Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdaj, in odg. ured. FRANCE BEVK. cena oglasom: J. milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta i-Lfei?.:- M.r,: Ji* L. 1—. — Celoletna naročnina L. 15___ — Za inozemstvo L. 22.50. ^»sto IV.____GORICA, četrtek dne 20. avgusta 1925. st- 34. Posamezna številka 30 cent. danes že trde drugače da so „afne" iz ljudi .. . Opičji je svet prisegal, da iz opic smo prišli. Danes že trde drugače, da so »afne« iz ljudi. Če je res tako, dandanes svet izgledal bi tako, kot ga kaže ta-le slika, saj narobe bi ne b'lo. Opicam ljudje podobni so zelo današnji dan, naj bo ženska, naj bo moški, malo kažeta možgan. Le naj »afna« v fraku hodi, le naj smeje se v obraz rokoborcem, kratkolaskam, v družbi tej ne bo dolg čas. Poštno ček. račun. Conto corrente Bon la po»ta. V. II. -vrni Gorica. 20. avgusta. Odkar je Videm postal glavno mesto naše Beračije ali kakor se že danes imenuje dežela Težuli. so Gorici ob-Ijubovali vse mogoče, da jo povzdignejo. Res je. da smo od tedaj vit deli že mnogo zastav in slavolokov. tudi načrt za olepšanje gor. gradu je že dozorel v glavi in na papirju, a Gorica še ni povzdignjena. Če dvignejo take velikane iz dna morja, kakor je bila Luzitanija vendar ni vrag, da bi ne dvignili par metrov višje nad morsko gladino tudi Go« rico, saj itak izgleda kakor za: vožena barka. Pa ne gre in ne gre. Baje začenjajo s tujskim prometom. S takim namreč, ki prinese našim trgovcem in gostilničarjem, tudi kaj do. bička, ne takim, ki nam samo dvigne nrah in pokvari ceste. Baje je res imela propaganda za tujski promet lep uspeh. Pa kako tudi ne. Kdor hoče videti oblake cestnega prahu, ki ga fab vidra posebej še škropilni voz od »muniči-pjo«, ta mora priti v Gorico. Drugod pač vidiš blato, čutiš smrad, Neapelj ima ognjenik in Rim papeža— Gorica ima pa prah. JjVghjte — v resnici je dos šla vest. da pride v Gorico prvi tujec, ki misli kupiti za dve liri blaga (katere vrste se ni vedelo) in popiti eno paša-reto. Na Travniku so ga priča« kali zastopniki različnih kor* poracij, in so m:u ponudili repno kola jno na traku oslov-ske kože, ker je bil tako neumni, da je padel v past. Vsi gostilničarji in trgovci so stali na pragu in čakali, kam krene prvi gost, prva zarja Gorice, ki se s tistim hi. pom prične dvigati do nebo« tičnih višav. Ne bomo opisovali, kje ]e zapravil svoji dve liri in popil pašareto, da ne vzbudimo črne zavisti med tistimi, ki tega niso bili deležni. Naznanjamo pa obenem sladko vest, da so sklenili pri vladi, da bodo vsi vlaki stali v Gorici po tri ure (kar se je do zdaj godilo navadno med Gradiško in Rubi* jami), da bi morali potniki v mesto, da se mejfem spočije* jo od potovanja in pošteno pokrepčujo. S tem ne bo delal samo mestni tramvaj, kočijaži. avtomobili, ampak tudi celotno goriško brodovje sladoledar-jev, ki bo vozilo po posebnim Na potovanju. Po Lj. Toini — Karlo. Vozil sem se proti Bledu. Kupe drugega razreda je bil čisto natlačen. Zraven mene je sedel spoštljivo rejen gospod z dolgimi1 kotletami. očividno soprog obsežne dame, ki je tako strašansko dihala in močno dišala kot stara fajfa. Poleg sta sedeli dve mladi deklici, ki šta se neprestano smejali, jemali iz svoje potne torbice različne pokrajinske razglednice Sn si jih podajali druga drugi. Bili1 sta očividno hčerki srečnega zakona debe« lih polovic. Gospod s kotele-taimi me je neprestano skušal spraviti v pogovor. Moram pa takoj omeniti posebnost svojega značaja, ki je važna za vsakega, ki z menoj potuje. Sicer sem j ako dobrega in priljudnega znača« ja, ali kadar me v brivnici ali oa v vlaku nagovarja kak tujec, tedaj začutim nenadoma v glavi močno trganje. Če bi gospod s koteletami vedel, kai se vse takrat v moji glavi godi, bi bil molčal ih bi si ne bil upal pripovedovati ~\i„ da je zelo vroče in da bi bilo potovanje pozimi na vsak način prijetnejše, ker se mraza lažje ubranimo kot pa vro« čine. Nič n!i slutil in je prezrl, da je način, kako sem mu puhal v obraz dim, ki sem ga energično izvabljal iz cigare, nekoliko grozeč. urniku med postajami in travs ni kom. Če to Gorice ne dvigne v oblake prahu avgustovske vročine, potem je ne dvigne niti Čuk na paVci. Prezrl je celo tako nesramno, da mi je obljubil, pripove« dovati, nekoliko zgledov iz svojih popotnih dogodivščin, ki bi njegovo trditev podprl in nieno resničnost jasno dokazali. V tistem trenotku sem se spomnil, da sem doma obul težko okovane gorske čevlje. Počakal sem, dokler ni končal prvega stavka svoje povesti, nato sem ga sunil v levo nogo, da so se mu oči krog in krog zavile. Če /je mjisllil, da ga bom vprašal, če ga kaj boli, se je strašno motil. Molčal stem in sem zadovoljno, opazil, da ga je suro» vost mojega obnašanja dovolj poučila o jtlejainskfem stanju mojega razpoloženja. Kajti obrnil se je k svoji debeli1 polovici. »Pri tej vročini bli se lahko kaj boljšega, 'zmiailili kot pa potovati«. »TebS na ljubo vendar ne bomo šli po zimi na B|ed«, je odgovorila obsežna dania precej grobo. »Nu ja! Ali užitka tudi nimam nič«. »Oton, ali hočeš deklicam tudi to veselje pokvariti?« Vprašanje se je glasilo ta« ko grozeče, da bi si nihče ne upal odgovoriti »da!