7 . ' november 1988 glasilo szdl ^\ občine fj logatec O F aske OVICE Največ glasov za I, Bavčarja in dr. I. Ribnikarja Ko boste prebirali to številko glasila bo že jasno, kdo bo novi kandidat za člana predsedstva SRS Vseeno pa je prav, da se seznanimo tudi z dogodki in potekom kandidacijskih postopkov v naši občini, ki so se zaključili na občinski kandidacijski konferenci V temeljnih sredinah so o predlaganih kandidatih razpravljali od 18. septembra do 10 oktobra. Povedati je treba, da so se temeljne sredine opredeljevale za različne kandidate, največkrat pa je bila izražena podpora dvema: Igorju Bavčarju in dr. Ivanu Ribnikarju. Prvega poznamo bolj kot predsednika odbora za varstvo človekovih pravic in svoboščin, drugi pa je dr. ekonomskih znanosti in dekan Ekonomske fakultete Borisa Kidriča v Ljubljani Povedati je treba, da je v osnovnih sredinah bilo izražene celo nekaj več podpore dr Ivanu Ribnikarju in je bil zato rezultat glasovanja na občinski kandidacijski konferenci rahlo presenetljiv. Konference se je udeležilo 35 delegatov, 25 iz temeljnih okolij in 10 delegatov občinskih družbenopolitičnih organizacij. Igor Bavčar in dr. Ivan Ribnikar sta s tajnim glasovanjem dobila po 22 glasov, Silvo Go-renc, dipol. politolog 6 glasov, Živko Pregelj, ekonomist, 9 glasov, Ivan Pučnik, kmetovalec, 10 glasov. Hkrati s postopkom kandidiranja za člana predsedstva SRS je potekal ludi postopek evidentiranja za člana predsedstva SFRJ iz naše republike Bolj enostavno rečeno - evidentiranje možnih kandidatov za predsednika predsedstva SFRJ, saj bo po vrstnem redu naslednje leto na vrsti Slovenija. V krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah so evidentirali za opravljanje te funkcije dr. Cirila Ribičiča, Milana Kučana, Jožeta Smoleta, Janeza Stanovnika, Mojco Drčar-Murko in Mirana Potrča Občinska kandidacijska konferenca se je udeležila tudi predsednica Medobčinskega sveta SZDL, to-varišica Vera Vojska, ki je spregovorila o aktualnih družbenopolitičnih razmerah, o premagovanju gospodarskih težav in rezultatih sprejetih majskih ukrepov Posebno pozornost je namenila težavnemu položaju družbenih dejavnosti, med kateri- mi sta v najslabšem položaju zdravstvo in izobraževanje. Ob tem je spregovorila tudi o pobudi za enotno financiranje nacionalnih programov Govorila je tudi o problemu kosova, o političnih posledicah zborovanj in mitingov ter o možnostih za reševanje nakopičenih mednacionalnih nasprotij in razlik. Nazadnje je spre-govirla še o sprejemanju ustavnih sprememb. Obeta se nam torej živahen zaključek letošnjega leta. Poleg naštetih problemov pričakujemo še »paket« zveznega izvršnega sveta - 42 zakonov, s katerimi bomo zagotovili izvajanje nove ustave in gospodarske reforme. Kandidacijska konferenca je sprejela tudi pobudo tovariša Lada Perovška, ki je predlagal, da s seje pošljejo pismo podpore slovenskemu vodstvu, da vztraja na začrtani poti pri uveljavljanju suverenosti, svobode in demokracije. Logaški kruh - na Kmečki ohceti v Ljubljani Konec junija je bila v Ljubljani Kmečka ohcet. Prireditve so se vrstile v Ljubljani cel teden. Postavljene so bile stojnice in prodajalo se je vse mogoče. Lično lesno hišico, namenjeno za prodajo ob takih priložnostih, ima v lasti tudi Zadružna zveza Slovenije. V tednu dni, ko je hišica stala ob Ljubljanici, so v njem prodajale kmečke žene z ljubljanskega območja. Prvi dan torek, 21. junija je bil namenjen Aktivu kmečkih žena iz Logatca Z dvema do vrha napolnjenima avtomobiloma dobrot so se logaške kmetice že zjutraj napotile v Ljubljano. Na prodaj so ponujale prek 70 hlebov kruha iz domače peči, razne potice (orehovo, drobnjakovo, ocvirkovo) in raznovrstnega drobnega peciva. Pri peki je sodelovalo 25 kmetic. Ker so bile Logatčanke med prvimi prodajalkami, je bilo tisti dan kupcev nekaj manj kot naslednje dni, vendar so do noči le vse prodale Največ povpraševanja je bilo po domačem kruhu. Kmečke žene so si nabrale kar dovolj izkušenj, spoznale, po čem meščani najbolj sprašujejo, in se že v Ljubljani odločile, da bodo še kdaj sodelovale. Odlikovanja za naše občane Mojca Šemrov Odlikovanja, priznanja različnih vrst in nagrade so sestavni del kadrovske politike In kako to načelo uresničujemo? V različnih sredinah, različno, bi lahko rekli. Skupno vsem pa je, da priznanja podeljujemo ob velikih obletnicah, slavnostih, za življenjsko delo . Malo kdaj se zgodi, da nagradimo mladega strokovnjaka in ga tako spodbudimo k nadaljnjemu delu. Pogosto pozabljamo na ljudi, ki jih ne srečujemo na sestankih, javnih zborih in delegacijah. Pozabljamo »malega« človeka, ki je aktivist rdečega križa, pozabljamo na matere, ki so poleg svojih otrok varovale in še varujejo otroke, pozabljamo na ljubitelja, ki leta in leta dvakrat tedensko stopa na gledališke deske, na patro-nažno sestro, ki kljub vremenu prihaja k bolnikom na odročne hribov- ske kmetije ... Veliko jih je in prav bi bilo, da bi se kdaj, na sejah komisij in samoupravnih organov spomnili tudi nanje. Ne samo ob praznovanjih in velikih obletnicah, vsak dan so med nami ljudje: mali in veliki Čeprav je podelitev odlikovanj, s katerimi je predsedstvo SFRJ odlikovalo naše občane že nekoliko odmaknjen dogodek, je prav, da se ga spomnimo. Odlikovanja so prejeli delavci KLI-ja: Marjan DEBEVC - red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Pavel KRANJC - red dela s srebrnim vencem, Karolina POREDOŠ - red dela s srebrnim vencem, Milan RUP-NIK - red dela s srebrnim vencem, Ivanka NAGODE - medaljo dela, Marija NAGODE - medaljo dela in dela-. vec Gradnika, Jakob NAGODE - red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Vsem iskreno čestitamo! OB DNEVU REPUBLIKE VAM ISKRENO ČESTITAMO. Skupščina in DPO občine Logatec in uredništvo CM ■o > o" E z > o. o "O ra 2 m -O "° Se CD Q. 15 S jc a cd m o i? O g a. c -O E a> E o a. o o cd c o E c a — C "d <0 C m a co m Si o > 5- p -.i o J> (O CO 'ji co a. cn C *~ " E s5 o o £ E * cd o E z O 3 S» E 8 ® t: J3 J* *sl IO 3 O "d (0 , C -O 1 ffl "= ril ; t r u i ž i i > £ * o 0 o € 4 £ - č o 01 « X) I ■t O *si — o C = o a LU _i V) ° f S • C O a tj = o ■g tO 03 o , "d q i. E ^ , a> oo c O) j S.