Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Čeprav je delavcev v Tovarni pohištva Pameče iz sestava Lesne sedaj skoraj pol manj kot pred leti, na zastarelih strojih naredijo enako količino izdelkov. To pa za Lesnin holding očitno še ni dovolj, saj so 74 delavcev hoteli premestiti v invalidsko podjetje, čeprav bi še naprej delali za sedanjo tovarno in na istem delovnem mestu. Ker so se delavci s pomočjo Sinlesa temu uprli, do premestitve ni prišlo. Več stran 8 in 9 Pri dohodnini Svobodni sindikati dosegli zastavljene cilje Ekonomsko-socialni svet je to ^redo sprejel dogovor o zmanjša-ju obveznosti plačevanja doho-“n>ne za tiste, ki prejemajo mini-a|no plačo. Po tem dogovoru r”°tisti, ki so lani prejeli manj v; odstotkov povprečne pla-.•c v Republiki Sloveniji, v celo-n oproščeni plačevanja dohodni-4, ''-stim, ki so prejeli od40do dok 50tkov Povprečne plače, bo t #™n'na znižana za 70 odstot-d v. Estim pa, ki so prejeli od 42 x 45 odstotkov povprečne plana’^°hodnina znižana za 40 seHStutlcov' lo znižanje bi po be-, eaah državne sekretarke Miloj-^ Kolar pomenilo 4783 milijo-v tolarjev manj v državnem Poračunu. nLrfdstavniki vlade so najprej li n aSali, da bi to znižanje ve-v 0 Za letošnje dohodninske ob-dr? nost*’ tako da bi zavezancem k ,av.a Vrnila preveč plačano do-odl "'k-0 po Prijavi dohodnine in h ?cbl’ torej šele proti koncu pri-de|.njel=a *eta. Naj slabše plačani k avc> bi P« tem predlogu še do j„ Ca letošnjega leta in do pre-ti |U odločbe o dohodnini kredi-kijv' državni proračun. Gre za pri-rayjnL° ^000 tolarjev, kolikor je i!'ka med bruto in neto plačo. SD a. Predlog je za sindikate ne-'we,mJjiv’jc Prvi menil Dušan °l>e. Najslabše situirani, za katere so se sindikati z vlado že lani dogovorili, da bodo oproščeni plačevanja dohodnine, bi le-to plačevali še vse letošnje leto, akontacije dohodnine pa bi verjetno dobili vrnjene šele proti koncu leta 2001. Ker so nezadovoljstvo izrazili tudi predstavniki drugih sindikatov, je minister Tone Rop predlagal odmor, v katerem naj bi strokovnjaki našli kompromisno rešitev. Po polurnem odmoru je Dušan Semolič povedal, da so kompromis našli. Po njegovih besedah bo ob upoštevanju lestvice za znižanje obveznosti plačevanja dohodnine zavezancem za leto 1999 avgusta letos država vrnila polovico vplačane dohodnine, drugo polovico pa januarja prihodnje leto. Tak način vračanja dohodnine naj bi veljal vse do sprejetja novega zakona o dohodnini, to je verjetno do leta 2002. Ta dogo- vor morajo predstavniki ministrstev pripraviti za verifikacijo na prihodnji seji ekonomsko-social-nega sveta, ki bo prihodnjo sredo. V ponedeljek naj bi predlog uskladili eksperti. Kot je dejal Dušan Kidrič, predstavnik vladinega instituta za makroekonomske raziskave, ne gre za oprostitev plačevanja dohodnine, ampak za zmanjšanje davčne obveznosti. Zakon se bo zato imenoval zakon o posebnem in izjemnem znižanju obveznosti iz dohodnine. Čeprav bo treba še marsikaj preračunati, sedaj kaže, da bo vsa vplačana dohodnina vrnjena tistim, ki so imeli lani povprečno bruto plačo 68.000 tolarjev. Sedemdeset odstotkov je bo vrnjene tistim, ki so zaslužili kakšnih 74.000 tolarjev, 40 odstotkov vplačane dohodnine pa bodo prejeli tisti s plačami okoli 78.000 tolarjev. Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS Kot nam je povedal Brane Mišič, bo vlada ta zakon verjetno že prihodnji teden verificirala in ga poslala v državni zbor. Tako bodo Svobodni sindikati dočakali zakon, ki so ga predlagali pred štirimi leti, ko so se pogajali o prvem socialnem sporazumu. F. K. V 1 konomsko-socialnemu rH svetu je Dušan Semolič * -J poslal pobudo za poseben nadzor nad gibanji plač po individualnih pogodbah. Podatki namreč kažejo, da te plače rastejo hitreje kot plače po kolektivnih pogodbah. To je v nasprotju z voljo socialnih partner- Nadzor nad plačami po individualnih pogodbah jev, kot je zapisana v dogovoru o plačni politiki. V zakonu o minimalni plači in načinu usklaje- vanja plač, sprejetem na podlagi tega dogovora, tudi piše, da usklajevanje plač nadzirata Davčna uprava in Agencija Republike Slovenije za plačilni promet. Če bodo plače po individualnih pogodbah rasle hitreje kot plače po kolektivnih pogodbah, bo to treba ugotoviti in o tem poročati ekonomsko-socialne-rnu svetu. Ker je predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije v eko-nomsko-socialnem svetu Samo Milič Hribar ta predlog podprl, je bil sprejet. Ko se bodo plače po individualnih pogodbah spet povečevale hitreje kot plače po kolektivnih pogodbah, lahko pričakujemo razpravo v eko-nomsko-socialnem svetu. 2 št. 11 / 16. marec 2000 DRUGA STRAN Predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev upošteva predloge ZSSS Kot je pokazala razprava na seji ekonom-sko-socialnega sveta to sredo, je predlog zakona o zaposlovanju in delu tujcev med socialnimi partnerji skoraj povsem usklajen. Za Svobodne sindikate je pomembno zlasti to, da so predlagatelji upoštevali njihove predloge in pripombe. To še posebej velja za delovne migrante, za katere je sedaj v zakonu zapisano, da za njihovo prvo zaposlitev štejejo le primeri, ko pri vložitvi vloge nimajo veljavnega delovnega dovoljenja. Delovni mi- granti so osebe s stalnim prebivališčem v drugi državi, ki se najmanj enkrat tedensko vračajo v kraj stalnega prebivališča. Če bo zakon v predlaganem besedilu sprejet, njegove določbe ne bodo veljale za državljane članic Evropske unije, če bo z mednarodnim sporazumom omogočen prost dostop do trga dela in zaposlovanja in prost pretok storitev, ki jih izvajajo napoteni delavci (delavci pri tujem delodajalcu, ki izvajajo pogodbene storitve v naši državi). Kvota delovnih dovoljenj za tujce ne sme presegati petih odstotkov aktivnega prebivalstva. V to kvoto štejejo tudi delovna dovoljenja na podlagi mednarodnih sporazumov z državami, katerih državljani niso izenačeni z našimi državljani. V predlog zakona je vključena tudi zahteva ZSSS, naj pri odločanju o konkretnih ukrepih in rešitvah pri zaposlovanju in delu tujcev sodelujejo reprezentativni sindikati. Sindikat bo tako lahko zahteval omejevanje števila tujcev v posamezni regiji ali dejavnosti. F. K. SKEI pripravlja protestni shod na Ravnah Kot nam je povedal predsednik SKEI Albert Vodovnik, je ta sindikat že pred časom zahteval začetek pogajanj o kolektivni pogodbi dejavnosti. Če predstavniki delodajalcev na to ne bodo pristali, bo SKEI pač prisiljen postopati skladno s svojimi že večkrat preizkušenimi metodami. Ker je nepripravljenost delodajalcev za pogajanja kar nekakšna stalnica, je SKEI že pred časom sklenil, da bo najprej pripravil opozorilni protestni shod. Letos naj bi se kovinarji in delavci elektroindustrije zbrali na Ravnah na Koroškem. Ker so tam doma železarji, ki na svoje probleme opozarjajo že več let, je zelo verjetno, da bo shod zelo ostro opozorilo tudi za lastnike in upravo Slovenskih železarn. F K Veliko vprašanj o