« Gospod s kotletamli si tudi ni upal. Naslonil se je nazaj, si popraskal nogo in pričeli brati novice. Njegova debela polovica ga je še enkrat črno pogledala kar je zadostovala, da, ga je potisnila v kot za cele pol ure Nato je dala potezam svojega obraza materinsko ljubeč iz raz in obrnila svojo pozornost na svoji ljubi hčerki. »Ela! Tlilka! Otroka,, kaj iiriata?« Starejša, blondinka, lep bon bonček, je potrdila njend vpila« sanje z nevtojažljivim smehom. % ; »Ah mama! Rudolfove kar* te!« »No, pokaži mli malo!« Ela ii je pokazala pisano karto. Sedel sem tako blizu, da sem mogel videti sliko. Debel študent, sedeč pri sodčku piva, v eni roki fajfo, v drugi kupico. Mama je brala polglasno: Vi še potite po gozdu in logu, jaz _oa znojim se pri mokrem tem bogu. Strašno je bilo, kako sta se nanovo zahihitali sestri! Debelušna dama se je dobroti jivo nasmchljala in me objela s pogledom, polnim materinskega ponosa, Vedel sem, da me hoče na« govoriti in sem sklenil, da ji v tem slučaju stopim na, nogo. Imela je srečo, da se je vlak vstavil in da so se odprla, vrata kupeja. Neki gospod je hotel vstopiti, ali debela gospa je energično posegla vmes, da ni pro* štora. Nastal je živahen prepir-ček, v katerega se je spustil tudi mož s kotletami. Jemal je pogum iz zavednosti, da stoji na strani svoje žene. Začetkoma je samo pomi* gal, nato je prevzel on glavno besedo, nazadnje se je tako razjezil, da ga je morala soproga braniti. »Ali možiček! pomiri se vendar! Ti si vendar strašen v tej jezi1...« »Nak! Marjanca, kuga boš ti, le pust use pr' gmah! Kuga, iaz ne pustim, dab' pršva kaka krava bHzu in b' ne dava gmah«. In zopet je rjovel proti vra« tom kupeja: »Kuga pa prauzaprau mislite? Kuga pa vam pade u gua« uo? Al' ne vidite, da sedijo tukaj dame? Te dame so pod mojim varstvom, an ste me zastopl? Jaz absolutno ne trpim ... Vi!...« • »Ali mož!« Debela polovica se ga je prestrašeno oklenila, kakor bi se bala, da bo ravnokar na praVil nekaj neizrekljivega. Energično se je strgal iz njenega naročja in vpil, da so se ji ušesa modro pobarvala. »U L'blani se splošno ozira lz nasprotovanja. »Kaj, tvoja žena je umrla. Katero bolezen je imela?« »O, ona je umrla iz samega nasprotovanja«. »Iz nasprotovanja? Pa kalko to?« »Kar tako. Jaz sam stal ob njeni smrtni postelji in sem ji govoril: Draga žena, nikari ne umri! — Tedaj se je ona obrnlila, pogledala ima srdito in izdahnila«. na dame. U L'blan b' se kaj takga ne primerilo, kuga, ste ' z'stopi? A se niste u Kran še nauči, kak' se z damam obnaša? Aber, vi se fleta' mot'te, če mislte. Jaz absolutno ne tr* piin...« »Mož, vsedi se! Prosim te...« »Nak, Mrjainoa! Zapovni si! Jaz mu'm že dau zastopt, kuga se prau Iblanska srajca! Bogami, an b'ga!...« V tem trenutku je prišel sprevodnik in poizvedoval, čemu tak hrup. Gospod zunaj mu je vse razložil. Sprevodnik pa je »konsta-tira'1«, da je v kupeju samo šest oseb, predpisano pa! jc, da je prostora za osem oseb. Potisnil je gospoda skozi vrata, jih zaprl in zažvižgal, nakar se je vlak premaknil. Gospod s kotletami se je nagnil skozi okno in zaklical uradniku z rdečo kapo: »Seveda! To je kranjska manira! Čisto po kranjsko! An b'ga, dab zletel v Savo!« Ko ni našel odgovora, se je naslonil nazaj in je gledal mu* čeniško okrog sebe, kakor da bi mu nikdar ne stopil na nogo. Opazoval sem novega sopotnika. Dobro rej en, svetlolas gospod. Njegove vodeno modre oči so gledale nerazumljivo v svet.. Na njegovih debelih prstih se je blestelo pet ali šest prstanov. Moral sem jih opaziti, ker je često dvignil svojo desno roko z lepo gesto na usta in se popraskal. Poskušal se je po vrsti vsem trem deklicam nasmejati, toda srečal je le mrzle in neprijazne obraze. Debela gospa ga je gledala s pogledi, ki so ga presunjali skozi in skozi Čutil se je zelo neprijetnega in hotel prekiniti ledeno mol* čanje. »Oprostite, gospoda moja, bil sem proti svoji volji prisiljen vstopiti v ta kupe in v resnici mi je žal, da s svojo navzočnostjo motim«. Nihče ga ni poslušal. »Lahko mi verjamete, da bi se rajši vozil v praznem kot v polnem kupeju. Še posebno, če se kadi. Jaz sem namreč tenor«. Pomen njegovih besed je bil velikanski. Vse,tri mlade dame so ga živahno pogledale, mama, pa si je gladila gube. ki so se jede kazat] na njenem čelu. »Ali ste vi pevec po pokli* cu?« je vprašala. »Seveda!«, je odgovoril gospod s pikami na obrazu, »Jaz sem član ljubljanske opere, če dovolite: Škrjančkovič Stanislav je moje ime«. »Ali greste mogoče na letovišče?« je vprašala debela dama zopet. »Da, Sem imel neke opravke pri mojemu kolegi Marja* nu Rusu tu v Kranju«. »Ali ste igrali v operi »Fik-torček Pisklež«. ki sem jo vi« dela zadnjič?« »Naravno! Marjan je pel bas, jaz pa tenor, če dovolite«. ' : ! ;! Začuden nemir se je dvignil v kupeju. »Ela! mama! Tilka! »Flik-torčku!« To je vendar božan* sko! In kako to pove! Ali ni sladek? O, mora nam kaj napisati v album!« »Otroci! Ne smemo- gospo* da s takimi stvarmi nadlegovati«. »Ah, mamica!