«- ^ 3 => Sfiš I 3 > O ■ ■ c o S j ; ! i I s i ■ i 2 ° ^ = i S 2 -? S if-f E » »1| B« i I i&s 2^3 ° £ ta o > Z . j E ° *- o _ •- O E I = CI) o 35 O o E « " K S =- o - _ o i '•e"ć k e I £ _ .O — s ? « o ^ o £ 3 • m " o S » Op o S o B I ti t E E 1 £ o i - -° ~ £ - = p o a =. L -S o o > i to co ° > a > t © o O cd «> O a o. E o - - -* m . - « ^.o *— ■5 1 5 o i 311S S«cc HI! 8.4 8 1 0) N- C0 n © N p 2 E © _ 0) — B o o I 5 5> e Š S ca a q g CO T3 E o > - _ cj 0J c E c > o m co — c ^ tO JC O O - S C i: o o #si s 5 ° E p o. B p E S s I 2 lil S " * — co ^ > E "~ ^ p O 1 3 3 t — i •O 11 !" ^ i a " H -S ca S c ? E S; E > E ž i ° n o £ ■ E S - - u O ^ p o _ *g C O w m Mi -11 o > ^ TO T3 O > £ Hi' s O O P p t « o ^ w E ^ (A O ■ :p p i p n ffž £ « » o 3 E T o E o E -s -SE; ■ > S. ! o I o> s co s & i x OO CX * o m -i UJ E < » > c O > z 2 < * H 5 W (D n o ca O) S m O E CO O) 0) C co o C >o O) t co -—- O) o a. CO ■o o^: E o CD > E ° " 2 ■c o -I co Si-0 5?.oc E -ST c -S g a; p N o 0j 7= ca i/) ea 5 o C o o f E C0 ^ ž < s o. r> ' CD ' ^ ^ tO m « O ™ CD -* O- o 10 « -O 0) 3 s« a CD .p C o n co U lav ■ C ■ N H > o c C ca "C 3 s o Q •o C ta > c N £ £ C o iogl 2 C i 0 ^1 t o O CD E c cd = w > cd cd ~* IR .£ o JU cD ■ C0 to . tu a! ■O p cd c > _ ' o co . O. -t? • o g ' ■o E ' o z . XJ o. co i ° N »o • co — cd ca o > c o .a cn CD "D §° °-cc .91 < CD m cd o cd > a p1 o « CO o _ c s °- .2. > E 9 2 »OB 1/1 -o o Joo E -* -d co co OT O £ S. S = " a o) o o c o- S to xo _ co CD aO > o E "° -o N — o -C o t? ca co o E s CD co LU O- : O ! O o z > 3 £ — C CO CD O) ^ f! s B "d to co o 2 to :i cn c CD tO « N c CO c Z CD > tO C to > ? t; e - li co C o > =3 C0 co _, .. _ -5T • lis a> to £ E _ CD — CO o. _ca ca F P t o CD -S O C0 a- E CD O . > <3 O o _ > 3 =" E o o ■o > §i ca - ff co w C T3 0) I I o ca .o c CD co S ■= O-"ni CD o -C ._ c cn co o c S .2 cd o a? cd c0 1 i a co 2 5 >0 1 č s KO 11 = N C c0 ca rx ^ e c 2 •o T3 tC ■o 3 = E _ O iS š E o) > tU O to E o CO -X ci ^ o to to i- TJ CD a. n > co q, c to ■° E cd E ko _ o o w > o. — tO o CO co a? O1 L •O o) o 2 E O Kj CD c s ca co t tO C0 =. ca R 2 CD TJ jj a$ CD CD i! c CO 3 c0 fi CO K\l a to ^ o o> CD O 12. O CD 2 ^ a> I s-s E 01 2.2 o ^ > co co 0 > C to 5 -g n » " O O co r (0 - *J ._ o o c 1 ^ co Cj co o cd "eu cd 3 ° > N 2 tO _- 2 — £ to k- TJ rsj E O o _ CD t; to w ||* J3 c C0 O TJ m R.|f CD tO : . 0J CO 3 . o g 2 o. cn cd »o o > a. to ^~ 3 c31 o tj 9! - q) c w <0 cd CD TJ C C •o > o CO O a > tO to jj CO — c to TJ TJ CD Q CD . E O a E co O) co CD CO — TJ l tO 1 TJ « S »2 CD _ a. tO kj im 3 C0__ 13 O ^ cd O — TJ O _ TJ <3 E n n o CD o o E > £; CO O O. = M O tO _ „ d a.E o a O) kj > 2 '■Š I ■s R ° > KO O tO ^ C ._ CD O > iN ra ti > c Ji TJ CD ~= CD 3 o c — > > CD .tO o tO Ji o. _- co Is oo 3 ^ > : — w £ co 2 o 2 a co > i ,_; o O "O C -it a t) ■ n "čo o poc CC •cn »- čun C CD CO M ro U će 8 :zr no m kiju ■ so •Cn| S m za CD —, ■o a ev en Č In o C tO •o Z3 01 _ & il lo 8 a' šol zas Avto otegn c C lena v a uro Q cn C O > .J. cn cn ._- tj 2rs. = E m 2 o tj O-3 o o — 3 o E . °- o tj o cn n o 2 c <= n E o o CD o. tj c _ o cd — °- Z tO co E jc: cd tj co rsl S'| 2 co > ■o t; o —- N <1J 0) > M oR oj - »I ? n O |::R o. ra % -? n o to ^ m ca o 51 > KO E Gor na O Inc c o ro sali: pos! na o o cn a l,t o ■ rc 3 c C tn ro co 2 TJ E ■ C o C D C0 •o ■ Q E se > > e T j o ■ c S > nasi v — > o č > rj NI ro > > ,rs/ co C E CD 6 NI t^ .2, .2 c kj <0 r-" KJ p: . I =!§* If 1 " KO ^3 C0 p O O ~ o -, C CO co NI *- o 2. E tU co '; tj CO O) to 0) o 3 O CD O^ C0 Jt jc !J c B > Ji £ CD Q. C0 co — ._ tj C 3 = O C Ji c c » t > CD C tD C0 -g E tj c 3 n — i i 11 — n CD tO to OC « ° tj E — o n c CD C0 E "o „ tu ° tj - E E a o -± to ro jO CD tj > o 2 E .2. LU Q O o rj co * O o Z CD -O kj O N O CD i? C tO _ ■° ?; ° S a čilo cd R| 11 •N C O o. o co CD Ol O ro o _ E E O > r— C7) CC LU N Z < _J > 2. .2, « ra n =; c i: to c ^ CD 3 o > I I CC C CD 00 TJ i— 3 cn CO r TJ O o TJ TJ 2 cc O a TJ ro TJ O ■ odprt zen n oboto ■ ro > ro o an c C TJ CD > co M 3 s ro cn O O > CM Z ■y - ? ■- i f O m > N ce ="c0 cd ^j?£2 Tretja stran Kar dolgo je, odkar ste v rokah Imeli zadnjo številko Logaških novic. V tem času se je zgodilo marsikaj zanimivega. Nekatere dogodke sporočamo na kratko ... Rezultati poletnega raziskovanja Po občinskem prazniku so se iz slavnostnega vzdušja prvi zbudili mladinci. Na delovnem sestanku z mentorji skupin, ki so delale na mladinskem raziskovalnem taboru Logatec 88, so pregledali rezultate dela in se dogovorili za predstavitev raziskovalnih nalog, ki bodo izšle v posebnem zborniku Upamo, da jih bomo lahko prebrali pred začetkom naslednjega tabora Spet se namreč zatika z denarjem .. . Ustanovitev podružnice Kmečke zveze Slovenije Ustanovili so jo 18. septembra v Narodnem domu Veliko število občanov se je zbralo, kmetov in nekmetov. Kritična razprava, opozarjanje na napake in precej pobud in predlogov, ki naj bi kmetijstvu vrnili veljavo. Če ste vabilo na ustanovni sestanek prezrli imate še vedno možnost, da se vključite v izvajanje programa, ki so ga sprejeli. Sprejemanje ustavnih amandmajev Na 11. seji je predsedstvo občinske konference SZDL obravnavalo predlog amandmajev k ustavi SFRJ Ugotovljeno je bilo, da razprava v temeljnih okoljih ni bila prav posebno razgreta, da pa občani podpirajo prizadevanja slovenske delegacije in vodstva, da pri sprejemanjih in usklajevanjih vztrajajo pri stališčih, ki jih je sprejela slovenska skupščina. O lem pričajo tudi pisma, ki so jih na naslove najvišjih republiških organov poslali nekateri naši kolektivi in organizacije. Predsedstvo je ocenilo tudi skupščinsko razpravo o kadrovski politiki in sklepe, ki so jih delegati sprejeli, da bi rešili probleme zaposlovanja, štipendiranja, neustrezne kvalifikacijske strukture zaposlenih in čedalje večje probleme pri kadrovanju za vodilne funkcije. Na predsedstvu je predsednik OK SZDL podal tudi poročilo ustanovnega sestanka podružnice Slovenske kmečke zveze, ki je bil 18 septembra Sestanka se je udeležil tudi predsednik SKZ, tovariš Oman. V precej obširni razpravi so kmetje poudarjali pomembnost in potre bo po ustanovitvi stanovske organizacije, potrebo po spreminjanju kmetijske politike, kritično so spregovorili o cenovnih nesorazmerjih, davčni politiki, socialnem in zdravstvenem zavarovanju kmetov. Precej kritičnih in ustvarjalnih misli in pobud je bilo slišati na ustanovnem sestanku, ki ga je sklicalo predsedstvo OK SZDL. Prav zato je predsedstvo z ogorčenjem sprejelo dejstvo, da so ne- kateri razpravljalci javni zbor