vštevanju vajenske dobe v pokojninsko dobo pa se nanaša tudi na čas pred letom 1996. V zavarovalno dobo se všteva tudi čas do 31. decembra 1957, ki gaje zavarovanec prebil na obveznem praktičnem delu (vajenstvo) ali na prostovoljni praksi (volonterji) s polnim delovnim časom. Po letu 1957 pa seje čas vajenstva štel v pokojninsko dobo le, če je vajenec imel sklenjeno delovno razmerje in je njegov delodajalec zanj plačeval prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako pa je bilo v obdobju od leta 1957 do 1996 le redko. Do vprašanj najbrž prihaja zato, ker nekdanji vajenci vedo, da so bili zanje v času vajenstva vplačevanj neke vrste prispevki. Ločevati pa je treba med prispevkom, na podlagi katerega teče pokojninska doba, in posebnim pavšalnim prispevkom za invalidsko zavarovanje za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, kije posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vsi dijaki in študentje pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah so namreč obvezno zavarovani za navedene rizike. Za čas tega zavarovanja pa se jim ne prizna pokojninska doba. Le če bi pri praktičnem pouku prišlo do invalidnosti, bi se upravičencem priznale nekatere pravice delovnih invalidov. PRAVNI §VETOVALEC Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS Štetje vajenske dobe v pokojninsko dobo? F1 ■ Vajenci, ki so v učnem razmerju in se na podlagi H' sklenjene učne pogodbe poklicno izobražujejo pri delodajalcu ter so dopolnili najmanj 15 let, so obvezno pokojninsko zavarovani. Zavarovančev del prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje zanje plačuje Republika Slovenija. Delodajalčev del prispevkov zanje plačuje izplačevalec njihove mesečne nagrade, ki ne more biti nižja od polovice zneska minimalne plače. Za 12 koledarskih mesecev učnega razmerja se jim prizna šest mesecev zavarovalne dobe. V pokojninsko dobo se šteje zgolj vajenska doba po predpisih o poklicnem in strokovnem izobraževanju od leta 1996 dalje. Z vsakim dnem postaja jasneje, da zakon o delovnih razmerjih ne bo sprejet v tem mandatu državnega zbora. S tem so najbolj oškodovani delavci, saj so zaradi tega slabše zaščiteni. Tildi če bi zakon določil kakšno od pravic, ki so sedaj urejene s kolektivnimi pogodbami, na nižji ravni, bi to bilo za zaposlene boljše kot sedanja zakonska ureditev, ki je bila sprejeta v času samoupravljanja i*1 družbene lastnine, meni Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS. Kakšna je sedanja ureditev delovnih razmerij? “Veljata nekdanji zvezni in republiški zakon o delovnih razmerjih. Oba sta povsem zastarela, saj sta bila sprejeta v času, ko smo imen samoupravljanje in družbeno lastnino. Zaradi tega v obeh zakonih manjka vrsta določb, ki bi delavce varovale pred samovoljo delodajalcev. Takšne zaščite delavci prej niso potrebovali, saj smo vsi imeli delo. O pravicah delavcev so prej odločali delavski sveti in njegove komisije, sedaj pa direktorji in uprave podjetij, praviloma brez posvetovanja s sindikatom-Problemi izhajajo tudi iz tega, da za kršitve pravic delavcev , ki so urejene s kolektivnim' pogodbami, niso predvidene kazni. Imamo prav? “Kršitve kolektivnih pogodb res niso sankcionirane. Delavci, ki se jim zgodi krivica, lahko pravico poiščejo na sodišču. Do pravnomočne sodbe poteče kakšnih pet, šest ali še več let. Če delodajalec do takrat ni šel v stečaj, delavec do pravice celo pride. Kako pa preživi do pravnomočnosti sodne odločbe, je odvisno le od njega samega. Zgodilo se je sicer, da so tožilci zaradi kršitev pravic delavcev iz kolektivne pogodbe ovadili posameznega direktorja, ne poznam pa primera, da bi bil kdo kaznovan.” So pravice delavcev razen v kolektivnih pogodbah urejene še v kakšnih drugih listinah? “D6" lodajalci vse bolj težijo k temu, da jih urejajo s splošnimi akti. Te akte enostransko sprejemajo direktorji oziroma uprave. Nekateri skušajo z njimi nadomestiti podjetniške kolektivne p°j godbe. Splošni akt pomeni bistveno slabši pravn' in socialni položaj delavca, kot bi bil, če bi10 področje v skladu z novim zakonom o delovnih razmerjih urejale kolektivne pogodbe. Delodajalci odpovedujejo kolektivne pogodbe pod' jetij, ker lahko s splošnimi akti določijo nižjo raven pravic delavcev. Predlog zakona o delovnih razmerjih pa možnosti, da bi delodajalci, če j6 v podjetju organiziran sindikat, delovna razmet)3 urejali s splošnimi akti ne dopušča.” Lani pred dopusti je bilo videti, daje ta z"' ko n usklajen in primeren za sprejetje v državnem zboru. Kaj seje zgodilo, da do tega ni prJ' šlo, daje bil zakon naenkrat skoraj povsem odprt? “Ekonomsko-socialni svet je ugotovil, d" zakon med socialnimi partnerji ni usklajen ih da gaje treba uskladiti.” Nekateri menijo, da bi morebitne nižje ravni pravic v novem zakonu o delovnih razmerjih sindikati ne mogli povečati na pogajanj1" o kolektivnih pogodbah. Se strinjate? “Prepoj čan sem, da smo sindikati bistveno močnej!il I iTl ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS- P t r*nv UN11 vKl1 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana » Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41 -232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRdd-Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Pri pogajanjih o kolektivnih pogodbah kot pri sPrejemanju zakonov. Velikost našega vpliva na vsebino posameznega zakona je odvisna od Svilnih okoliščin. Po zadnji stavki železničarjev sindikati v državnem zboru nismo mogli prodreti Ppav z nobenim predlogom. Podobno je bilo ta-krat’ ko smo sindikati demonstrirali zaradi poslanskih ugodnosti. V takšnih razmerah se nam je zgodilo, da poslanci niso bili pripravljeni sprejeti niti tistih naših predlogov, ki smo jih zelo °bro utemeljili in bi jih po mojem mnenju sicer sprejej j Resnici na ljubo je treba povedati tudi to, da dogovori socialnih partnerjev poslan-cev ne zavezujejo, le vlada jih je dolžna spoštovati. Spoštovanje dogovorov socialnih partnerjev je normalno v vsaki evropski demokraciji, pri nas pa še ni našlo domovinske pravice.” . J-e ki sodili pojavnih sporočilih, Je ml zakon o delovnih razmerjih neusklajen zlasti zaradi skrajševanja elovnega časa in črtanja nekaterih enamih prejemk0v zaposlenih. Dr-Zl' Mislim, daje boj sindikatov za Plačan odmor med delom boj za °slovo senco. Neresnične so trdit-ye delodajalcev, da odmor med de-P m ni plačan nikjer. Po poročilu vropske komisije o izvajanju direktive o delovnem času vse člani-ce Unije v svojih zakonih določajo najmanj 15-minutni odmor med elom, praviloma po štirih ali pe-' urah dela. Delavci na Irskem, v vstriji in Portugalski imajo po še-S 'j1 urah dela 30-minutni odmor. , pečina držav je v svojih zakonih I 0'oeila, da v času odmora med de-,0m delavci ne smejo zapustiti de-ovmh prostorov. Ti odmori niso uvedeni zaradi malice ali kosila, am-Pak zaradi počitka, sprostitve med elom. Številni delodajalci so za ta mor uredili tudi posebne