« je prosila starejša »pomisli samo, kako bodo gledali naši doma na Vi* ču, če bomo imeli v albumu Pomenljivo. O zdravijenec (k Jičerki gospodinje). Vi ste rni tako lepo stregla med boleznijo, da res ne vem, kako naj vam poplačam. j I : > 1 : Gospodična. Jaz ne vem, kaj naj bi rekla, sicer pa že veste, da je moja zaroka razdrta in sem prosta. verz, ki ga je napisal resnični, pravi operni pevec. Prosim! Prosim! Gospod!« se je nagnila mehko k g. ŠkrjančeViču in ga pogleda z vsemi čari svojih oči. »Ali se ne boste hudovali?« je vprašala mati. »Ali proslim, kako morete kaj takega misliti? je odgovoril Stanislav Škrjančevič, čutim se neizrečeno srečnega, kadar morem storiti tako lepim mladim damam kako u* slugo«. Obenem je pogledal vsako s svojimi Vodeno modrimi očmi in se ji prijazno sladko nasmehi jal. Gospodična Ela mu je sra* mežljivo ponudila spominsko knjigo in svinčnik. Vrtel ga je v roki in gledal v strop. »Če bi le vedel, kaj vam napišem?« »O prosim! Nekaj, samo da bo! Eno vrstico. En verz«. »Mogoče kaj iz Wagnerja?« Stanislav Škrjančevič je iz* govoril ime tako. kot bi se pisalo s tremi »a«. »Sijajno! Da, to bo prekrasno!« »Tako mi je žal«, je rekel, »da se bom moral na bližni postaji posloviti od tako ljubezniva družbe. Ali saj res, vii boste veseli, da se je vsiljevec umaknil«. »O, kaka škoda! Mama! Ah moj Bog, kako morete mi« sliti!?« »No gotovo sem nekoliko motil«, je mislil tenor s malim poklonom proti gospodu s kotletami. Ta je čutil, da mora nekaj rečj. »Ah. pardon! V resnici ni* sem nikakor slutil, spoštovani umetnik, al...« Ni mogel več naprej, kajti njegova žena ga je vrgla z o* Prijatelj, rešil si i Mm!1 (Po L. Simonu priredil Karla). Bil sem namreč štatist v tejatru na Dunaju in sem nastopal pri vsaki žaloigri, na najsibo pri vsaki komediji. Čisto vse jih znam na pamet. Ah, to> so bili lepi časi takrat, kaj vse sem doživel in dosegel kot štatist! — Občinstvo se je vedno veselilo, če sem nastopil jaz v kaki igri. — Tako smo nekoč . igrali na Dunaju neko žaloigro — ne vem več, kako se je že imenovala, bila pa je j ako lepa! V petem dejanju je prišlo do neke bitke med Rimljani in Grki. — No, omeniti moram, da takrat še nisem vedel, da so bili kdaj Rimljani in Grki na svetu. Slšal sem pač, da so razen Kranjcev na svetu še Nemci, Rusi, Hrovati in Italijani, ali Rimljanov in Grkov ni- sem poznal. V žaloigri torej sem bil jaz voditelj Grkov in sem stal s svojo vojsko, ki je štela osem mož, za kulisami, pripravljen, da takoj planem v boj. Rim* liani pa so stali pripravljeni na odru. Čakal sem s svojo, osem mož močno vojsko, da me pokliče režiser .na oder. Nenadoma zakriči po nemško: »'Raus Griechen! Raus Griechen!« (Ven Grki!) Jaz ga gledam, on gleda menfe: »Raus Griechen!« Jaz pa sem mislil, da je rekel »kriechen« (plaziti se) in da me1* ni, naj se priplazimo na oder. Vležem se torej takoj na tla — včemer mi je; sle* dila moja vojska, broječa osem mož — in se lepo priplazimo po vseh štirih na oder proti Rimljanom, ki so se pač kraljevsko veselili. Toda, ploskanje ob-. činstva, da bi vi slišali! Nihče izmed najboljših igralcev hi ta večer tako ugajal kot jaz s svojimi osmimi Grki, — Nekoč drugič smo zopet igrali neko žaloigro. V tretjem dejanju je bil glavni junak ubit in morali bi ga pozneje ubitega prinesti na oder. No- baritonist, ki je pel to ulogo je bil preveč komoden, da bi se pustil vlačiti po odru. Zato sem moral doigrati do konca njegovo vlogo jaz, ki sem mu bil obenem tudi zelo po* doben. Vleči bi se moral na nosilinice. Storil sem. Nato so me pogrnili z veliko plahto in režiser je še pripomnil: »Odeja mora truplo popolnoma pokrivati! Da mi ne odkrijete nosilnic!« Vse dobro! Pride prizor, v katerem me bi morali prinesti na oder. Zgodi se! Ležal sem sredi odra, dobro pokrit. — Nenadoma stopi neki igralec k nosilnicaim in poje: »O! Da sem ubil moža, ki me ponoči je tatinsko zalezVal!« — in da bi pokazal truplo cesarju, mi je potegnil raz glavo odejo in ležal sem odkrit! Saprament, sem pomislil, režiser je vendar rekel, da mora odeja truplo čisto pokrivati! Povlekel sem torej čisto mirno odejo nazaj čez glavo! Tedaj se je začelo-! Občin« strim pogledom zopet nazaj na blazine. No in ker je vlak obstal. Staničiav Škrjančeviič se je dvignil in poslovil z nebroj prikloni in krepkimi stiski rok. Zamahnil je veselo s klobukom, ko smo se Odpeljali naprej. Gospodična Ela mu je mahala z robcem v pozdrav in šele čez dolgo časa je stopila od okna. »Škoda, dal je že izstopil!« »On bi gotovo še ostal, če ne bi nekdo tako surovo ne nastopal proti njemu«, je re* kla mama z velikim povdar-kom. Gospod s kotletami se je poglobil v časopis, ki ga je branil pred ostrimi pogledi soproge. »' »Bog ve, kaj je napisal v spominsko knjigo?« je vprašala Tilka. »Ah, da, v spominsko knjigo!« Ela jo je odprla in čitala: »Spoštujte umetnike, če hočete, da bodo vaše li* vade polne rož«. »Kako lepo! Kako globoko!« so vskliknile hčerke. »To je iz Wagnerja«, je pri* pomnil njih oče in pogledal čez oasopis. »In je očiten opomin, da se ne smemo tako surovo obnašati proti božanskim umetni* kom!