izkoristili za napad na našo družbenopolitično ureditev in zvezo komunistov ter njeno vodstvo. Predsedstvo ne zanika, da so bile v preteklosti na področju kreiranja gospodarske, pa tudi kmetijske politike storjene nekatere napake (kje pa jih ni bilo?), vendar ne smemo pozabiti tudi mnogih naporov in prizadevanj, ki so vendarle vplivali na boljši položaj kmeta in kmetijstva. Predsedstvo zato ne more sprejeti dejstva, da posamezniki javne zbore izkoriščajo za zaščito svojih lastnih interesov in načinov pridobivanja sredstev in dohodka, ki pogosto nimajo pokritja v delu ali zakonskih podlagah. Predsedstvo meni, da smo in bomo še, z različnimi oblikami delovanja podpirali iskanje novih, za kmetijstvo ugodnejših rešitev na področju davčne, socialne in cenovne politike. Zato se predsedstvo ograjuje od teh posameznih razprav in hkrati podpira novoizvoljeno vodstvo pri uresničevanju programa ki ga je sprejel ustanovni zbor podružnice Slovenske kmečke zveze v Logatcu. Izjava mladinskega vodstva Občinska konferenca ZSMS Logatec je v preteklem obdobju prejela več ustnih, kakor tudi pismenih vprašanj glede trenutne družbene krize Zato je predsedstvo OK ZSMS na svoji zadnji seji obravnavalo ta problem in sklenilo poslati pismeno izjavo RK ZSMS, RK SZDL, CK ZKS, OK SZDL in Skupščini občine Logatec. V njej opozarja na hudo gospodarsko in politično krizo, težak socialni položaj mladih, še posebej pa na zadnje dogodke, ki so med naše občane prinesli občutke nelagodja, zaskrbljenosti pa tudi precejšnjo mero strahu »Menimo, da se težave s katerimi se srečuje naša družba, lahko rešujejo samo na demokratičen način, v pravni državi, ki je legitimen izraz hotenj in interesov slovenskega naroda. Nikakor se ne strinjamo z zahtevami o izrednem stanju, sklicevanjem izrednih kongresov, predčasnimi volitvami, s podpihovanjem narodnostne nestrpnosti, raznih podtikanj in sumni-čenj v legitimno izvoljene funkcionarje SRS Mladi ugotavljamo, da voditelji slovenskega naroda izražajo v svojih dejanjih mišljenje ljudi v Sloveniji, ter jih v njihovih hotenjih odločno podpiramo, obenem pa od njih zahtevamo, da še naprej vztrajajo na programski poti, ki so jo sprejele družbenopolitične organizacije« Predsedstvo je obravnavalo tudi delovanje Medobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije Že pred časom je prav iz Logatca prišla pobuda, da ga je potrebno reorganizirati, saj v taki obliki in programom ne opravičuje svojega obstoja. Ugotovljeno je, da gre za umetno tvorbo, ki služi zgolj za pretok informacij in usklajevanje stališč občinskih konferenc ZSMS v regiji. Naš predlog, da je potrebno ta organ deprofesio-nalizirati in delovati na podlagi smiselno ovrednotenega programa, so konec meseca oktobra potrdile tudi ostale OK ZSMS v regiji. Tako bo po novem v letu 1989 MS ZSMS ljubljanske regije deloval brez zaposlenih. Za program in ostale dejavnosti bo, vsako leto skrbel eden od sekretarjev OK ZSMS v regiji. S tem želimo tudi mladinci prispevati k zmanjšanju stroškov svojega delovanja Kako do večje socialne varnosti so se spraševali na seji občinskega sindikalnega sveta, ko so obravnavali naloge sindikata za zagotavljanje večje socialne varnosti delavcev. Program aktivnosti je sicer natančen, pa vendarle ne daje konkretnih receptov, predvsem pa ostaja odprto vprašanje samostojnosti sindikata, saj tak kot je sedaj (podaljšana roka oblasti) ne more uresničevati nalog iz programa, je dejal eden od razpravljalcev na seji. Zato so se udeleženci seje zavzeli tudi za preobrazbo sindikata, kajti samo neodvisen, samostojen in strokovno usposobljen sindikalni aktivist bo lahko uresničeval sprejeto politiko na poti do socialne varnosti delavca. Iz težav z novim programom? Člani občinskega izvršnega sveta so na 40 seji obravnavali primerjavo polletnih rezultatov gospodarjenja naših organizacij združenega dela z rezultati sorodnih organizacij Analizo je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje in zajema enoletno obdobje gospodarenja Iz analize je moč razbrati, katere naše organizacije poslujejo uspešneje kot panoga in katere s svojimi rezultati za panogo zaostajajo. Osrednjo točko in razpravo pa so namenili obravnavi informacije o reševanju kadrovske problematike v delovni organizaciji KLI Poleg informacije o predlaganih kadrovskih rešitvah, je tovariš Albin Čuk spregovoril tudi o predlaganem programu za normalizacijo poslovanja v naši največji delovni organizaciji. Dan po seji izvršnega sveta se je sestal delavski svet kombinata in predlagane kadrovske rešitve in program v celoti sprejel. Po prvih informacijah se stanje v kolektivu izboljšuje, ustvarja se novo delovno vzdušje, kar je najpomembnejši pogoj za premagovanje ekonomskih težav Uresničiti vse tri reforme CK ZKJ je na 17 seji sprejel neposredne naloge in dejavnosti ZK za premagovanje neugodnega političnega, ekonomskega in socialnega stanja v državi. Program v 16 točkah komunistom nalaga, da si vsestransko prizadevajo za varčevanje in gospodarno izrabo družbenih sredstev, za zmanjševanje stroškov, zlasti zmanjševanje državne in druge administracije in režije, zmanjševanje stroškov za reprezentanco, službena potovanja ... Temeljni pogoji za uresničitev treh reform so: zaustaviti inflacijo in jo postopno zniževati, oživiti proizvodnjo in uresničiti razvojne programe, še naprej povečevati izvoz, nujno izboljšati materialni položaj gospodarstva, zaustaviti padec standarda in ga postopno izboljševati. O teh nalogah in programu je konec oktobra razpravljal občinski komite ZKS na razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi Marija Iskrenovič, članica CK ZKS, Andrej Ambrožič, sekretar medobčinskega sveta ZKS Ljubljana-okolica in Jože Slokar, član CK ZKJ, ki 60 s svojimi prispevki poskušali osvetliti dogodke na 22 seji CK ZKS in 17 seji CK ZKJ in pri sprejemanju ustavnih amandmajev, v drugem delu pa tudi odgovarjali na vprašanja, ki jih je mnogo in so se dotikala predvsem izpeljave nalog iz programa. Razumljivo je, da je komuniste najbolj zanimalo, kako naprej, kako iz položaja, ki je težak in ko predvsem delavci nosijo večino bremen. Posebno mesto so imela tudi vprašanja v zvezi s prenovo ZK Na naslednji seji bo komite obravnaval konkreten program in naloge za izpeljavo 16 točk programa <<<<<<<<<<<<<<<<< OGLAS Prodam dve žrebici Haflinger, stari 20 mesecev Miha