tudi ne, bi ga drugi o tem prepričali, zakaj od vsepovsod so mu neprestano peli o sami lepoti. In ta "priznani lepotec" je .večkrat zagrešil hudo račun-ako napako. "Za takšnega lepega in imenitnega gospoda, za moža vašega obraza je pač samo najboljše komaj dobro," so mu zmerom trobili v trgovinah. "Že svoji zunanjosti ste dolžni . . ." Gospod Heinemann je moral potovati samo v najimenitnejša letovišča in kopališča. V gledališčih in v kinematografih je moral kakopak kupiti zmerom najdražji sedež. V pisarni so mu le prevečkrat dali kakšno prav "častno" delo, plače mu pa zato seveda niso zvišali. Skratka: Heinemann je bil kakor izložba s priložnostnimi cenami. Ženske so mu laskale — ne ... njegova zunanjost jih je osvojila. Na vsak prst jih je naštel dobrih deset. Ljubavno ni bil kdo ve kako globok. Kako metulj je letal od druge k drugi, ne da bi res ljubi), "lepi mož" je zmagal, ne da bi moral osvajati. Taka reč pa ubije pravo strast in privzgoji rutino . . . , Edino, kar je bilo v njegovem življenju poceni, so bile ženske. Obdarovale so ga pri vsaki priliki, samo da bi ga nase opozorile. Dobival je knjige in slike, blazine in pregrinjala, tintnike in dragocene pivnike, skratka dobival je vse, kar je doma potreboval, celo ljubezen je dobival zastonj na dom. Moški so mu zavidali. Med vsemi znanci ni imel prijatelja. Ko je prišel v tista leta, ko začno postajati večeri dolgi in samotni, ko postaja hrana v gostilni slabša in dražja, ker ne tekne več, se je naš Heinemann odločil, da se oženi. Z "ženitvi-jo" je namreč mialil darovanje avoje lepote na oltar ljubezni do bližnjega. Katero naj si izbere? Kako naj izbere? Ali mar lepotico? Ne, Heinemann je predobro vedel, da lepota mnogo stane. Ne-kazno, grdo? Oje j, ljubosumnosti bi ne bilo nikoli konca ! Mlado dekle? Bogato vdovo? Ločenko? Staro? Mlado? Joj, kako šSk -i'«brat* Jo«e Giral, ¿panski i i težko je na sv\?tu. Heinemai globoko zavzdihnil. Tedaj ae je nenadoma n nil Lizike, prikupne, mlad pametne deklice, ki ga ni nk za mar imela. Hm, kaj bi bil, bi jo zasnubil? Njena mat že več let vdova, pridna žel je in trgovino ima tudi. Heinemann je «topil k nu in poklical gospo Kei.. vo. Lizika je dvignila slua "Z mano bi radi govorili! karite! Nak, to pa že ne!.., že po vsaki ceni hočete," je zika naposled začudeno "pa v nedeljo ob petih dne!" Nedelja! Heinemann je živčen in nemiren. Takšen sen korak ni kar od muh. Lizika ga je sprejela i odpeljala k materi. Potlej kakor slap zbrbrala: "Že vem, zasnubili bi me zato ste k mami prišli! S zakaj, ker bi pri meni k dobili. Jaz že ne maram mož, ki se preveč s seboj jajo; zmerom bi radi, da bi človek božal ko dojenčke, mlada sem še. Z mamo se čite, ta vas bo že razvadi panja imabe menda dovolj kla bi, da utegne postati iz še prida človek. Mislim manj lep mož, zato pa brl ši. Nu, moj blagoslov vam zagotovljen, tako — zdaj grem. Zbogom!" In že je ni bilo več. Mai snubec sta bila v pošteni gi. Dotlej vsaj, dokler ni mann jecljaje spregovoril: "Gospodična Lizika je pa na, prav gotovo ima prav, torej milostljiva hoteli iz napraviti brhkega moža . Gospa Riemer se je prikuj nasmehnila: "Brhkega moža pa že! N sva bot?" Ko se je Lizika vrnila, ii mamica odila po liker, je vragec se smehljaje rekla: "Niti boriti se niste hoteli me. Saj sem vedela, takšni je se zmerom poroČe samo i te rami." "Bržčas ... Skromnejše ko hčerke," je odgovoril H« mann, ki je zdajci vedel kaj če skromno življenje ... po skromni karieri svoje lepe nanjosti. UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P» sklepa IS. rodne kur««,« so l.bko naroči ns list Prosvsts Isj Maj« «dts, dm. tri, štiri ali pet članov is ras dnifine k «al naroMsL Proorots otaao aa m omako, aa tlaao nil aetlano is ene Mas -alaa. Kot pa tlaal šo plačajo pri osoomeata 11.20 ss tednik. ss !»■ *< MoJo k aarotalal. ToroJ sodaj al virako, ro«. ds J« Ust predrsi » S. N. P. J. List Proovota Jo vaša laotaiaa in «ol.no Je t »sok! droiioi i ki U rad «tal llot raok daa. Cono listu Praovou »o: la Ksaado IS.SS Za Cicero is Cbieaio Ja 1 tednik .............. I todaiks ............. I tednike in........... 4 tedni k« ............. I tednikov ............ .....HM sU Za Ural. Mara 1 todalk la.... t todalka la... I todalka la... 4 tednike la............... ljf • todalkov ta.............. b|4 Za Evropo Jo. IspolalU spodnji kupon, priloftito potrebno vnelo densrjs <>rder v plaaia la al aarWito Prooveto. llot. Id Jo vaša Ustnlaa. Pojaonlle:—Vselej kakor hitra kateri teh članov prvnsha biti sil to so p rosoli pro* od druftine la bo sabteval sam >l,t «oral Usti član Is dotttne druftiao. ki Jo Uko «kupno aarufsoa" Prasveto, to takoj nasaaniti upravailtvu lista, in obe no« dopis/o raoto lista Praovota. Ako toga ao štora, tedaj upra»»^ lotum sa «a vsoto narotaika. P«0«VtfrA. SNPJ, SSI7 Bo. Lawadnlo Ara. Ckkafo. HL Prilotoao pošilja» aaretalao u llot Praovoto vosto I....... I) Imo.........................................Ci dvaStra Uotavtto « tednik la ca pripišite k a»Ji aarotaini od I) Š) O !> .......... ft droavs * .......... it dro!t»s .........fl 4ra*" * . ft dra*'»