« je rekla mama. Gospod s kotletami pa se je hitro potuhnil za časopis. Janez Tolmač. Ob izbruhu svetovne vojne je odšla neka stotnija bivšega 97 p. p. na bojišče. Pred odhodom je poveljnik, neki nemški stotnik, nagovoril vtv jake v nemškem jeziku, ta* ko*le: Burschen! Shevvarze Woi-ken z-iehen am politischen Horizonte. Verhiillt euch in den Mantel der Tapferkeit und folgt dem Ruhme eurer Vater nach. Gedenket, was ihr eurer Fahne geschworen habet; wer diesen Schwur bricht, verfallt in die Hande der rachenden Naemesis! Feldwebel Slovenisch! Janez, ki je mislil da je prav razumel prestavi: Fantje! Gospod gautman so reki, de se zbiraj a črni oblaki in de buo dež. Zatu se v montle zavite pa se ruma na pite. Pu- MALO POTRPLJENJA. »Ma, gospod, vi ste sedli na moj klobuk!« »Malo potrpljenja, počakaj* te minuto, da prečitam ta-le članek, potem bomo pogledali, čigav je!« NAPAČNO RAZUMEL. Tramvaj! Gospa: »Zakaj niste ustavili, ko sem vam dajala znamenje z roko?« Sprevodnik: »Ah, gospa, sem mislil, da mi pošiljate po* ljube«. m!isl'te, kaj ste vašem Franc* kam oblubil'; tist ke bo to pr'sego prelomu, ga dubi rek-ii u ngsunterof icir Nemeček v ruoke! Nadčloveški smeh. — Stotnik, ki abotnosti ni razumel, se zadere: Was lachen die Kerle? Das ist eine verfluchte Indolenz! Feldwebel (narednik): Tiho! Gospod gautman so rekli, da se ne sme smejat, kdor ni Dolen'c. »Tubili«. TOD A.... Pisatelju »Povejte mli res* nično, kaj mislite , o moji drami?« Kritik: »Nikar me ne vprašajte, ste prevelik orjak«. MED PRIJATELJICAMI. Gospodična Goska: »Ti, kako lepo je biti soproga oficirja? Koliko časti in okraskov !« Gospodična Šema: »Gotovo in poleg tega še godba pri pogrebu!« [Nova uganka. Moj starejši sin je dvakrat toliko star kot moj mlajši, jaz sem petkrat toliko star kot moj starejši sin in moj oče je dvakrat starejši od mene. Če prištejemo še leta moje matere, imamo skupaj 149 let. Moj oče bo v 20 letih toliko star kot sva danes jaz in moja mati. Koliko let ima vsak izmed nas? Kdor bo izžreban, dobi v dar knjigo. Rešena uganka. Kako spremeniš 666 v drugo za polovico od tega večje število, ali za tretjino od tistega, ki nastane? Cisto enostavno. Napiši 666! Dobro! Zdaj pa list zasukni in dobiš 999. ' Pa si se tako dolgo mučil z glavo. Prav so rešili: 1. Anton Kmet, Trbovlje. 2. Milan Paušič, v. Morejli 3. 3. Anton Uršič, Polhovgradec. 4. Pipan Danilo, Preserie. 5. Masten Gabrijel iz Vojščice. 6. Marija Golež, Maribor. 7. Karel Malalan, II. Bistrica. 8. Bašin Anton. Volosko. 9. Bizjak Andrej, Kal. 10. Pertot Boris, Maribor. 11. Sovš Mirko. Tržič. 12. Franc Kravos, Scorcola 205. 13. Za5 vrtanik Leopold, Kanal. 14. Šuligoj Josip, Kanal. 15. Savelli Josip, Sem-pas. 16. Caharija Dragica, Nabreži-na. 17. Adela Čokeli. Trst. 18. Pav-či Horvat, Col. 19. Rosa Josip, Št. Vid. Izžreban je bil Milan Paušič, via Morelli št. 3. UŠI. Neka kmetica je prišla v lekarno po prašek proti ušem. Dejala je, da je dekla molzla kravo in je pri tem zapazila, da ima uši. Lekarnar ji je dal prašek, mejtem pa je prišla lekarnar jeva žena in začela sta govoriti, klepetanja ni bilo konca, da je pretekla ura, ko sta se govorjenja željni žen* ski poslovili druga od druge. Tedaj je dejal lekarnar: Vzemite še en zavitek pra* ška, samo eden bo zdaj premalo«. »Pa zakaj?« »Zato ker s.o naše uši med tem časom že davnaj stare matere postale«. Sezija nesreč. Prvi. »Kako se drznete prileteti na moj trebuh?« Drugi. »Kaj morem jaz zato, čg me je vrgel ovinek v jarek«. Prvi. »Ali — prosim vas, kako se vi vedete. Jaz sem bil preje tu nego vi...« stvo se je nepopisno radovalo, da sem tako dobro zadel svojo ulogo, iin mi je to svoje priznanje razodevalo v burnem ploskanju. — Tgdaj m.i povleče drugič igralec odejo raz glavo — no — tedaj pa je zraste! moj umetniški ponos, vsedel sem se kvišku in zakričal igralcu: »Nehajte vendar enkrat z neumnimi šalami.. režiser mi je vendar rekel, da moram ostati čisto pokrit!« Nato sem zopet legel nazaj in povlekel mirno odejo čez glavo. —- Čuj te, takega ploskanja še živ dan nisem čul. Betetto, Šimenc. Marija Veta in Putjata so bili že večkrat zelo aplavdirani), a tako kakor jaz takrat, pa še ne. — Toda, pustimo to, čas je, da mislimo na našo žaloigro. Igralcev mi milosti j ivi gospod ni nič angažira1! — poiskal seru si jih torej sata med našimi domačini kmeti —• pod mojim vodstvom mislim, da bodo že za siilo igrali. Žaloigro sem spisal jaz in napravil sem jo čisto kratko in jedernato. Nastopa nalmreč neki hudobnež, nekak intrigant, kakor pravijo pri gledališču, ta zasleduje nekega čisto nedolžnega človeka. Jaz nastopam kot njegov rešitelj, prebo* dem hudobneža in rešim tako neddlž-nost — to ie vsa stvar. GLAS {za odrom): Da, da, gospod Zamošnjak so že tu, kar naprej! ZAMOŠNJAK: Aha! Že prihajajo moji igralcj! (odpre vrata). Kar notri, kar notri! No. "edaj bomo pa stvar opravili! 