PETRIČ, Laze 3 <<<<<<<<<<<<<<<<< Starši! DEDEK MRAZ SE ODPRAVLJA NA POT. Rad bi obdaril vse otroke v naši krajevni skupnosti, toda Tudi njemu se zatika pri denarju. Zato bo letošnje leto prinesel darila samo tistim otrokom, ki imajo starše zaposlene v eni od logaških delovnih organizacij. Če niste zaposleni v naši občini in bi želeli, da dedek obdaruje tudi vašega otroka se oglasite v pisarni KS Naklo na Notranjski 14, ali pokličite po telefonu 741-216 Kmetstvo - tudi za mir Po dvoletnem presledku so tržaške občine Trst, Milje, Devin - Nabre-žina, Dolina, Zgonik in Repentaber ponovno organizirale »kmetijske dneve« - priložnost za razstavo kmetijskih gospodarskih dosežkov, za strokovne posvete s središčno tematiko, letos na primer, kmečki turizem ter kmetstvo v mirovniškem gibanju - vse pa s temeljno namero, da bi poglabljali posluh za potrebe nadaljnjega razvoja kmetijstva na Tržaškem v povezavi s spoznanji in dognanji kmetijstva pobratenih občin v Jugoslaviji in Avstriji (kmetijski Alpe - Adria v malem). Na tematskem posvetu so bili vsi govorniki - tudi predsednik izvršnega sveta logaške občine inž. Ljubo Mihelič - enotnega mnenja, namreč, da bogato kmetijstvo ima primarno vlogo v vsaki gospodarsko uravnovešeni družbi Nekatere naravne resnice so nujne v vsakem kmetskem okolju, tudi pri nas; prej ko jih spoznamo za svoje, tembolje za nas. Prerod kmetijstva je možen s prekinitvijo razlastitev oziroma neutemeljenih prekvalifikacij kmečkih zemljišč, s pametnim združevanjem (zaokrožanjem) zemljišč, s finančno in politično podporo javnih ustanov, s pripravo območnih načrtov oziroma z analizo tega, kaj ima prihodnost in kaj je donosno -pa seveda, z ustrezno davčno politiko. Na tem gospodarskem torišču bo moč ustvariti tudi nova prepo-trebna delovna mesta - tudi, in zlasti za mlade, ki doslej v zemlji niso videli ne sedanjosti ne prihodnosti. Skupen vsem sistemom je tudi kmečki turizem, ki poleg tega, da za- gotavlja dopolnilni dohodek kmečkih gospodarstev, pomore tudi k boljšemu spoznavanju in prepoznavanju ljudi, že skoraj pozabljenega vaškega življenja, domače govorice, šeg in navad, etnografskih in arhitekturnih prvobitnosti pa še česa, kar nas pelje h koreninam našega življenja in naše biti. Prav tod se ponujajo kmetstvu nove možnosti, za katere je potreben smisel, volja in zagonski kapital. Sosednja Avstrija, na primer, ponuja bogate vzorce kmečkega turizma, bržčas za nas prebogate; so pa pravgotovo prepričljivi in vabljivi. »Pri nas, žal, nismo dlje od nerodnih začetkov,« je menil predsednik izvršnega sveta naše občine. Gromsko trajajoči aplavz je potrdil soglasje vseh prisotnih na posvetu z vsebino proglasa: kmetstvo za mir v svetu, za sožitje in nenehno potrjevanje pripadnosti. Mirovniški proglas je prebral župan občine Dolina pri Trstu Edvin Schvvab, ki je bil gostitelj »kmetijskih dni«. Prav je, če se tudi bralci Logaških novic seznanijo z vsebino proglasa. Zato ga objavljamo v posebnem okviru. Sožitno in prijateljsko so se stekli vsi trenutki kmetijskih dni: Slovenec enak z Italijanom, ta z Avstrijcem, nič drugače s Hrvatom. In razumeli so se kot to gre ljudem dobre volje - tudi z nacionalnimi čustvi, vendar brez kančka šovinizma. Čemu neki le In potem so podelili odlikovanja najuspešnejšim živinorejcem. maš MIROVNIŠKI PROGLAS »Politična moč mirovniškega gibanja se napaja pri razmahu in poglabljanju kulture nenasilja V teh letih je ta moč dobila odločilnega zagona od prodora ženske revolucije, od priznanja spolnega razločka do uveljavitve etike razlik. Ta nov moralni vzgib se lahko in se mora izraziti po vsem svetu v obliki uveljavitve pravice do svobode in samoodločbe posameznika in narodov, kot dejanska enakopravnost ob družbeni pravičnosti, zoper sleherni rasizem, ob spoštovanju narodnostnih ideoloških in verskih vredno't slehernega ljudstva, v osvajanju novih pravic do udeležbe in obveščanja za občana ter na zadnje kot zaščita celovitosti naravnega premoženja ob spoštovanju vrednot, ki jih široko zastopajo naravovarstvena gibanja Nenasilna kultura je danes najsodobnejši izraz vzajemnosti in sodopuščanja je najnaprednejša oblika človečanske zavesti. Nenasilje je kot politično gibanje v svetovni zgodovini nastopilo z dvema veličastnima likoma Ghandtja in Luthra Kinga - kot duh in oblika boja za narodno neodvisnost indijske podceline ter za uveljavitev državljanskih pravic ameriškega Črnega prebivalstva Skozi mirovniško gibanje se danes preveja v navdih novega svetovnega nazora ter nove politike še zlasti za Evropo. Evropska zavest mora prispevati k odrešitvi človeške zgodovine. Tu se je započela demokratična omika, ki so jo navdihnili krščanstvo ter vrednote liberalizma in socializma, tod je razsajala kuga svetovnih vojn fašizma ter nacizma, tod je zorela mogočna industrijska družba in tekla zibel kolonializma. Politično razkosana Evropa, malone nemočna priča svetovnega razdora, je v mirovniški misli odkrila novo enotno moč, ki se sicer še ne more postavljati z močjo vlad, a vendar Že pomeni množično ljudsko omiko in moč, ■> Evropska omika lahko odigra odločilno vlogo v prizadevanjih, da se vojna kot ideja m sistem dokončno prežene Postane lahko most, ki se po njem razvoj sodobne družbe poda v odrešitev, če se bo znala zagledati v nepregledno celino prave človečnosti, trpečega človeštva, živečega človeštva. Te Evrope se m Treba jo je zgraditi To je nenasilna Evropa XXI stoletja. Po gozdni učni poti krog Kališ Morda še ne veste, ali pač, da se lahko po prijetni poti sprehodite krog Kališ; po poti, kije označena s posebnim znakom (ki bi bil s primerno oblikovno korekturo postal dosti primernejši znak od tega, ki ga bomo težko sprejeli za svojega!) »gozdne učne poti« pa lahko spoznavate različne vrste rastlinja, naravne kraške pojave, fosile, že pozabljene naprave za kuhanje oglja in apna, naprave za uničevanje gozdnih škodljivcev, lovske krmilnice in še to in ono V nedeljo, 18. septembra 1988, je bila v Kališah prikupna prireditev: odprla se je bila namreč učna gozdna pot, da bi popeljala človeka v naravo, da bi človek na njej spoznaval naravo, jo še bolj vzljubil in kar najbolj spoštoval. Pri pripravi učne poti so s TOK Gozdarstvom iz Logatca sodelovali Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ZZB NOV, Jamarsko društvo, Planinsko društvo, Lovska družina iz Logatca in Lovska družina