prostore, Jei delavci lahko poklepetajo, tam dobijo tudi °kove in druge osvežilne napitke. V aša za malico in kosilo pa ne plačujejo v no-eni evropski državi. Slovenija bi, če bi želela P evz.eti evropski red, morala določiti odmor med e um, namenjen počitku.” delodajalci zahtevajo med drugim večjo mož-st Prerazporejanja delovnega časa, je to skladno Prakso v Uniji? “V vseh državah je delovni čas Zrv ^en na naJveč 40 ur na teden, le v Franciji asa 35 ur. Na teden je dovoljeno delati naj-■ c P° 48 ur, pri čemer je presežek dovoljeno ravnavati v obdobju treh mesecev. Naša sedanja ski 'teV torej slabša od dovoljene v Evrop-' uniji. Delodajalci tudi sami priznavajo, da avci, ki delajo v deljenem delovnem času, ni-J° pravice do odmora med delom, kar pomeni, a‘s° °ropani te pravice in izkoriščani, j, tališča naših delodajalcev so zato zelo od-1 -lena od zakonodaje in prakse v Evropi. De-j^uajalci namreč zahtevajo ne samo neštetje od- stitev Ali to pomeni, da v Evropi ne poznajo pogodb o delu za določen čas? “Za razliko od naše države so v razvitih državah pogodbe o delu praviloma rezervirane za strokovnjake in vodilne delavce, delavci za stroji pa so praviloma zaposleni za nedoločen čas. Delovno razmerje za določen čas je praviloma v interesu strokovnjakov in tudi delodajalcev. Zanimivo v naših podjetjih, kjer ima večina delavcev pogodbo za določen čas, je tudi to, da imajo šefi pogodbe za nedoločen čas.” Kakšni pa so bili eksperti Mednarodne organizacije dela, ki so nedavno pri nas ugotavljali, da imajo naši delavci preveč pravic? “O tem se lahko le sprašujemo. Tudi če so nas primerjali z le pri tem, kar bomo imeli zapisano v zakonu -torej manj, kot imajo delavci sedaj. “S tem se ne strinjam. Ker zakoni veljajo za vse, ne bi smeli vsebovati ravni pravic, ki jih nekateri delodajalci ne bi mogli izpolnjevati. Zaradi tega zakon lahko določa le pravice na ravni, kijih lahko uresničuje velika večina delodajalcev. Kar zmore uspešna Krka, je lahko za množico podjetij stečaj.” Kako bi lahko presegli sedanji pat položaj na pogajanjih? “Na pogajanjih morajo začeti prevladovati argumenti. Sploh pa zahteve, kot jih delodajalci postavljajo sindikatom, mi razumemo drugače kot oni. In tudi delodajalci naših zahtev ne razumejo tako kot mi. Če sem konkreten, mne- Gregor Miklič o tem, zakaj pogajanja o novem zakonu o delovnih razmerjih ne napredujejo Namesto odmora za malico odmor za počitek Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS med delom v delovni čas, ampak tudi spro-možnosti za uvajanje nadurnega dela in preurejanja delovnega časa. dj nasprotju z zakoni in prakso v Evropi je tu-jit Zauteva delodajalcev za odpravo sedanjih ome-VJ. Spanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. ®c|na držav namreč takšne pogodbe omejuje s (jjll|teri in pogoje. Poleg tega prepovedujejo tu-lo-Veri?enie sklepanja pogodb o zaposlitvi za do-Cen čas. Naši delodajalci pa zahtevajo prav to.” državami Vzhodne in Srednje Evrope, moram podvomiti o tem, da so imeli na razpolago vse potrebne podatke. Drži pa, daje interes delodajalcev razvitih držav imeti čim cenejšo delovno silo v državah, ki so izšle iz socializma, saj tako lažje disciplinirajo domače delavce in njihove sindikate. Zaradi tega nas ne sme čuditi, če predstavniki interesov delodajalcev v Mednarodni organizaciji dela govorijo o .previsokih plačah in previsokih drugih pravicah slovenskih delavcev.” Česa se lahko nadejamo pri sprejemanju zakona o delovnih razmerjih? “Kot sem povedal že na začetku, zakon sprejemajo poslanci, ki lahko dogovor socialnih partnerjev upoštevajo ali izigrajo. Če liberalistično naravnana vlada naših predlogov noče sprejeti (takšen primer je pravilnik o obratovalne času prodajaln), je zakon boljše prepustiti poslancem. Poslanci so pri prvi obravnavi upoštevali bistveno več naših predlogov kot vlada. Upoštevali so tudi več naših predlogov kot delodajalskih. Tako je naprimer za prvo obravnavo tega zakona vlada glede odmora med delom predlagala več variant, poslanci pa so sprejeli za delavce najugodnejšo.” Ali to pomeni, daje boljše, da poslanci sprejmejo slab zakon, kot da imamo še naprej zastarelo zakonodajo? “Prepričan sem, da smo sindikati veliko močnejši za pogajalsko mizo, čeprav smo dokazali, da nam lahko prisluhnejo tudi poslanci. Mislim, daje škoda, da skušamo sindikati v ta zakon za vsako ceno vnesti vrsto določb o pravicah delavcev, ki so sedaj urejene le s kolektivnimi pogodbami. Te pravice so praviloma urejene le s kolektivnimi pogodbami tudi v Evropski uniji." Nekateri opozarjajo, da številni sindikati za pogajalski mizo niso dovolj močni in da bo ostalo nja delodajalcev, da bo višja raven pravic delavcev povečala stroške dela in zmanjšala konkurenčnost, ni mogoče enostavno sprejeti. Stroške dela sicer lahko poveča gledano v absolutnih zneskih. Naj večji vpliv na zniževanje stroškov dela pa organizacija dela, novi proizvodi, novi trgi a Zniževanje stroškov dela torej ni odvisno le od plač in drugih prejemkov ter odpuščanja delavcev, kar počne velika večina naših delodajalcev. Sploh pa vemo, da so v industriji še presežni delavci. Tako je zlasti zaradi zastarele opreme in tehnologije ter slabe organizacije dela.” Nekateri ob tem opozarjajo tudi na mizico, pri kateri delodajalci sami sebi kljub vsemu temu postrežejo z zelo visokimi plačami. Je to prav? “Prepričan sem, da ni prav. Med menedžerji je treba narediti razlike. Če so podjetja poslovno uspešna in če imajo delavci dobre plače, naj imajo dobre plače tudi ljudje iz uprav. Če pa podjetje ustvarja dobiček z odpuščanji delavcev in kršitvami kolektivnih pogodb pa visoke plače niso upravičene. Delavci v Sloveniji in tudi v razvitih državah niso odgovorni za proizvodni program, tehnologijo, prodajo a Povečana dodana vrednost je v veliki meri rezultat razvoja in trženja, ne pa zniževanja stroškov dela. Sploh pa so le motivirani delavci lahko eden od generatorjev hitrejšega razvoja. Tudi če bi se vsi delavci v naši državi odpovedali vsem plačam in drugim prejemkom, dodana vrednost ne bi zrasla na raven manj razvitih držav Evropske unije.” Za kaj se v sedanjem položaju osebno zavzemate? “Da bi naredili vse, da bi bil zakon o delovnih razmerjih sprejet čim prej, čeprav realno lahko to pričakujemo šele v prihodnjem letu. Prepričan sem namreč, da sedanja zakonodaja delavcem škoduje bolj kot nekoliko nižja raven pravic od dosežene v kolektivnih pogodbah. Nov konsistenten zakon bi bistveno boljše ščitil interese delavcev in odprl možnosti za pogajanja v dejavnostih in tudi v podjetjih. Prednost seveda dajem pogajanjem v dejavnostih, kolektivne pogodbe v podjetjih naj bi bile le nadgradnja (višja raven pravic, ureditev posebnosti) kolektivnih pogodb dejavnosti. Kolektivne pogodbe dejavnosti bomo tudi bistveno lažje ubranili pred pritiski tujih delodajalcev, saj sojih navajeni spoštovati.” Franček Kavčič Kaj bo s slovensko živilskopredelovalno