2. PRIZOR. Zamošnjak, Miha in Peter. ZAMOŠNJAK (ju pelje pred občinstvo): No, kaj pravite? Ni to lepa dvojica umetnikov? Za žaloigro kakor ustvarjeiia! (In fantoma). No, čujta! Povej ta m i po pravici, ali ste že kedaj videla kako igro? OBA (smeje): Nje!! Na-a!! ZAMOŠNJAK: Nič ne de! Takoj bosta razumela! Pazita torej; m isti ta si. da zasleduje neki popolnoma propal, hudoben človek čisto nedolžnega. Ali si moreta to misliti? MIHA: Na-a. PETER: Ja, ja! ZAMOŠNJAK: Aha! (kazoč na Petra). Ta bo! Talent! Že razumeva! Ta j e jza propalega, hudobnega moža kakor ustvarjen! PETER: Kdu? J'st? (dvigne roko). Vi, tega s pej n'pcstim dvak't rječt, drgači.... (pokaže z roko kot bi hotel udariti.) ZAMOŠNJAK (mireč ga): Ali Peter! Pa saj ne mislim zares! To je samo.... samo šala! MIHA: Ma vejste kej. P'jter ne pozna špasa! Van kar udari! PETER: Ja, udart pej znam! (Dalje.) Jaz plesnivi starec sem v senco zbeži i al, ter vrste ti spisal in Čuku poslal. Prav k sreči porosil je dežek hladan, da ženskam osvežil bolj golo ie stran. Da solnce vipavsko sežgalo res ni vseh bedr, plečet in vseh suhih kosti. Res mnogo od ženskih bi še načečkal, a urednik me starca kar v koš bo zagnal! Gostilna ,,prl Oslu". Gost: Zadnjič sem se pomotil. Šel sem k vašemu sosedu, ki ima tudi napis »pri Oslu«. Krčmar: Nemogoče! Kako se morete zmotiti! Jaz sem pravi Osel. oni tam je slepar. Mlj >..!,! H ;; Ji j ( 4..} Spisal: Čvekalov: Razstava Mili plečet (15. avgusta v Logu pri Vipavi.) Po sejmu sem hodil omame pijan, polglasno sam s sabo čvekal tja v en dan: Zašel sem li? Morda sem v Afriki že? Povejte mi vendar, vi božji ljudje! Pred leti, ko bival sem jaz še doma, oblečena bila dekleta so vsa. Zdaj — sveta nebesa, glei tukaj, glej tam, dekletam boš videl celo doli v hram. Debela plečeta, tam rebro suho. in gosje vratove, kosmato nogo. To vidi se ženski od zadnje strani, od spredaj — na i urno vsak fant zamiži. Ker videl boš žensko res golo do popka, da mene, še starca, po trebuhu robka. Po svetu res videl sem ono in to, spričujem vam z mojo zdaj sivo glavo: da tako nagoto le mesto ima, kjer ženska brezdelna jo drugim proda. A kmečkim dekletom njih pridne roke odrežejo kruha, to vsakdo že ve. A moda, da skoraj bi vzel jo hudič, na sebi nosile obleke res nič. dekleta ne bodo, pa tudi žene enako z dekleti kar nage lete. Hudiča, če vstvarjen si prav iz lesa. te gane, ko tofko boš videl mesa; ter bele, rujave in črne polti, ni čudno, po žilah če vre ti že kri. POGOVOR NA KRIŽ- POTJU NA BANJŠICAH ^4na; Viš ju, pa čje si bla? Sa si naštimana, kokr na majnc! Mica: Ki prašaš! A ni ta puot za u Garicu! Ana: A, u Goric si bla! Ki' si ukupavala? Mica: A vaj malora, ki ti čem kupovat ! No krilo an pa an dolenje s špicami s'm kupita an pa an buštin. Naš ta stari je tak špikulant! Samo 100 lir mi je dau. Je reku, da sa mi je ukupu že 6 kril an 3 pare šuolnov od božiču, da ki čem še j'met. Ana: J'st srn pa ukupla že v pandiljek, kar sm mislna. — Pa kaicete j'maš zidane? Mica: Ja. Sa druzih na nuo-si nobena več! Ana: Benj, u nedilju bo fanj! Dab' le d'žja ne blo! Ma so fanj naši puobi, da na? pravjo bal. Nas je trkaj to na Benjšcah, lahko bi usaka nedilju plasale. Mica: J'st samo komej čakam. Muoj mi je reku, d'a mu muorem dat kaku špilu za šjair pu, adnu pa za na klobuk, ad-nu pa za na korat. Ana: Sa tudi muoj mi je reku, da nej mu le prnesem štabu, da buo i'mu monkor štiri take špile. Vsi čejo j'met. Mica: Moram jet. Bom mogla še jet must an pa turku za večerju strgat. Ana: Zbuogata. Mliica! — Ti, mi posuodiš škarje za ri-cote? Mica: Ti že prnesem sama. Zbuogom! Ol0f In Vidi. Sva fantiča mlada se skupaj dobila, da pesem bi lepo tu vam izročlila. Ker sta razpoloženi za se možiti, pa daimo se Čuku zdaj priporočiti. Rada bi vedela, kol'ko sta stari, a da ne bosta preveč lagali. Ker mi zdaj hočemo vedet resnico, ako pa tudi ta list gre v Gorico. Čukec v Gorici bo vse raztolmačil, samo ne glejte, če v koš vas bo stlačil. Menda res da nisva prav bistre glavice, vseeno nas ljubijo mlade deklice. Zato se želimo še z vami seznaniti, sladke poljubčke za vas le ohraniti. Če bosta se deklici v nas zaljubili, ni gvlišno, da ne bi se kdaj poročili. France in Uršič. Zakaj? Zalo. Zakaj sklepajo učenjaki, da izhaja človek iz opice? Zato, ker poseduje v veliki meri njeno najznačilnejšo lastnost: posnemanje vsake neumnosti. Zakaj je vojaščina potrebna? Zato, ker bi drugače imela država premalo stroškov in preveč denarja. Zakaj pošiljajo k nam učitelje iz Sicilije in Kalabrije? Zato, da se bodo naučili slovensko od naših otrok. Zakaj še pošiljajo k nam učitelje iz Sicilije in Kalabrije? Zato, ker jih je preveč v Kalabriji in Siciliji in je tam preveč šol in preveč nezasedenih mest. Zakaj sta se Pasič in Radič združila? Zato, da se bosta zopet razdružila po znanem latinskeiji pregovoru: Pax parat bellum (mir pripravlja vojno). _ Zakaj jč denar? Zato. da ljudje umirajo od pohlepa po njem. Zakaj je gosp. Valerija vprašala Marico da naj ji obriše nos? Zato, ker ie bila potrebna, ker ni imela robca. Zakaj krojač in malavar nista mogla priti do sporazuma zaradi dveh stolic? Zato, ker je bila Maksova učenost oremajhna, ker ni mogel šteti od l do 2 ali pa si je predstavljal, da so vse St. Peterske stolice napravljeni zani. ..... J.... vt. Iz vojaškega življenja SANITETNIH REVEŽEV V PARMI. Trobenta. Ta-ta-ta, »sveglia«. Hitri skoki iz zaprašenih »brand«. polglasno šepetanje, šumenje, skoro še-iest ozkih rekrutskih hlač — mrzlično in naglo umivanje, nato pa en sam skok k »taškapanom«, panjoka, gaveta, kafra.... Spet zadoni hripavi glas trobente., ki odmeva po pustih hodnikih tihe vojaške bolnice, v kateri se mehanično giblje 130 sanitetnih revežev, ki so prisiljeni poslušati najrazličnejše -mastne naslove, prihajajoče iz