iz Planine. Priložnostni nagovor na začetku poti je imel direktor TOK Gozdarstvo Franc Mihevc, Logaški oktet je ob svečanem trenutku zapel nekaj pesmi, primernih za tako priložnost. Množico prisotnih sta nato na pot popeljala Polona Vrhunc iz Ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ter dr. Franc Šušteršič, direktor Inštituta za raziskavo krasa v Postojni. Za obiskovalce gozdne učne poti so organizatorji pripravili droben, vendar jasno in vabljivo napisan vodič, ki natančno popisuje pot, njene zanimivosti in znamenitosti. Resnično: lepo in poučno je. ) :xxxxcooooocraxxx^ Obvestila študentskega servisa Študentski servis obvešča svoje člane, da je potrebno podaljšati veljavnost študentskih izkaznic za tekoče šolsko leto 1988/89. Potrebujete potrdilo o vpisu v šolo ali fakulteto. Srednješolci med šolskim letom lahko opravljajo različna dela samo s soglasjem šole, ki jo obiskujejo. Kot novost sporočamo možnost zaposlitve nezaposlenih mladincev. Za delo preko študentskega servisa potrebujete potrdilo o nezaposlenosti, ki ga dobite na skupnosti za zaposlovanje, dve fotografiji in 500 - din za hranilno knjižico. Uradne ure so v: - ponedeljek od 10. - 12. ure, - sredo od 13. - 15. ure, - petek od 10. - 12. ure. ocxxxogqoooooc^^ Preprečevanje širjenja klasične prašičje kuge Sporočilo Republiške veterinarske uprave SR Slovenije, da je bila avgusta letos v občini Split zaradi nezadostno kontroliranega prometa prašičev ugotovljena klasična prašičja kuga z virom okužbe iz pbmočja občine Šabac, je zaskrbljujoče tudi za našo prašičerejo. Vemo, da občine Idrija, Logatec in Vrhnika nimajo lastnega prašičerejskega podmladka in da so zato močno vezane na nakupe prašičev iz drugih republik, po tradiciji predvsem iz SR Srbije. Nevarnost za prenašanje kužne bolezni predstavlja predvsem nenadzorovana prodaja mladih prašičev za pitanje, prodaja mesa na tržnicah in reja prašičev z neprekuhanimi pomijami. To med drugim narekuje tudi poostritev veterinarsko-sanitarnih ukrepov v prometu prašičev z dosledno prepovedjo prodaje in nakupov prašičev po vaseh. Iniciativo, ki je sedaj v privatnih rokah prekupčevalcev, bi morala prevzeti ena od kmetijskih zadrug, ki je organizator živinorejske proizvodnje. Kakšni so znaki obolelosti? Prašiči postanejo po okužbi otožni, vročični, neješči kažejo bolezenske znake pljučnice, težko dihajo, kažejo znake hudega vnetja prebavil z drisko in včasih znake živčnosti s krči gibal in zanašanjem v zadnjem delu telesa. Lisasta zardelost kože preide v modrice predvsem po rilcu, uhljih, trebuhu in notranjih staneh stegen Ker bolezen lahko povzroči veliko škodo, mora vsak rejec poznati ukrepe, s katerimi prepreči okužbo z virusom prašičje kuge: - kupljenih prašičev ne sme takoj pomešati med svoje živali, ampak jih mora vsaj za 30 dni osamiti v posebnem prostoru, jih posebej krmiti in opazovati; vsako spremembo splošnega zdravstvenega stanja pri njih mora prijaviti pristojni veterinarski organizaciji, - rejci, ki krmijo živali s pomijami iz gostinskih obratov, morajo vsako leto cepiti vse prašiče proti prašičji kugi; prašičev naj ne krmijo z neprekuhanimi pomijami in z odpadki mesa, - pašne prašiče je treba varovati pred stiki s tujimi ljudmi in živalmi in jih ločiti od sosednjih rej ter od divjih prašičev, ki prav tako lahko zbolijo za kugo. > Preprečevanje kuge pri divjih prašičih je težavno. Okužijo se od domačih prašičev. Povzročitelj se prenaša s telesnimi izločki in okuženo svinjino. Sumljive živali in njihova trupla je potrebno vedno neškodljivo odstraniti. Vsem zainteresiranim, predvsem rejcem prašičev in gojite-Ijem divjadi svetujemo, da upoštevajo obvsetilo in se ravnajo po navodilih v izogib preprečevanju hude gospodarske škode v naši prašičereje. VETERINARSKI IN LOVSKI INŠPEKTOR Janez Dolžan, dipl. vet. POPRAVEK V sedmi številki Logaških novic je bil objavljen oglas o delovnem času v frizerskem salonu Milene Maček. Ker je pri objavi prišlo do napake, delovni čas objavljamo še enkrat; za napako pri objavi se opravičujemo. FRIZERSKI SALON JE ODPRT: v torek, sredo in četrtek od 13 do 20 ure, v petek od 7. do 15. ure in v soboto od 7. do 14. ure. Ob ponedeljkih je salon zaprt. AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAi Uredništvo Logaških novic vabi k sodelovanju RAZNAŠALCE ČASOPISA in sicer za krajevno skupnost Tabor in krajevno skupnost Naklo. Upokojenci, študentje, učenci! Če vas delo zanima, se oglasite v uredništvu na Notranjski 14, kjer boste dobili vse informacije o delu in plačilu. Obrt na Logaškem Logaški obrtniki so pred leti praznovali 10-letnico delovanja, kar je pomembna obletnica. Vendar pa je treba pri tem dodati, da je v Logatcu že v času pred II. svetovno vojno delovala OBRTNA ZADRUGA LOGATEC, ki je leta 1926 praznovala 40-letnico svojega delovanja. O tem nam priča naslednji zapis iz Trgovinskega lista, časopisa za trgovino, industrijo in obrt, leto IX., št. 77, Ljubljana, 6 julij 1926 Citat-Štiridesetletnica Obrtne zadruge v Logatcu »Logaško obrtništvo je praznovalo v nedeljo 4 tega meseca reden jubilej, štiridesetletnico obstoja svoje obrtne zadruge. Na zborovanje, ki se je vršilo popoldne v dvorani Kra-marjeve restavracije, so prihiteli tudi številni ugledni gostje, med temi zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ter zastopniki Zveze obrtnih zadrug iz Ljubljane, z Gorenjske in Dolenjske. Po pozdravnem nagovoru načelnika gospoda Iglica in čestitkah nekaterih obrtniških delegatov je podal gospod Petkovšek pregled o delovanju zadruge Za njim je predaval zastopnik Zbornice gospod dr Pretnar o pomenu in gospodarskem položaju obrtništva. Načelnik Zveze obrtnih zadrug gospod Eng. Franchetti je govoril o potrebi povzdige strokovnega nivoja in poživitve stanovske zavednosti obrtništva. Ob zaključku lepo uspelega zborovanja seje sklenilo, izraziti Zbornici za trgovino, obrt in industrijo ter Zvezi obrtnih zadrug polno priznanje in toplo zahvalo za uspešno delovanje v interesu obrtnega stanu. Jubilejna prireditev se je zaključila z animirano veselico. Udeleženci popoldanskega slavnostnega zborovanja so z nevoljo ugotovili, da lokalna obrtna oblast kljub obvestilu za to obrtniško prireditev ni pokazala toliko interesa, da bi poslala na zborovanje svojega zastopnika. Ni čuda, če take obrtne oblasti potem tudi ne kažejo nikakega razumevanja in poznavanja obrtniških teženj.