industrijo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo predvidoma čez štiri leta? Ali ima kaj možnosti za obstanek in kakšne korake bi morali v Sloveniji narediti, da bi jih izkoristila? Na ta vprašanja so iskali odgovore na posvetu O stanju slovenske živilskopredelovalne industrije in možnostih ob vstopu v Evropo. Organiziral ga je republiški odbor sindikata kmetijstva in živilskopredelovalne industrije Slovenije med drugim tudi zato, ker se v Sloveniji posveča kmetijstvu ob vstopanju v Evropsko unijo nesorazmerno več pozornosti kot živilskopredelovalni industriji. Na posvetu je stanje in možnosti ocenjeval dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete v Ljubljani in po njegovem ima živilskopredelovalna industrija Slovenije ob takojšnjem in ustreznem ukrepanju lahko sorazmerno dobre možnosti. Zelo pomembno pa je, da se resnosti položaja in potrebe po takojšnjem ukrepanju vseskozi zavedajo tako v podjetjih kot v interesnih skupnostih in na državni ravni. evropskih razmerah zadošča za manjše srednje veliko podjetje. V Sloveniji razen v pekarstvu in mesnopredelovalni industriji posamezne dejavnosti obvladuje po nekaj večjih podjetij. V Uniji pa srednje veliki proizvajalci hrane izginjajo, ostajajo le še velika in lokalno pomembna podjetja. Povezovanje gre v Sloveniji počasi, pri večini srednje velikih podjetij (za naše razmere) se na tem področju nič ne dogaja, menedžerji, kot meni Erjavec, uspešno branijo svoje stolčke. Svetla izjema je bila direktorica kranjske mlekarne ob združitvi z Ljubljanskimi mlekarnami, je dejal Erjavec. Politika ohranitve podjetja za vsako ceno je dobra, če ni druge izbire, na dolgi rok pa je vsekakor slaba. Naša zabloda, je dejal dr. Emil Erjavec, je tudi prepričanje, da izdelujemo boljšo Evropski uniji prednost, čeprav je dolgoročno gledano zelo pomembno tudi najti odgovor na vprašanje, kako usposobiti gospodarstvo za delovanje v izrazito konkurenčnem okolju skupnega evropskega trga. Glede na izkušnje drugih držav, ki so se v preteklosti pridruževale Evropski uniji, lahko slovenska živilskopredelovalna industrija pričakuje ob vstopu v Unijo precejšnje težave, posebej še, ker je po obsegu in ekonomski moči majhna, premalo povezana, še ne prestrukturirana in pod precejšnjo državno zaščito. Kljub pretežni usmeritvi na domači trg večina podjetij slovenske živilskopredelovalne industrije zaradi relativno visoke zunanjetrgovinske zaščite dosega sorazmerno ugodne poslovne rezultate. Toda ob vstopu v Evropsko Težka bodo piva leta Posvet Sindikata kmetijske in živilskopredelovalne industrije Slovenije o prihodnosti te dejavnosti po pridružitvi Evropski uniji Za ilustracijo in potrditev tega je Erjavec navedel Avstrijo, kjer so pred vstopom v Unijo vso pozornost namenili kmetijstvu. Toda večje težave j e imela živilskopredelovalna industrija, v kateri je propadlo precej podjetij, ker se pač novim razmeram niso mogla prilagoditi preko noči. Živilska industrija je preveč razdrobljena Ko je ocenjeval stanje v naši živilskopredelovalni industriji, je dr. Erjavec dejal, daje ta podobno sestavljena kot evropska in torej v Evropsko unijo ne bo prinesla ničesar, česar ta ne bi že imela. Značilnosti slovenske živilskopredelovalne industrije so njena razdrobljenost, zelo majhna izvozna usmerjenost, sorazmerno slab menedžment, nepravi in neučinkoviti lastniki podjetij. Škoda je tudi bila, da so se v času tranzicije sesuli solidni regionalni sistemi, kot na primer Pomurka itd. Za slovenski trg je značilna tudi dokajšnja državna zaščita, ki pa ni bila enaka za vse proizvajalce. Zato bodo imele dejavnosti, ki so bile v preteklosti najbolj zaščitene, na primer vinarji, mlekarji, proizvajalci mlevska industrija, mesnopredelovalna industrija (rdeče meso), ob vstopu v Evropsko unijo največje težave. Narobe pa je bilo v Sloveniji tudi to, daje ekonomska politika skušala za vsako ceno zaščititi podjetja pred propadom in ohranjati obstoječa delovna mesta, namesto da bi poskrbela za prestrukturiranje podjetij in odpiranje novih delovnih mest. Pri tem so politikom žal asistirali tudi sindikati in s tem škodili dolgoročnemu razvoju, saj branjenje stare industrije ni dalo pravih sadov. Marsikje seje le podaljševala agonija, naložbe v podjetja pa so praviloma bile na osnovi političnih dogovorov namesto na osnovi razvojnih ciljev. Erjavec je dejal, da bi enako velik vložek v živilskopredelovalno industrijo imel enak ekonomski učinek kot desetkrat večji vložek v kmetijstvo. Če vložka tehtamo po političnem učinku, bi bilo pa obratno. Vsa živilskopredelovalna industrija srednje majhno evropsko podjetje Pri nas še ni spoznanja, da nismo tako bogati, kot se zdi, in da je treba denar vlagati pametno. No, pri tem nam bo Evropska unija le v pomoč (čeprav, kot pravi Erjavec, ščiti predvsem sebe), saj je njeno stališče, naj se država bori za delovna mesta na podlagi programov, študij stanja in možnosti ter perspektivnosti. Leta 1998 je bilo v Sloveniji v tej dejavnosti 368 podjetij z 18.000 zaposlenimi, kar vse skupaj v hrano kot drugje. Ne moremo se privaditi preprosti resnici, daje kakovost le del tržnih pogojev in da je pri hrani razen v določenih sektorjih (denimo pri vinih ali pri mesnih izdelkih) pomembnejša cena. Za posvet sta dr. Emil Erjavec in mag. Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani pripravila gradivo na osnovi ene prvih študij o ključnih vprašanjih vključevanja slovenske živilskopredelovalne industrije v evropski prostor. Študija Slovensko kmetijstvo in evropske integracije ki je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega programa Zemlja. Sicer pa v Sloveniji še nimamo celostnih študij o stanju slovenske živilskopredelovalne industrije, njenih možnostih in učinkih vključevanja v Evropsko unijo. Kakšna je torej resnična konkurenčna sposobnost slovenske živilskopredelovalne industrije v evropskem prostoru, kaj ob vstopu v ta prostor lahko pričakuje in kako naj se podjetja, interesna združenja in država na pričakovane spremembe odzovejo? Ob vstopu v Unijo so mogoče precejšnje težave Ta trenutek jasnih odgovorov na ta vprašanja še ni, je menil dr. Erjavec. Prilagajanje kmetijske zakonodaje in institucij državne uprave ima v procesu približevanja unijo se bodo razmere moČn° spremenile, opozarja Erjavec in dodaja, da so tako pokazale tudi izkušnje držav, ki so se pridružile Evropski uniji. Za neprestruk-turirane panoge (glede obsega proizvodnje, njene strukture, stroškov proizvodnje in strategije) se lahko ekonomski položaj poslabša do te mere, da se porušijo trg1 v celoti in je ogrožen obstoj večine podjetij. Zato se bodo v podjetjih morali zavedati, da so odločilne za uspeh na evropskem trgu ustrezne priprave v podjetjih samih, ne pa zgolj predpristopne aktivnosti države. Ekonomska uspešnost živilskopredelovalne industrije zadnja leta nenehno upada. Povprečna donosnost je sicer štiriodstotna, vendar so razlike