ust avanziranih bedakov. Brzo tekanje ozkohlačih ramazar-jev, ki so že v naslednjem hipu vsi obdani od praha, ki se vije krog njih, da se ti zdi, da vidiš čarovnice, ki jašejo skozi oblake na svojih brezo5 vih metlah. Vedno novi prizori se vrste drug za drugim v zelo kratkih presledkih. Dolga vrsta Vojaških pisarjev, z zelo svetlo hlačno zadnjico, katera je podobna petdeset svečni električni ob-lonici. Za njimi pa ponosno — pardon — sključeno stopajo zdravniški, v bele jopiče zaviti, po vsem telesu se tresoči adjutanti, ki se neznansko boje pržona, katerega pa ti reveži največ okusijo. Po večini so to bivši medicinci, doktorji in akademiki, srednješolci, torej vsi zelo ponesrečeni tipi — izbrani osli. Zunaj se čuje rahlo drsanje metel — v uradih tiho, nervozno škripanje starih peres, ki švigajo z neznansko brzino do papirja deviški belini, o-skrunjajoč jo in puščajoč za seboj tuberkulozne, bakterjologične, gono-koške in slične učene in neučene zdravniške izraze. — Karakteristična, a nad vse nerazumljiva, elegantno - mačja pisava študiranih zdravnikov da misliti ubogim funijem, ki jim žalostno kloni glava nad debe? limi, obširnimi registri. Ta nesrečna bitja žive še samo ob misli na že več tednov se vozečo in potujočo! denarno nakaznico, katera pa le noče in noče priti. Raport . . . Par bledih kapel, včasih tudi kak star vojak, ki ni znal, ali pa se je za hipu pozabil spoštovati vojaške trde zakone, sledi staremu marescialu, ki strumno koraka proti direkcijskim vratom, katera so ob takšnih prilikah vedno na stežaj odprta..... Cuj. smeh, ki se polagoma, v vedno bolj naraščajočih tonih spreminja v znani avstrijsko-oficirski grohot, nato pa popolnoma vtihne. Kratek odmor ... Sodba... S povzdignjenim glasom govori major: »Deset dni stroge ječe s postom — četrt litra ri-cinovega olja — consegna — konec, čuje se še udarec peta in tišina zavlada. Tu pa tam se še sliši zamolkel krik, kakega bolnika, katerega kožo mesari stari zarjeveli operacijski nož, a to se presliši, zaduši ga močni glas špitalskega zvonca, ki vabi bolnike, kateri so že napol ozdravljeni, k maši v špitalško kapelico. — Zopet pokoj. . . . Novi čisti glas trobente — mena-ža. Čuje se skrivnostno Topotanje »gavet«, iz katerih se kadi čudno dišeča juha, v kateri se je kuhalo in peklo zmrznjeno meso ameriških bizonov. Cmokanje ustnic. Poldan. Ta-tasta, poje že v nevem katerokrat trobentia . . . Silenzio .., Dve uri traja grobna tišina. Sveglia. Začenja se prejšnje življenje. Urni kazalec k&že pet. Na obrazili vseh se pojavi komaj yiden nasmeh — večerja in »libera uscita«. Hitri Koraki po umazanih trotoarjih, ne preveč lepo dišečega mesta, katero leži sicer na lepi veliki ravnini, a ko se sprehajaš po umazanih mestnih ulicah- se ti zdi, da ie to mesto ne- kak izpljunek starih Etruskov, ki so nekoč prebivali v njem. Korak se ustavi pred kinom. Kapele vstopijo — prične se predstava. Oči strme na veliko kvadratno platno, kjer se odigravajo strašni ali pa zelo smešni prizori, ki vzbujajo v kapelah obup, smeh, pomilovanje, obenem sploh vse, ki more in zna čutiti edino le mlad človek, kot je le kapelon. Ko se rekrutove oči napa-sejo ob teh »amerikanadah«, in ko te uboge sanitetne sirote izstopijo, jim že zadoni na uho disharmoničen glas trobente, ki naznanja deveto uro. Vsak se še oglasi pri apelu s krepkim ali nekrepkim »presente« in hajdi hitro v brando, če nočeš, da te zaprejo v špitalško klet med podgane. Psssst! Taaaa-taaaa-taaaa, zadoni žalostno poslednjikrat trobenta — mir zavlada po vsej bolnici, čuje se samo globoko dihanje plečekrižnih siromakov in pa tiho stopanje mladega še mlečnozobnega »serženta«, Pisma. IZ MONZE Došiljajo lepe pozdrave novi slovenj: ski karabirijerji fantje izpod Genove. Marinšek Andrej, Brezje; Simčič Filip, Ubeljsko; Lumber Franc, Sla-vina; Debevec Edo, Slavina; Ženko Ludovik, Slavina. POZDRAV IZ GENOVE. (Braniškemu prosvetnemu društvu.) Zelo nas je razveselilo, slovenske vojake tukai v tujini, ko smo izvedeli, da se je v našem rojstnem kraju oživela tudi naša mladina. Iz vsega srca, kličemo in želimo, da bi ustra-jalo in napredovalo. — Majdič Anton in Čehovin Franc. IZ FIRENZE pošiljajo tople pozdrave fantje vojaki letnika 1905, ki služijo pri 69. pešpolku »fanteria buffa« v Firenzi. Marinič Rudolf, Vedrijan pri Gorici; Kancut Franc, Vedrijan pri Gorici; Sardoč Franc. Prosek; Kropš Ivan, Idrija; Simoz Franc, Breginj; Seljak Anton, Idrija; Koren Jožef, Števerjan.; Kerševan Albert, Gradišče; Volk Jožef, Št. Vid pri. Vipavi; ki kot maček pazi in posluša-, če bi še kdo dovolil samo rahel šepet ali pa celo opazko; hitro bi bilo po njem. Zapisan bi bil in naslednje jutro bi bil gotovo sprejet v avdijenco pri g. majorju, kateri bi reveža obdaril, s porcijo »pržona«. Nepretrgan molk, nihče si ne dovoli, smrčati, tudi ko je seržant že davno odšel. Sedaj pa se začne v tej pravljični tišis ni naglo pikanje stenic, ki v vso čast svojemu rodu, izborno vrše svoj nočni krvavi poset. A glej čudo! Vendar iz ust teh bednih rekrutčkov ni slišati najmanjšega vzdiha. Potrpežljivost, ki se lahko primerja z Jo-bovo, ki je tako lepo popisana v »starem testamentu«. Spanje pravičnih se nadaljuje