« Članek je vsebinsko skop, vendar zelo zanimiv, saj s svojo vsebino opozarja na to, da pri zapisovanju zgodovine obrtništva v Logatcu še ni vse povedano in odkrito. Zato se bo prav gotovo našel še kak zanimiv podatek, ki bo zgodovino obrti pri nas še dopolnil in obogatil. Milan Trobič Zobni gnilobi se moramo upreti Objavljamo še zadnji prispevek dr. Polonce Keršič o skrbi za zdrave in lepe zobe. Tokrat dr Keršičeva daje nasvete staršem šoloobveznih otrok. »Vaš šolar ima v ustih menjalno zobovje (mlečno in stalno). Če stalni zobje pravilno izraščajo, mlečno zobovje izpade samo. Mlečne in stalne zobe je potrebno pravilno in redno čistiti. Otroka morate kontrolirati in mu po potrebi tudi pomagati. Navodila za pravilno čiščenje zob dobite v dispanzerju za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v ZD Logatec. Vsak šoloobvezen otrok ima svojega šolskega zobozdravnika, h kateremu mora hoditi na redne preglede Če opazite, da otroku zobje izraščajo nepravilno, ga peljite na pregled k ortodontu. Pri šoloobvez- nih otrocih pogosto prihaja do poškodb zobovja Pri padcih in udarcih si šolarji največkrat poškodujejo sprednje zobe Ne odlašajte z obiskom pri zobozdravniku, saj bo ta otroku znal najbolje pomagati Vsi učenci od 1. do 5. razreda osnovne šole v okviru učnega programa spoznajo osnove zdrave prehrane 'irt čiščenja zob. Starši pa bi morali upoštevati še naslednja navodila: otroka kontrolirajte pri umivanju zob in spremljajte njegove obiske pri zobozdravniku Če se le da, orne jite količino sladkih jedi in pijač v prehrani otroka Želimo, da bi naša navodila v borbi proti zobni gnilobi upoštevali vsi starši Tako se bomo skupaj z vami lahko veselili zdravih otrokovih zob « Tekmovanje v zobni čistoči prinaša najboljšim nagrade. Najlepša nagrada pa so gotovo beli in zdravi zobje Poti in stranpoti zbiranja papirja Zbiranje starega papirja nam je, Slovencem, prišlo že v navado. Posebej še osnovnošolcem, ki z zbiranjem papirja zaslužijo tudi kak dinar za končni izlet. Z zbiranjem starega papirja opravljajo družbeno koristno delo, hkrati pa razvijajo tekmovalni duh, saj med seboj tekmujejo posamezne oddelčne skupnosti. Tako so za letos že znani podatki, da so učenci v Sloveniji zbrali 3730 ton starega papirja, najboljša v zbiranju pa je bila osnovna šola z Jesenic, ki je zbrala 97 ton papirja. Do tu je vse lepo in prav in začne se druga stran tega pisanja Učenci so pri svojem delu sila prizadevni V času akcije se zgodi, da v enem popoldnevu pozvoni hišni zvonec tudi desetkrat. Včasih že ne veš, kako bi se izgovoril, zato sem sama sklenila, da bom domač odpadni časopisni papir razdelila na »kupčke« in ga porazdelila vnetim zbiralcem Saj je hudo gledati žalostne očke, ko zaslišijo, da je velikanski kup papirja že odnesel njegov sošolec iz a razreda. In tako se zbiranje nadaljuje. Učenci hitijo z ličnimi vozički od hiše do hiše, se srečujejo, primerjajo velikost nabranega, se včasih malo skregajo, cufajo drug drugemu papir iz rok ali ob prepiranju pozabijo na veter, ki neusmiljeno raznaša papirje po ulici. Tekmovanje prinaša tudi slabe strani. Kar zgrozila sem se, ko sem slišala pripovedovati urednika občinskega časopisa ene od ljubljanskih občin, kako so mu pridni zbiralci izpred tiskarne odpeljali v svežnje zvezane izvode pravkar natiskanega časopisa »Saj to se lahko zgodi le v Ljubljani« sem si mislila.Toda kmalu Veselo srečanje starejših občanov Lepo, sončno septembersko nedeljo so se v avli osnovne šole »8 talcev« zbrali naši starejši občani. KS Naklo je letos predlagala, da bi skupaj z društvom upokojencev organizirali srečanje za vse občane in ne samo za člane društva, kot je bilo to v navadi do sedaj Nekaj več kot 50 občanov, ki so dosegli svoj visoki jubilej (80 let) je veselo in pozorno spremljalo kultur ni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, člani društva upokojencev in mešani pevski zbor društva invalidov in upokojencev. Pozdravni nagovor je imel predsednik društva, tov. Franc Verbič. Na koncu je predlagal, da z minuto molka počastimo spomin na vse, v preteklem letu, umrle člane. S prisrčnimi besedami pa je navzoče v imenu Skupščine občine Logatec pozdravila njena podpredsednica, tov. Martina Comino. Omeniti je potrebno, da sta bila na to srečanje povabljena tudi zlatopo-ročenca in sicer Trepalova s Pet-kovca, ki že 50 let delita radost in težave na skupni življenjski poti. Po kulturnem programu se je začelo družabno srečanje. Za razpoloženje je poskrbel muzikant Brenčič in nekateri so se veselo in korajžno zavrteli To je bil le majhen delček, le nekaj skromnih uric veselja v vsakdanjem življenju ljudi, ki se morda počutijo preveč odmaknjeni in pozabljeni Škoda je le, da se ni srečanja udeležilo več občanov Menda se je nekaj zataknilo s prevozi. Tistim, ki se srečanja niso mogli udeležiti zaradi bolezni, pa želimo čimprejšnje okrevanje. Menim, da bi morali s to humano aktivnostjo nadaljevati, saj smo se v pričakovanju naslednjega srečanja pozdravili z iskrenim nasvidenjem. Tatjana sem se lahko prepričala, da ni tako. Zbiralci niso odpeljali ravno v svežnje zvezanih novih časopisov, iz zaprtega zabojnika za papir pa so odpeljali vse, kar je bilo v njem. Za njimi so ostale prazne kartonaste škatle in kup pomečkanega papirja, ki se jim ga ni zdelo vredno pobrati ali pospraviti nazaj in pokvarjena vrata zabojnika. Tekmovalni duh prinaša v vsako, še tako skrbno pripravljeno aktivnost tudi slabosti. Pa, da me ne bi razumeli napak. Vem, prepričana sem, da otrok k temu ne spodbujajo niti starši, niti učitelji. Nastale so same po sebi, saj v vsakem človeku, tudi otroku, tli hotenje biti boljši, narediti nekaj več, imeti več ... In zdi se, da s tekmovanjem bledi tudi podatek o zbranih tonah odpadnega papirja in koristnost dela, ki ga opravljajo naši otroci. Vaše pismo Kar nekaj vaših pisem se je nabralo na uredniški mizi. Sporočate nam različne stvari, nad različnimi problemi se hudujete. Prav je tako, saj bomo morda s skupnimi močmi katerega od problemov tudi rešili. Pismeno, teletonsko, pa tudi osebno ste spraševali, zakaj ni izšla septembrska številka Logaških novic. Povedati vam moramo, da je izšla, zakaj ni našla poti v vaš dom pa pri najboljši volji nismo mogli ugotoviti. Obljubljamo, da se bomo potrudili, da bodo glasilo dobila vsa gospodinjstva v