med dejavnostmi velike. Najuspešnejša je tobačna industrija s 17-odstotno donosnostjo (stopnja kaže na nenormalen tržni položaj, pravi Erjavec), pivovarne poslujejo z devetodstotno donosnostjo, mlekarne pa na primer samo z 1,2-odstotno, kar pove, da drsijo v krizo. Med slovenskim1 mlekarnami jih že zdaj vsaj pet nima nobene prihodnosti, vendar se bodo ohranjale pri življenju na račun kmetov (marže) še nekaj let- Položaj se poslabšuje Zaskrbljujoče je, da se položaj poslabšuje prav v vseh pogledih. čeprav je dejavnost v povprečju se sorazmerno uspešna. Toda že Več let se zmanjšujejo zaposlenost, kapital, dobiček, dodana vrednost na zaposlenega in celo iz-Voz> še posebej pa prihodek. Ker so podjetja premajhna, nepovezana, ker nimajo v celoti izkoriščenih zmogljivosti, ker imajo slabe menedžerje in so brez razvojnih projektov, so vse bolj nekonkurenčna. Problem je tudi v tem, da so kmetijstvo, živilskopredeloval-na industrija in trgovina vsak na svojem bregu, da torej ni za Evropsko unijo tako značilnih vertikalnih povezav. Takšne povezave so sicer v prejšnjem sistema bile, a so v tranzicijskih ča-, k®* smo že omenili, razpadle, zadružniki kot solastniki ali ve-C|nski lastniki v predelovalnih Podjetjih pa se zaenkrat le izjemo-obnesejo kot dobri gospodarji. Pri iskanju nove poslovne strategije menedžment in lastniki še mso usklajeni, ugotavlja Erjavec m dodaja, da se tako država kot Podjetja ukvarjajo pretežno z normativnim prilagajanjem Evropski UnPi- Usklajenost predpisov je seveda nujen, ni pa zadosten pogoj Zd uspešno vključitev naših pod-■JeuJna zahteven evropski trg. Trete 0° usposobiti (modernizirati) o mate, zelo pomembna pa bo , ' Prava tržna in upravljalska strategija. Dobički niso veliki, So Pa lahko stabilni Slovenska podjetja so doslej na-^ opala predvsem s strategijo di-erzifikacije, proizvodnemu pro-gramu dodajo nove izdelke, ne Puščajo pa starih, zato se trg in Proizvodnja še naprej drobita. Naša Podjetja namenjajo tržnim in raz-ojmrn raziskavam neprimerno Janj sredstev kot evropska, zla-‘ 1 glede na višino sredstev. Ali bi azalo proučiti smiselnost ustano-1 ve tehnološko razvojnega cen-ma za živilskopredelovalno indu-nJo ? Težava naših, za evropske zmere maljhnih podjetij je tudi st CI?k C*a zmorejo mnogo prenizke ' roške za uspešno promocijo in zno uveljavitev svojih izdelkov, o se stroški razvoja izdelkov ne Povrnejo, saj se izdelki na nasiče-tem trgu brez velike promocijske 'vnosti ne morejo uveljaviti, tr .uU usPeš0n razvoj dejavnosti bo j ..a uskladiti interese lastnikov Jm usmeriti dolgoročno. Last-.] .’ se bodo morali sprijazniti z „Jf°m, da dobički v tej dejav- 'n stabu° Veliki’80 pa lahk0 stalni redi o politiki države do ži- vilski opredelovalne industrije? Je nedograjena in nekonsistentna. V povprečju je ta dejavnost v primerjavi z drugo predelovalno industrijo precej močneje zaščitena pred tujo konkurenco, vendar so nekatere podpanoge zaščitene bolj kot druge, kar povzroča strukturne anomalije, predvsem pa slabo vpliva na konkurenčnost slovenskih podjetij na svetovnem trgu. Sedanja kmetijska politika bolj zavira kot pospešuje potrebna prilagajanja podjetij živilskoprede-lovalne industrije in tako ohranja njeno nekonkurenčno strukturo. Kaj bo, ko se bodo pretirano zaščitena in predvsem na domači trg usmerjena podjetja srečala s tujo konkurenco? Učinke pristopa Slovenije v Evropsko unijo je za živilskopredelovalno industrijo težko napo- Dr. Emil Erjavec: Slovenski živilskopredelovalni industriji po vstopu države v Evropsko unijo ne bo z rožicami postlano, toda možnosti za dobro prestrukturirana podjetja bo na tako velikem trgu dovolj. vedovati, kajti veliko dejavnikov, ki opredeljujejo prihodnje ekonomsko okolje, še ni znanih. Pomembni dejavniki so predvsem kmetijska in sektorska politika, ki bo veljavna v Uniji, stopnja globalizacije trga, položaj na trgu in intenzivnost in uspešnost naših pristopnih priprav. Izkušnje držav, ki so se kasneje pridružile Evropski uniji, kažejo, da so dejanske spremembe v agroživilstvu pogosto večje od pričakovanih. Rast plač zaradi rasti cen ne bo več mogoča Erjavec meni, da čakajo podjetja po vstopu v Evropsko unijo tudi nekatere pozitivne spremembe, zlasti makroekonomskega okolja. Denimo: pred vstopom v Unijo bo morala Slovenija urediti svoj plačilni promet. Znižala se bo cena kapitala. Tudi ni mogoče pričakovati rasti plač v skladu s pričakovano rastjo cen. Močno se bo povečal trg, zato bodo usposobljena in učinkovita podjetja lahko trgovala na veliko večjem trgu kot doslej. S hitro pokvarljivimi izdelki lahko trg oskrbujejo pretežno lokalni proizvajalci, čeprav se tudi tu meje z izboljšano distribucijo hitro širijo. S prevzemom evropske kmetijske politike bo živilskopredelovalna dejavnost dobila dokaj sistematičen in učinkovit sistem ukrepov, ki bodo dolgoročno zagotavljali sorazmerno stabilno preskrbo s surovinami in tudi z živilskimi proizvodi. Živilskopredelovalna industrija bo lahko tudi pridobila izvozna nadomestila za izvoz izven Unije. Če se bo v Evropski uniji spremenil status trgov držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, bi Slovenija lahko to s pridom izkoristila. Ob polnopravnem članstvu v Uniji bodo Sloveniji na voljo tudi različni strukturni programi, sredstva pa bo mogoče pridobiti za izdelane projekte v skladu z nacionalnimi prioritetami. Hkrati pa se bo povečala konkurenca, saj bo pretok blaga v okviru Unije prost in podjetja, ki se ne bodo že prej, torej v naslednjih štirih letih prestrukturirala in pripravila na to spremembo, bodo v hudih škripcih. Podjetja se bodo soočila z različnimi oblikami conskega in ne-censkega konkuriranja. Veliko je tudi domačih proizvodov in dejavnosti, pri katerih so cene (stroški) veliko višje kot v Evropski uniji. Časa je torej še za en olimpijski ciklus, pravi Erjavec; dovolj, če ga bodo podjetja, država in interesne skupnosti dobro izkoristile, in hkrati malo. Podjetja se bodo morala odločiti, ali bodo prodajala v Uniji ali le doma V zadnjem času smo v Sloveniji spoznali “obsedenost” Evropske unije s spoštovanjem predpisov glede nadzora nad proizvodnjo in kakovostjo izdelkov. Veliko podjetij bo ob vstopu postavljenih pred odločitev, ali naj izdatno posodobijo proizvodnjo ali pa se registrirajo le za prodajo na lokalnem trgu (v Sloveniji). Izrazito močno bo na živilskopredelovalno industrijo pritiskala trgovina, razmere se bodo zaostrile do skrajne meje. Tuje trgovske verige bodo s seboj pripeljale svoje dobavitelje a Kako torej izkoristiti preostali čas? Erjavec poudarja, da so ključne aktivnosti potrebne v podjetjih, ki morajo sama presoditi, kateri so prioritetni cilji, in kritično presoditi svoje resnične možnosti. Najpomembneje je določiti prihodnji status podjetja, torej ali bo prodajalo le na lokalni ravni ali na trgu Evropske unije. Zanašanje na tržne niše, ki nedvomno so, je lahko močno zavajajoče. Taka strategija terja