do petih ziutraj in potem se ponavlja spet vedno ista komedija, ki se ime^ nuje življenje vojaka v modernih časih ali boljše in natančneje: Iz vojaškega življenja sanitetnih revežev v Parmi. Lazar Franc, Skola; Berlot Ivan, Ka* nai; Makuc Jooef, Slapnik pri Lapu; Cepar Jožef, Gorenje Ležeče; Kobe-ro Miha, Kozana. Praviio. Pravijo, da se nahaja na Rakeku neka gospodična, »Bubbikopf«, katera se imenitno razume na kaliber 15. Pravijo, da je poizkusil neki ra-keški »Don Juan«, ubiti dve muhi na en mah. Pa glej ga spaka! Muhi sta spregledali nevarnost, se sporazumeli, ter prešli iz defenzive v ofenzivo tako, da se sedaj ubogi »Don Juanček« komaj otresa šrapnelov, granat, in kar ie še na svetu ostalih jezičnih dobrot, ter ie pri vsemu špa-su zraven se shujšal za par kg. Pravijo, da kdor je hotel plesati pri Bajti, se je mora! poslužiti sveče, nekateri so se celo poslužili manganela „Ta-pa-ta". P.-f.«*ja isto da ne bodo več držali „bnla", ker niso prišle „pupe" plesal s urvega Ben fala1. Praviio, da je v Postojni zmanjkalo pristnega terančka v vseh gostilnah, ker so se parkrat zagnale v njega rakeške pijandure ter ni popolnoma nič čudnega, ako se Postojnci jezijo nad tako bratsko požrešnostjo. Praviio, da je bil rakeški gospodine »Jaka«, oba praznika jako soliden. Čuk na palci se je hotel prepričati o istinitosti te solidnosti, ter je poletel na inšpicirungo v »Bakov« hram, ter konštatiral, da se je gospodine Jaka res držal jako solidno. Že je hotel od-leteti ter mu vpisati redki solidni praznik v »Kredit«, ko zagleda raz* očaran ne daleč od njega polno napol prebavljenih zemeljskih dobrot. Hitro je spremenil »Kredit« v »Debet « in ukoril javno mnenje s tem, da je poslal vsakemu naročniku Čuka po edno pratiko, v kateri je debelo podčrtal sv. »Urha«. Pravijo, da v »Herrengassi«, (seveda tudi na Rakeku), nestrpno pričakuje svojega fanta od vojakov neka gospodična, kateri se precej maje obljubljeni sv. zakon pod nogami. Ko je Čuk to izvedel, je prav po salamonsko vzdihnil: Nebo je visoko, a Macedonija daljoko. Praviio, da je služba obč. čuvaja v Lokavcu poverjena osebi, ki skrbno pazi, da se ne moti nočni mir. Pravijo, da je »prosveta« v Lokavcu na višku. Pevski zbor je že nastopil na predvečer šagre sv. Lovrenca ter zapel farovški kuharici podoknico. Na vsporedu so bile tudi skladbe domačih skladateljev, katere so bile zapete pod spretnim vodstvom s zares finim občutkom. Časti-tamo zboru, ki se je v tako kratkem času povspel do take mučeniške višine. Le tako naprej — v slavo »pro-sveti« in čast Lokavoanom! (Opomba Čuka: Da bom zamogel v prihodnje obširneje poročati o podobnih nočnih koncertih, prosim, da se me ob pravem času obvesti, da mi bo mogoče prisostvovati, ter tako doprinesti svoj skromni dar narodu na altar.) Pravijo, da nekdo v Lokavcu silno tišči med obč. stareišine. Govore, da je gospodek »ta namenjeni« kandi* dat na županski stolec Te ža prih. obč. volitve. Pravijo, da je nekdo pri procesiji na šagro v Lokavcu pozabil doma bele rokavice. Pravijo, da pride Čuk prihodnji teden na oglede v Lokavec. Praviio v Postojni, da je Hoteljam-ski šofer tako povišal cene avtomobilske vožnje, da so nekateri kar v avtomobilu obubožali. V Hraščah namesto »pišk« jim je morala biti zabavna hrana, ker ni bilo več denarja ljuba »repica« ter auto »stefleten-zug«. Kaj bode, ako bo ta kunštni soferček še vnaprej špilal to ulogo. Nevarnost bo gotovo pretila svojemu gospodarju, ker mali kapitališček misli na zgradbo »Hotela Rim«. Praviio v Postojni, da je naš Janko, odkar je čital jasno poročilo zadnjega Čuka, tako poparjen, da mu ni volja nikakor iti na solnce. Svoj kurji kotiček« je res bil pravilno naveden, ker se istega v resnici poslužuje in misli na zadnjič ubeglo »Danico«. Edino v večernih urah se skriva za Štefinska drevesa, ter sledi isto. Ali ona ljubi drugega . . . Srčna bolezen mu je pričela tako grizti nit živlienja, da je tudi pri telovadbi propadel. Prijatelji, njegovi pridni telovadci, ga očividno Dogrešajo, ter mu vedno, izrekajo pregovor, ki pra* vi: Eno bitje ljubiti na tem svetu, je nebeško — in to mu je še v večjo potrtost. Pravijo v Postojni, da ie tukajšnja frizerka dobila tretjega pomočnika, seveda srčnega pomočnika. Majhna nevoljnost vlada v brivnici, ker delo propada. Izrazil se je, da je »bankir« in to je bilo naši dami v veliko voljo. A, ko je nekega dne opazila, da on ni Izborno spričevalo, Ravnatelj., Včeraj sem vas sprejel v delo, danes pa vidim v vaši knjižici da ste pravkar prišli iz ietnišnice. Delavec. Res je, toda poglejte samo, kako izborno izpričevalo mi je napisal ravnatelj ietnišnSce. m iiikak bankir, temveč prinaševatelj t klopi na tržaškem »Ponte rosso«, je istega izbrisala iz srčnega hrama. Pravijo, da ie neka odslovljena dekla že po par dnevih prišla obiskat bivšega svojega gospodarja - oštirja na Trušnjem. Praviio na Banjšicah, da je neka dekla povpraševala okrog — ali ima njen gospodar gostilničar že »kako« izbrano. Pravijo na Ubeliskem, da so nekateri mladi pijančki. in nekateri Sproti požrv — v soboto po noči, po vasi po oknah pobrali cvetlice in rožice, in jih nanosili pred vrata v gostilno. To na zato. da se bo gospodar