občini, zato nam sporočite, če časopisa ne dobite Iz Hotedršice nam je pisala tovari-šica Kovačičeva. V svojem pismu opozarja na neurejeno pokopališče in razpadajočo mrliško vežo Hkrati opozarja tudi na novonastajajoče smetišče ob avtobusni postaji. Na krajevni skupnosti v Hotedršici so nam povedali, da probleme poznajo, s stanjem tudi sami niso zadovoljni, vendar pa vseh težav ni moč rešiti čez noč. Obnova mrliške veže in pokopališča je v programu dela, pred dnevom mrtvih so opravili tudi vzdrževalna dela na pokopališču in očistili okolico. O svojih doživetjih in odnosu do pacientov v logaškem zdravstvenem domu piše bralka Bojana. Za pojasnilo smo zaprosili odgovorne, odgovor bomo objavili v naslednji številki časopisa. Zahvala društvu invalidov Z ženo se prisrčno zahvaljujeva društvu invalidov, ki nama je omogočilo 10-dnevno letovanje v Čatežu. Bilo je enkratno, ljudje so bili prijazni Vsak dan sva se kopala v pokritem bazenu Sam sem invalid, toda vedno se je našel kdo in nama z ženo pomagal iz bazena. Star sem 75 let in to je bilo moje prvo letovanje v življenju. Lepo se zahvaljujem tovarišici Zvonki Urbas, ki se naju je spomnila in nama pomagala, da sva mirno in prijetno preživela prvi dopust. Hvala vsem, ki so nama omogočili letovanje Leopold in Marinka Urh, Zaplana 53 Pesem nas ohrabruje Skromno, a veselo so pevci Mešanega pevskega zbora društva invalidov praznovali svojo prvo obletnico Na pobudo tovariša Alberta Kovača je lansko leto nastal 25-članski z bor, sestavljen iz članov društva invalidov in društva upokojencev. Samo mesec in pol vaje je bilo potrebno in že je zbor zapel na novoletnem srečanju Pod vodstvom zborovodkinje Marinke Istenič pevci vadijo enkrat tedensko. Počasi, toda z velikim veseljem in ljubeznijo nastaja program slovenskih narodnih pesmi Tako so tudi naši starejši občani in invalidi aktivno vključeni v kulturno poustvarjalnost To pa je bila tudi njihova želja Ne smemo namreč prikrivati dejstva, da so ravno upokojenci in invalidi v naši družbi potisnjeni na rob dogajanj, pogosto so osamljeni in prikrajšani za marsikatero zanimivost in prijeten dogodek. Petje pevskem zboru vsaj nekaterim pomaga iz sivine vsakdanjega dne Ob prepevanju izmenjajo tudi kakšno besedo, se pogovorijo o zdravju, nizkih pokojninah, se razvedrijo in nasmejejo. Radi so skupaj na vajah in na nastopih. Upamo, da se bodo kmalu predstavili tudi poslušalcem v Logatcu. Zaenkrat za to še ni bilo prave priložnosti. In kako naprej? Veselo, pravijo « Prijetna družba smo in radi imamo slovensko narodno pesem Radi pa bomo medse sprejeli še kakega pevca. Pridite vsi, ki radi pojete in se želite razvedriti v prijetni družbi« Popis odlagališč odpadkov in pokrajinsko-ekološki vidiki izbora alternativnih lokacij za urejeno odlaganje smeti v občini Logatec Raziskovalna sRupnost občine Logatec je letdi9tj}7 razpisala raziskovalno nalogo, kl-naj bi dala rešitve za možne lokacije za urejeno odlaganje smeti na območju naše občine. Nalogo je prevzel Inštitut za geografijo Irfhiverze E. Kardelja v Ljubljani. Raziskovalna skupnost bo konec novembra skupaj z inštitutom organizirala razpravo o predlaganih rešitvah, zato objavljamo nekaj odlomkov iz naloge. Del raziskovalnega dela so opravili udeleženci ekološke skupine na mladinskem raziskovalnem taboru, ki je bil letos poleti v Logatcu. Namen naloge Namen naloge je dvojen: napraviti pregled nad odlagališči, ugotoviti njih število, lokacije in osnovne značilnosti in na podlagi naravnih značilnosti pokrajine predlagati možne lokacije za novo občinsko odlagališče odpadkov. V drugem poglavju raziskovalne naloge so prikazane fizičnogeograf-ske značilnosti in položaj občine Logatec. V tem poglavju so prikazane padavinske in kamninske oz. hidrogeo-loške razmere. Voda je na našem področju namreč tisti element, ki je najbolj izpostavljen onesnaževanju. Že po nekaj kilometrih podzemnega toka pa ta voda prihaja na dan v izvirih pri Vrhniki. Njena kakovost je zato slaba, kljub temu pa ima pomemben delež v vrhniškem vodovodu Dosedanje ravnanje z" odpadki v občini Logatec Do obdobja povojne industrializacije je bila količina odpadkov zaradi redke poselitve majhna. Z razvojem industrije, kjer gre za organizacijo proizvodnje z enosmernim tokom porabe snovi in energije, je količina odpadkov zelo narasla. Spremenila pa se je tudi njihova sestava. Vsebujejo namreč vse več težko razgradljivih snovi (težke kovine, PCB, naftne derivate, pesticide, zdravila, čistila, herbicide). Te z vodo prodirajo v kraško podzemlje, ga onesnažujejo in znova prihajajo na dan v izvirih Ljubljanice j* ji 1TT Na kraškem območju je šlo že v preteklosti za melioracije - največkrat le za uporabo mehanskih ukrepov za izboljšanje zemljišča. V večini primerov so manjše kraške depresije zapolnjevali s kamenjem in zemljo, ki so jo pripeljali od drugod. To, že tradicionalno preoblikovanje površja, je bilo v obdobju urbanizacije še večje Vrtače zdaj v večini zapolnjujejo z industrijskimi, komunalnimi in kmetijskimi odpadki, prst in gradbeni material pa uporabijo le še za prekrivanje V zadnjih dveh letih je bilo na ta način prekritih 12 odlagališč odpadkov, največje med njimi je na Kalcah, kjer je po oceni prekritih približno 2000 m* različnih odpadkov. Osrednje občinsko odlagališče pod Ostrim vrhom se letno poveča za približno 15.200 m1 odpadkov (podatek iz leta 1986). Zmogljivost deponije je okoli 200.000 m', kar pomeni, da bo deponija zadostovala še za 5 let Odvoz odpadkov je urejen le za 6 320 prebivalcev iz krajevnih skupnosti Naklo in Tabor. Zbiranje odpadnih surovin in selekcija odpadkov je v industriji urejena le delno in občasno. Zbiranje za okolje nevarnih odpadkov ni urejeno. Popis obstoječih odlagališč odpadkov Na območju občine so člani ekološke skupine na mladinskem raziskovalnem taboru evidentirali 63 odlagališč odpadkov. V raziskovalni nalogi so odlagališča vnesena na hidrogeološko karto Logatca, tabelarično pa so prikazana vsa odlagališča in njihove značilnosti: raziskovalci so za vsako odlagališče izpolnili poseben vprašalnik, s katerim so določili lokacijo, kamninsko podlago, mikrolokacijo, izpostavljenost, velikost, sestavo odpadkov, in nevarnost, ki jo predstavlja za okolico in vodne vire. Povzemamo le nekatere značilnosti odlagališč v občini Logatec: - velikost: 12 večjih odlagališč (več 100 m'), 33 