veliko tehnološkega, trženj skega in upravljalske-ga znanja in visoke naložbe, opozarja Erjavec. Po njegovem prepričanju je slovenskih podjetij, ki so sposobna voditi tako poslovno strategijo, zelo zelo malo. Sicer pa Erjavec priporoča, naj se podjetja konkurenčno usposobijo. Obenem se boji, da slovenski menedžment v živilskopredelovalni industriji temu ne bo kos, sindikati pa so preveč zaskrbljeni za obstoječa delovna mesta. Bistveno več se bo treba izobraževati in usposabljati na vseh ravneh, saj na tem področju za Evropo Slovenija zaostaja vsaj za deset let, zaostanek pa se še povečuje. Povečati bo treba vlaganja v to dejavnost. Ta lahko, kot smo že zapisali, dajo zelo velike učinke. Erjavec se tujih investitorjev ne boji, meni celo, da brez njih živilskopredelovalna industrija ne bo kos izzivu. Toda povezovati se je treba smiselno, tako, da bodo doseženi pozitivni razvojni učinki. Priporoča čim hitrejši prevzem evropskih standardov in kajpak hitrejša in obsežnejša povezovanja, tako vertikalna kot horizontalna, ter vzpostavljanje dolgoročnih odnosov s trgovino. Meni pa tudi, da bi bilo za živilskopredelovalno industrijo bolje, če zanjo ne bi veljalo prehodno obdobje prilagajanja, ker bi tako lahko izkoriščala spodbude, kijih Evropska unija namenja svojemu agro-živilskemu sektorju. Osmi marec pri Območni organizaciji ZSSS Velenje Sindikalne zaupnice so prisluhnile tudi Marjanu Marinšku, ki jim je zaigral nekaj domačih na citre. Območna organizacija ZSSS Velenje je ta ponedeljek organizirala pogovor o enakosti spolov v Evropi in pri nas. Gradivo o enakosti spolov v zakonodaji in praksi v Evropski uniji je pripravila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela. Ker je žal zbolela, je njene prosojnice na kratko predstavila kar sekretarka območne organizacije Mira Videčnik. Po njenem mnenju je prav, da 8. marec praznujemo. Po nekaj letih omahovanja je letos opazila nekoliko večjo družbeno pozornost do žensk. Poslušala je oziroma gledala tudi več oddaj na radiu in televiziji, v katerih smo izvedeli, da po deležu žensk v vladi in državnem zboru capljamo za Evropo. Tudi za prihodnje volitve še ne kaže, da bo kaj drugače, je dejala. Ženske na območju Velenja so po besedah Mire Videčnik enakopravne moškim tako kot drugje v državi. Ona sama od njih ni dobila nobenih pritožb ali česa drugega. Meni, da bo zakon o certifikatnem sistemu izboljšal možnosti žensk na trgu delovne sile, saj bodo lahko da to podjetje potrebuje le nekvalificirane ženske, saj zaposluje tudi ženske z visoko izobrazbo. Ženske v Gorenju se v formalne oblike izobraževanja vključujejo manj kot moški, vzrok so verjetno obremenitve z drugimi obveznostmi. V funkcionalno izobraževanje pa se ženske in moški vključujejo enako. Na visokih položajih v Gorenju je 25 odstotkov žensk. Ženske so tudi vodje feminiziranih strokovnih služb. V proizvodnji, čeprav so tam ženske v večini, pa so šefi le moški. Vodopivčeva seje vprašala, koliko lahko žen- ske, ki so tudi matere, izkoristijo možnosti napredovanja v delovnem okolju. V razpravi je bilo opozorjeno, da ženske zaradi tega, da bi dobile in ohranile delo, stopajo v družinsko življenje precej kasneje kot pred leti. Nekatere so prisiljene podpisati zavezo, da pel let ne bodo imele otrok. Marjan Marinšek, sindikalni zaupnik iz Kulturnega centra Ivana Napotnika, je omenil primere iz zavodov s področja otroškega varstva in zdravstva, kjer mlade ženske zaposlujejo praviloma le za določen čas. Podatkov o vsem tern pa ni mogoče dobiti nikjer, ker se ljudje iz strahu, da bodo izgubili delo, o svojih problemih ne upajo javno govoriti. Mira Videčnik je izrazila zadovoljstvo, da se bo delavnica Žarek, ki za številne ženske na območju Velenja pomeni novo upanje, da bodo spet živele tudi od svojega dela, lahko razvila v socialno podjetje. F. K- Mira Videčnik: Prav je, da praznuje’ mo mednarodni dan žensk. Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije Območna organiziranost ZSSS naj upošteva potrebe članstva SDPZ Irena Vodopivec: Zenske v Gorenju so enake kot v drugih podjetjih. uveljavile pri delu pridobljena znanja. Tudi v Velenju ugotavljajo, da nekateri razpisi dajejo prednost mlajšim in lepšim ženskam. Prav tako opažajo, da podaljševanje odpiralnega časa v trgovinah ob sobotah otežuje družinsko življenje številnih trgovk. Po besedah Irene Vodopivec, avtorice raziskave Ženske v Gorenju, prihaja v tem podjetju do feminizacije nekaterih poklicev, še posebej v financah. Na teh delih se zaposlujejo zlasti ekonomski tehniki, pa tudi ženske z drugimi poklicnimi znanji. Na drugi strani pa žensk ni mogoče najti med strojniki in sorodnimi tehniškimi poklici. Sicer pa večina žensk v Gorenju dela na delovnih mestih, za katera se ne zahteva strokovna izobrazba. Ne drži pa, Republiški odbor Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) je na seji ta torek razpravljal o osnutku Akta o organiziranosti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki gaje njeno predsedstvo dalo v javno razpravo. Pri obravnavi te listine je izhajal iz temeljnega cilja: močna ZSSS in močni sindikati dejavnosti, ki bodo jamstvo za zagotavljanje kar najugodnejših pogojev za utrjevanje materialnih in socialnih pravic delavcev, članov našega sindikata. Republiški odbor je upošteval nuj nost koordinacije in združevanja moči, znanja in drugih aktivnosti, potrebnih za zagotavljanje sprejetih kongresnih usmeritev ZSSS in SDPZ. SDPZ podpira vsako utrjevanje organizacije, kije podrejena sprejetim ciljem utrjevanja sindikatov dejavnosti in izvajanja skupnih nalog, ki jih sindikati dejavnosti poverjajo ZSSS. Na ta način bomo dosegli ugotavljanje neposredne odgovornosti posameznih nosilcev sindikalnih aktivnosti, jasno razmejitev področij dela in odgovornosti ter racionalno poslovanje. Tako usmeritev smo v SDPZ sprejeli na zadnji volilni skupščini in ne vidimo razlogov, da bi jo spremenili. Republiški odbor SDPZ podpira spremembe organiziranosti, ki utrjujejo prej omenjena načela. Pri tem se zaveda, daje organiziranost ži- va zadeva, ki terja nenehna prilagajanja gospodarskemu in socialnemu okolju. Pri oblikovanju posameznih območnih enot ponovno poudarjamo, daje za ohranjanje in pridobivanje novih članov našega sindikata potrebno zagotoviti nudenja pravne pomoči v Kranju. SDPŽ je organiziran v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti, vendar je vsako pod-področje praviloma svoja celota. Za ta podpod-ročja se sprejemajo kolektivne pogodbe dejavnosti in tudi specifična zakonska določila. To poudarjamo, da bi lažje razumeli odločitev SDPZ, zapisano v njegovem statutu, da se območni odbori ustanavljajo tam, kjer je to potrebno in racionalno. Ključ za naše članstvo je pravna zaščita v skladu s sprejetimi kolektivnimi pogodbami in zakonskimi določili. Ne gle' de na to ugotovitev SDPZ podpira načelo solidarnosti na območjih in na tem načelu temelječe financiranje, ki mora