prihodnjič v računu zmotil ali vsaj pozabil, kolko litrov je prinesel na mizo. Pravijo, da so 15. avgusta prišle nektere ženske iz dežele v Maribor romat, druge so prišle fante gledat, tretje pa pit. Praviio, da bo od sedai naprej v Jugoslaviji vsaki samomorilec moral dati pismeno dovoljenje pred svojo smrtjo časopisom, da poročajo o nje- "i smrti, ker drugače časopisi po novem tiskovnem zakonu tega ne morejo Storiti: Praviio, da je v Jugoslaviji . upe-ljan 8 urnik, da gostilničarji in kavarnarji to naredbo razumevajo tako, da mota njihovo osobje, delati po 18 do 19 ur nepretrgano. V ostalih 5 ali 6 urah mora biti pa uslužbenec na razpolago gostilničarju ali kavarnarju, kterega trebuh boli ali pa če ga bolha upičl, da ga neguje ali pa ua grč po zdravila v lekarno. TMai in kako uslužbenci spijo, se ne ve. Vsekakor se nahajajo tudi taki uslužbenci, ki spijo, kakor zajci, z odprtimi očmi, ali takih je malo. Praviio, da se iz Jugoslavije izse* ljujejo deiavci, posebno pa invalidi v Belgijo in na Francosko zato, ker so v Jugoslaviji z davkom preveč obremenjeni. Pravijo, da sta bila pri zadnji kolesarski dirki prvaka dva člana kol. kluba »Perufta« ne pa »Edehveissa«. Pravijo,, da je neka gospica podala pisano izjavo, da ne agitira več za nobeno stranko in noben časopis razen »čuka na pal'ci«. Pravijo v Vrhpolju, da so neke zelo jezične gospodične ki vedno na cesti stojijo in ljudi opravljajo, pa da so one najbolj pridne, seveda v jeziku, to tudi Čuk ve. Praviio tudi. da iste gospodične tudi zato toliko govorijo, da bi se čimprej omožlle pa ravno zato se ne bodo; saj se vidi, ker se je bodoča tašča tako veseli, njenega jezika pa še najbolj. MALA UGANKA. Številka 101 mfira b tez brisanja postati zmanjšana. Torej: pripisati smeš, brisati ne! Kako to narediš? SEDJVtlJV^. Sedmino so obhajali, Ker vence so nosili So krepko se maštili In v pozno noč še rajali. Vse pilo je in pelo, Zdaj nehale so žalostinke, Vsak snel ie raz obraza krinke, In hvalil svoje delo! Ta bil je raznemu tovariš Orug ž njim je svetlo puško nosil Vsak kričat .ie in vseh prekosil, Ti lažeš, ti gsljfaš, slepariŠ! To bilo Šuma je vrvenja. Kot muhe v vinu so topili! Kaj prej zastonj so se solzili? Saj svet se vedno menja! Veselje vladalo ie v družbi T, oče ž njimi bil vesel, 'izabil je in pil in pel. Da sin umrl ie tujcem v službi. Ki bil edina mu opora "'a dom skrbel, ga. varoval In če kedaj, da zanj bi pal, Ali ne da s tem ga Izdati mora. Umrl, kot Sovražnik je. In pogrebe! prav so strili, Da hitro so zabili, življenja uničeno srce. R—a. Izpod Nanosa, So temne noči, to nič nam ne stri, ste deklice. zale in milih oči, zato pa se trudimo za vas zdaj vsi. Naj bo že Lojzka, ali Marlčka, to tlič ne, štori, da le liubezeti nam v srcu gori, pa zadovoljni smo fantje prav vsi. Janez in Lojze iz Vrhpolja, Janez: Lujze, kej vejš z kšn brus. Lojze: Nak, z kej ga boš pej nu-cov? Janez: Ah, sej vejš de so si use Vrhpolske klepetule že svoje jezike znucale. Lojze: Kej so pa dejle de šo si jh tku znucale. Janez: Nu sej vejš de samu zarat be, kso ti dali tistu vdlikvajne na tešto. Lojze: Veiš kej, Janez, dejva rajši naročit želejza za klepat, da jm jih bomo prej nmalu sklepali, ke brusi so dns dragi. Janez: Vejš kej, bo še bulši, kt želejza Tekcou nore jn tud bel hitru bojo sklepani jn pei brus ima tud en vetk. Lojze: Dobru se bova pej šla zment, kolk bo računou ot enga jezika za sklepat, nabrust in za na tr-du kit. Janez: Ja pej tu mrmo brž preskrb drgač bojo prabli na tvoje odlikvaj-ne. Pilil« VARhfl HALOZEH DENAR V J U C 0 5 LA VIJI ista pilila r. ar.. « o. z. v i o o re r e ih »roslorih v L j niklja rt i Mesttii trg. štev. 6 s rejemo vloge rta hra-nihie knjiSice In tekočI raCiitv, jih obrestuje po S % ter jih i/.plačuje takoj brez odpo vedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovoru. i!3 8 Fitili Alba Brachelto Nebiolo Barbtra Freisa Barolo Gran Spumante Duca d' Alba se dobe pri žganjarni na trgu Sv. Aniona 7 v Gorici. Babica avtorizirana sprejema noseče. - Govori slovensko. SLAVEC-TRST - Via Giulia 29 Trgovina v manufakturo ŠKODNIK ANTON Clorica - Via Seminario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, p :evidna pri nakupu bale bodi I Blago po nizki ceni, zadnji modi predaja za deželo, za Gorico pri semenišču v biši z desetico trgovec Skodnik Anton, znan povsodi. H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!* vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče. tfaaufakt ro, perilo, iidelarie eb^ke cenah brez konkurence kipite pri dobroznani Mose Via Ras^llo 7 - OOW@A - Via Rasteilo 7 Pravim Vam samo to ! Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winselman - Titan" in „Anker" ter dvokoles dobroznane znamke „Atena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro. Priporočam šivalne stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju pouk brezplačen. Edino slovensko zastopstvo Bianclli dvokoles. Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn. Priporoča se stara in dobro znana tvrdka Eli j a Cule Gorica, Piazza Cavour št. 9. Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo Št 11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo 3