postaviti vse sindikate dejavnosti v enakopraven položaj. Zato)e republiški odbor SDPZ predsednika in sekretarko zavezal in pooblastil, naj v nadaljnjem procesu spreminjanja, dopolnjevanja in sprejemanj3 Akta o organiziranosti ZSSS upoštevata ta stališča. Cveta Gliha, sekretark& Delavci v našem podjetju prejemamo plače nekoliko nad rav-n'j°> določeno s kolektivno pogodbo. V nižjih tarifnih razredih so PDče le malo nad kolektivno Pogodbo, v sedmem in osmem tarifnem razredu pa so že precej nad "jo, pravi predsednik sindikata ^ P°djetju Messer Slovenija v Ru-sab Danilo Kmetec. Podjetje Messer Slovenija spoštuje kolektivno Pogodbo Vendar pa ta podatek ne po-ve veliko, saj so plače v nižjih taninih razredih po naši kolektiv- Danilo Kmetec: Vlada bi se morala vprašati, zakaj se želi toliko delavcev čim prej upokojiti. delavskih pravic. Upam, da to ni utopija?” Odgovorne naloge sindikata Razvoja pa ne zavira samo slab odnos do delavskih pravic, temveč tudi neustrezna cenovna politika. “Naše podjetje je zaradi visokih cen električne energije pri nas investiralo znatna sredstva v izgradnjo kisikarne na Hrvaškem, kjer je energija cenejša. Tako je Slovenija izgubila najmanj 20 delovnih mest, kar je za Ruše veliko.” S čim pa se ukvarja sindikat v podjetju? “Sindikat si v prvi vrsti prizadeva za izboljšanje eko- Pogovor s predsednikom sindikata KNG v podjetju Messer Slovenija Žalostno je, da delavci začutijo socialno varnost šele, ko se upokojijo n'Pogodbi nizke. Zato prejema 0 oli 90 odstotkov vseh zaposle-nih v našem podjetju plače pod "epubliškim povprečjem. Sicer pa Podjetje Messer Slovenija v vseh Pogledih spoštuje določila kolek-^ vne pogodbe - tako glede regresa a etn' dopust, regresa za mali-Co’ Povračila stroškov za prevoz ?a delo in glede drugih prejem-ov. Lani ob koncu leta smo do-b,h tudi božičnico.” Kljub temu pa po Kmetčevih esedah delavci v podjetju Mes-ki proizvaja različne vrste teh-icnih plinov, podobno kot v dru-U 'ndustrijskih podjetjih niso za-ovoljni s svojim gmotnim polo-,aJem. Ta se realno iz leta v leto 1 kv?.’ saJ cene življenjskih po-jebsčin rastejo hitreje kot plače. v Je velika brezposelnost, se Iecina delavcev boji za svoje de-°vno mesto, zato se ne upajo iz-p^liuti v prizadevanjih za višje ... ani so v podjetju Messer uki-1 1 del proizvodnje, zato so od-Ustili določeno število trajno Ptesežnih delavcev. “Pri odpu-• anJu trajno presežnih delavcev Podjetje uporabilo samo meh-n? I11etode. Večina trajno presež-c- delavcev si je zagotovila so-tra no varnost po sistemu dve in n j',Cta na zavodu za zaposlova-s e’Vsi trajno presežni delavci pa lav °b'*' °dpravnine. Noben de-„ ec Zaradi prenehanja delovne-vj^^rja ni izgubil socialne Prevelike socialne razlike Kako pa delavci nasploh sprejemajo pokojninsko reformo? “Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je za delavce izjemno pomemben, saj velika večina delavcev pri nas ne zasluži toliko, da bi lahko sami varčevali za varno starost, še zlasti ne, če morajo skrbeti za otroke in njihovo šolanje,” pravi Kmetec. Po njegovem mnenju se pri nas socialne razlike zadnje čase zelo povečujejo. “Življenjski stroški so za vse približno enaki - za tiste ki imajo zajamčene plače, pa tudi za tiste, ki imajo visoke plače po individualnih pogodbah. Večina zaposlenih domala vso plačo porabi za golo preživetje, tisti z visokimi plačami pa si lahko ustvarjajo kapital. Razlike so prevelike. V sindikatih se velikokrat sprašujemo, kako se delavci z naj nižjimi plačami sploh prebijajo iz meseca v mesec.” Sicer pa Kmetec opaža, da se želi pri nas vedno več delavcev čim prej upokojiti. “To je po svoje absurdno, saj zdravi delavci v normalnih razmerah z veseljem delajo, ker so za svoje delo tudi primerno plačani. Pri nas pa se čedalje več delavcev želi upokojiti, ker jim redna pokojnina zagotavlja socialno varnost, ki je v službi ne občutijo,” pravi Kmetec. “Vlada bi se morala vprašati, zakaj je tako. Zakaj se delavci čutijo socialno varne šele, ko se upokojijo? Kaj se dogaja z delavskimi pravicami, če delavci, ki so v rednem delovnem razmerju, ne občutijo socialne varnosti?” Kakor ugotavlja Kmetec, je pri nas dandanes tako, da upokojenci redno prejemajo pokojnino, kar je normalno. Žal pa številni delavci ne prejemajo redno plač. Mnogi delodajalci pa delavce, ki se postavijo za svoje pravice, tudi šikanirajo. Država premalo stori za spoštovanje delovnopravne zakonodaje, zato j e delavce strah za svojo socialno varnost. To pa za kvalitetno delo in razvoj ni dobro, da o spoštovanju človekovih ekonomskih pravic niti ne govorimo. “Zaradi takšnih razmer so mnogi ljudje danes malodušni. Če se želi Slovenija vključiti v Evropsko unijo, bo nekaj treba spremeniti - tudi v zvezi s spoštovanjem nomskega položaja delavcev. Trenutno smo v akciji v zvezi z novo sistematizacijo delovnih mest. Imamo precej pripomb in upamo, da bomo vsaj delno z njimi tudi uspeli,” pravi Kmetec. “Z vodstvom podjetja imamo korektne odnose, saj se o nekaterih stvareh z njim lahko pogajamo. S tujimi lastniki pa nimamo stikov. Prav tako delavci nismo soudeleženi pri dobičku - ta je lastnikov.” V podjetju uspešno dela tudi svet delavcev, ki dobro sodeluje s sindikatom. “Razmere za delavce dandanes v naši družbi niso rožnate. Zato mora sindikat še veliko narediti, da bodo delavske pravice dobile pravo veljavo. To bo dobro tudi za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj pri nas,” poudarja Danilo Kmetec. T. K. NAJ SEVE... Delodajalec mora zagotoviti, da so delovni prostori opremljeni z umetno svetlobo. Na stalnih delovnih mestih mora znašati osvetljenost najmanj 200 luksov. Delodajalec mora zagotoviti, daje pri mešani naravni in umetni razsvetljavi v delovnih prostorih umetna za en razred višja od naravne. Smer upada umetne svetlobe mora biti enaka smeri upada naravne svetlobe. Barvna temperatura umetne razsvetljave mora biti čimbolj prilagojena barvni temperaturi naravne. Delodajalec mora zagotoviti, da pri mešani razsvetljavi predmeti v delovnih prostorih niso razsvetljeni z različnih strani s svetlobo različnih barv. Vir: Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (velja od 19. 11. 1999), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti delovna mesta najkasneje do aprila 2001. 8 uTarrciif.miiii.ff št. 11 / 16. marec 2000 SINDIKALNI ZAUPNJK SINDIKALNI ZAUPNIK št. 11 / 16. marec 2000 Na začetku marca je med delavci podjetja Lesna Tovarna pohištva Pameče završalo, kar ni nič čudnega, saj je od 209 delavcev kar 74 dobilo sklep o začasni prerazporeditvi v invalidsko podjetje Lesna Jelka. Med tistimi, ki so dobili sklep o premestitvi v invalidsko podjetje, je samo 26 delavcev invalidnih, 48 pa ne. Za nameček pa so dobili sklep o premestitvi domala vsi režijski delavci razen direktorice in dveh njenih sodelavcev, ki sta zaposlena po individualni pogodbi. O problemih, s katerimi se srečujejo delavci podjetja Lesna Tovarna pohištva Pameče, smo se pogovarjali s predsednico Sinlesa v podjetju Zalo Časi in predsednico sveta delavcev Lucijo Pšeničnik. Pogovor s predsednico Sinlesa in predsednico sveta delavcev v Lesni Tovarni pohištva Pameče | lV* V- k -t" V/ L Število zaposlenih v tovarni se je v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo> produktivnost dela pa se je močno povečala. Delavci delajo Prizadevno Medtem ko se stroji in programi, v podjetju Lesna Tovarna po-'stva Pameče v zadnjem deset-etju niso bistveno spremenili, pa seje zelo povečala produktivnost em. Danes tovarna proizvede pri-vlzno enako kot pred desetletjem, eeprav se je število zaposlenih 'st veno zmanjšalo. Podjetje je tu-1 Zaradi zavzetega dela delavcev Zadnja leta kljub krizi v lesarstvu Poslovalo s pozitivno ničlo, lani Paje ustvarilo celo dobiček. “De-avci imajo občutek, da za svoje ? ° n|so primerno plačani, saj se P ,e in s tem ekonomski polo-zaJ delavcev v zadnjem desetlet- sbva n° n'S° izbol-išali” Pravi ^a- , ^sna Tovarna pohištva Pameče a cas še dosega zadovoljive iz-°zne rezultate, saj 70 odstotkov Delavci Lesne Tovarne vrat Prevalje so začasno zaposleni v Lesni Tovarni pohištva Pameče, ta tovarna pa ima v najemu tudi proizvodne prostore na Prevaljah. To je v skladu s sanacijskim programom, ki je bil sprejet na ravni Holdinga Lesne. V tem holdingu so Tovarna pohištva Pameče, Tovarna vrat v Prevaljah, Tovarna ivernih plošč v Otiškem Vrhu, To-varna stavbnega pohištva v Radljah, Žaga Otiški vrh, Žaga Mislinje, Žaga Mušenik, včasih pa je bila v okviru Lesne še Tovarna stavbnega pohištva v Podvelki, kije morala v stečaj. V holdingu je tudi invalidsko podjetje Jelka, ki so ga ustanovili pred približno petimi leti in v njem zaposlili invalidne delavce iz vseh podjetij. Delavci Lesninih podjetij so ob lastninskem preoblikovanju vlagali svoje certifikate v Lesno Sporni sklepi o začasni prerazporeditvi S sklepi, ki sta jih po opozorilu vodstva Lesne izdala direktorica podjetja Lesna Tovarna pohištva Pameče Silva Skutnik in direktor Lesne Jelke Stane Ovnič, so bili delavci razporejeni v poslovno enoto podjetja Lesna Jelka v Tovarni pohištva Pameče. To pomeni, da bi velika večina prerazporejenih delavcev še naprej opravljala enako delo kot doslej v istih prostorih, samo formalno bi bili zaposleni v drugem podjetju. V sklepih, ki sojih prejeli delavci, med drugim tudi piše: “Vse pridobljene pravice, obveznosti in odgovornosti delavca pred to razporeditvijo in v času trajanja delovnega razmerja v družbi Lesna Jelka ostanejo v celoti v veljavi v enakem obsegu tudi po vrnitvi v družbo Lesna Tovarna pohištva Pameče kot da delavec ne bi spremenil zaposlitve pri delodajalcu, kje ima sklenjeno razmerje za nedoločen čas.” V obrazložitvi sklepov pa piše, da sta vodstvi obeh družb na podlagi vsebine in obsega del v skladu s 24. členom zakona o delovnih razmerjih ugotovili, da obstaja potreba po začasni razporeditvi delavcev v družbo Lesna Jelka. Ko so prizadeti delavci dobili sklepe o začasni prerazporeditvi, so se najprej zatekli po pomoč na sindikat v podjetju in ta se je nemudoma vključil v reševanje problema. Med drugim je sindikat pripravil sestanek z produktivnost dela pa se je močno povečala. —,,a^, »»j 'u uustuiicuv viagau svoje vcmmvuc v lcmu Delavci so se uprli neuteitlienim začasnim razporeditvam v invalidsKOodjetje ista dela, samo delodajalca bi me' [£?izv?dnje izvozi. Vendar pa se njali. Najbolj moteče pri vsej za' z avc' zavedajo, da brez ustre- Pameče o začasni razporeditvi 74 delavcev v Lesno Jelko. njali. rnjDoij moteče pri vsejz -«vcuaju, ua urez usire-“Svet delavcev ni bil pravoča- devi pa je, da se razporejanje do' m lnvesticij dolgo ne bodo več sno pozvan na skupno posveto- gaja v času, ko Slovenska razvoj' 8» ostati konkurenčni na tu- vanje glede obravnave razpore- na družba prodaja večinski de- ^ , rz‘Sčih. Investicije v lesarski janja večjega števila delavcev iz- lež naše družbe,” dodaja PšenK' ^ stnji pa danes dosegajo viso- ven družbe, kakor to veleva za- nikova. “Člani sveta delavce Stro t vv°Sti’ saJ-ie dober lesarski kon o sodelovanju delavcev pri pričakujejo od vodstva podjetja- J/težko dobiti za manj kot 200 upravljanju,” pravi Lucija Pše- da bo sporne sklepe odpravi o- Jonov tolarjev. ........... V nasprotnem primeru bo o od H’ p w čitvi uprave družbe morala odl°' &Ce po kolektivni čiti arbitražna komisija.” P°9Odbi Težave, s katerimi se srečuje ^ , . jo delavci podjetja Lesna Tovarn8 de, ^en je ekonomski položaj pohištva Pameče, pa niso od vČe' kolekti, • lace prejemamo po raj. “Pred dobrimi desetimi le pre; ni P°g°dbi. V glavnem je bilo v naši tovarni zaposlenih včaJ ™am° plače redno, samo v celoti in ne v svoja podjetja. Tako so imeli po končanem lastninjenju v rokah 40 odstotkov delnic Lesne, danes pa jih imajo še okoli 19 odstotkov. Večinski lastnik Lesne je od sredine devetdesetih let Slovenska razvojna družba. ničnik. “S tem je delodajalec bistveno kršil določila zakona, zato smo se člani sveta delavcev odločili, da odločitev uprave zadržimo. Hkrati smo direktorici predlagali, naj sprejme ugotovitveni sklep, s katerim bo sporno odločitev odpravila.” Zala Časi: V invalidsko podjetje so želeli začasno razporediti domala vse režijske delavce, čeprav bi še naprej fizično ostali na istih delovnih mestih. vodstvi podjetja, invalidskega podjetja in holdinga, na katerem sta sodelovala tudi predsednik Sinlesa Danilo Vedlin in sekretar območnega odbora tega sindikata na Koroškem Lojze Raško. Potem ko so sindikalni zaupniki in funkcionarji ob pomoči strokovnjakov problem proučili, seje sestal svet delavcev in sklenil zadržati odločitev uprave Lesne Tovarne pohištva Svet delavcev je zadržal sporno odločitev “Svet delavcev se ni do potankosti spuščal v temelje razpore- je ono v naši tovarni zapur.iv, včasih n a J-------- ------’ okoli 365 delavcev, zdaj pa J'f Reer" P , do manJših zamikov-jedrno še 209,” pravi Zala Čaj dobjij^Podjetj' d°PUSt Sm° ^ a'° v obrokih - polovico v go- 'Čeprav podjetje ni nikoli odpu ščalo trajno presežnih delavce'' tQ . r------ • 0- se je v zadnjem desetletju štev' dj - P° ovico pa v bonih. Tulo zaposlenih iz leta v leto zmaPJ' p**8 za malico in stroške za ševalo. V zadnjih letih podjetj6 j , z na delo prejemamo po ko-........ čred' ,Vn' pogodbi ” nniasninieČa- kosti spuscai v temelje razpore- sevaio. v zaunjin letin puujv ieictiVni L ,,J . 2 janja, ampak mu je že sama osno- prav tako ni imelo dovolj sre S| pogodbi, pojasnjuje Ca-va razporejanja v invalidsko pod- štev za večje investicije, saj J. jo, res . se probleme, ki nastaja- jetje dala misliti, da takšna raz- uspelo nabaviti samo novo strdi VŠKv bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 27. marca 2000- Pravilna rešitev gesel iz 9. letošnje številke Nove Delavske enotno 1. FILM UMAZAN PLES, 2. JENNIFER GREY, 3. PATRICK SWAYZE.J1 grado 5000 tolarjev prejme Tanja Beravs, Ribno, Selška 10, 4260 Bld •