srednjih (več kot 10 m') in 18 manjših, - podlaga: 29 odlagališč je lociranih neposredno na dobro prepustni podlagi, 22 na srednje, 9 na menjavi prepustnih in neprepustnih kamenin in le 3 na neprepustnih kameninah, - mikrolokacija: večina v različnih kraških depresijah (47), največkrat v vrtačah, na bregu potoka 9, ostale v antropogenih oblikah, - sestava prevladujočih odpadkov: na 27. odlagališčih so komunalni, na 18. gradbeni, na 6. industrijski in na dveh poljedelski, - vrsta smetišča: 7 odlagališč z organiziranim dovozom, ostala so priložnostna - smer odtoka izcednih vod: iz 56 odlagališč v izvire Ljubljanice, iz 3. v Soro, iz 3 v Divje jezero, iz enega v Podlipščico. Izrazito neprimerne poteze nekaterih odlagališč Med prve je treba uvrstiti za okolje nevarna odlagališča KLI Logatec Velik del le teh je že zasut, na njih je danes odprt skladiščni prostor v okviru tovarniškega kompleksa Sestave odpadkov, s katerimi so zasipali vrtače, danes ni mogoče ugotoviti (lahko le ugibamo na podlagi analiz vode v izvirih Ljubljanice). Ob upoštevanju dejstva, da je v okviru Kombinata lesne industrije tri desetletja (do leta 1982) delovala tudi galvana, lahko sklepamo o znatnih količinah galvanskih muljev, ki so jih poleg drugih industrijskih odpadkov odlagali v vrtače Poleg tega so ostanke iz lakirnic (trikloretilen ipd.) odlagali prav tako nemoteno, kar v bližnjo vrtačo vse do letos Za naštete odpadke po zakonu o ravnanju z odpadki in pravilniku za ravnanje s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi veljajo posebni pogoji odstranjevanja in deponiranja. Tovarna še danes uporablja pet lokacij v neposredni bližini za odlaganje pretežnega dela svojih odpadkov, predvsem lesnih. Na lokaciji št 12 so šele letos prenehali s sežiganjem odpadnih lakov in gošč in poleg dimnih emisij, ki so ob sežiganju motile bližnje prebivalce KS Naklo (pritožba krajanov KS Naklo) je šlo za odtekanje pepelov in nesežganih gošč v kraško podzemlje Ob stari cesti Logatec - Vrhnika je na lokaciji št. 6 parkirišče - počivališče. Ob njem je nastalo tudi odlagališče odpadkov. , Zaradi svoje, odmaknjenosti je vabljivo za številne voznike, ki se hočejo znebiti odpadnih olj Na površju se še danes poznajo ostanki mazuta, ki ga je pred leti odložil neznan voznik Dovolj je odpadne embalaže (ne popolnoma prazne!) motornih olj. Podobno je tudi odlagališče 39 V Hotedršici gre za neprimerno odlaganje odpadkov v požiralnike Hotenke. Čeprav so ti res le občasni, zalije jih le visoka voda, je to izrazito neprimerno ravnanje Koliševka, lokacija It. 60 - v njo odlagajo poginule živali, na kar opozarja v poletnem obdobju močan smrad in mrčes. Ta je lahko vzrok okužbe vode s patogeimi klicami (npr vranični prisad ipd.) In nazadnje še centralna občinska komunalna deponija Lipje pod Ostrim vrhom Njena lokacija je ob sedanji urejenosti deponije izrazito neugodna Res je sicer locirana na pokrovu slabo propustnih kamnin, ki pa se kmalu izklinijo. Površinske in izcedne vode se po deževju zbirao v dnu doline in odtekajo 50 metrov nižje, kjer izginjajo v kraško podzemlje (po nalivu 22 8 1988 je bil pretok 1,8 l/s). Gre za močno gnilobno in po H, S zaudarjajočo vodo Ta podzemsko odteka v smeri zajetij Staje, Primčevega in Kožuhovega izvira pri Vrhniki. Samo odlgališče je slabo urejeno in nevzdrževano Na njem gre za mešano odlaganje znatnih količin sekundarnih surovin (npr kovin) in hkrati za odlaganje komunalnih odpadkov, gošč s tovar niških in komunalnih čistilnih naprav ter organiziran dovoz gnojnic iz grezničnih jam. Skratka, gre za odlaganje brez nadzora. Prekrivanje pripeljanih odpadkov je neredno in s poroznim gradivom. Na smetišču prihaja do stalnih požarov (22. 8. 1988 je kljub obilnim 24 urnim padavinam, padlo je čez 100 mm dežja, gorelo). Dim in smrad pa ob severniku dosegata tudi Logatec Alternativne lokacije za novo sanitarno deponijo Če upoštevamo litološko zgradbo in količino padavin ter širšo geografsko lego občine Logatec, je področje občine v celoti izredno NEPRIMERNO za določanje novih lokacij. Ob predpostavki, da bi v okviru občine v prihodnosti le prišlo do selekcioniranja zbiranja odpadkov in bi za okolje nevarne snovi odlagali drugje, predlaga avtor raziskave tri nove lokacije, ki pa bi jih uporabljali šele, ko v ožjem območju občine ne bi bilo več potreb po čistem gradivu za organizirano zapolnjevanje kraških vrtač. Za odlagališče komunalnih in industrijskih odpadkov pa bi morali zgraditi sanitarno deponijo po kriterijih, ki zahtevajo mikrogeološke raziskave, zagotovitev zatesnitve in drenažo izcednih vod, odvajanje v zbiralnik in čiščenje Za načrtovanje, gradnjo in delovanje take deponije pa so potrebna velikanska sredstva, ki jih občina Logatec sama ne bi mogla zagotoviti Avtor pri rešitvi predlaga gradnjo omrežja regionalnih odlagališč z za-ledjem^saj 50.000 prebivalcev Vloga občine pri degradaciji okolja Avtor raziskave ugotavlja, da je kljub relativno slabši proizvodnoin-dustrijski usmerjenosti, obremenitev okolja precejšnja. K temu so veliko prispevala različna odlagališča odpadkov (žagovine, lubja, olj, galvanskih plošč), ki so delno že prekrita, več deset pa jih še danes služi odlaganju. Posebej avtor opozarja na onesnaženost podzemnega jamskega sveta, ki je za onesnaževanje še posebej občutljiv Po navodilu o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote onesnaženja in po katastru vodnih zavezancev je avtor raziskave izračunal, da KLI in Valkarton 2,1 krat, zasebni obrtniki pa 1,2 krat bolj onesnažujejo vodo kot prebivalci Odpadne vode so obremenjene skupaj tako, kot bi v občini živelo 44314 prebivalcev. V raziskavi avtor analizira tudi de lovanje čistilne naprave in ugotavlja, da edina analiza vzorcev čiščenja, ki je bila narejena 24. 4. 1987 ne more biti reprezentančna in ne odraža dejanskega stanja. Predlogi Na koncu avtor predlaga nekatere ukrepe za izboljšanje stanja: - ureditev obstoječe deponije Lipje do minimalnih zahtev, ki jih vsebujejo predpisi, predvsem pa s prekrivanjem in drenažo onemogočiti direkten odtok izcednih voda v kraško podzemlje, - ugotoviti natančne lokacije in količino odloženih galvanskih mu-Ijev in proučiti možnost izkopa in nevtralizacije že odloženih galvanskih plošč, - možno lokacijo za novo odlagališče iskati le v okviru širše ljubljanske regije, - proučiti možnost in poiskati rešitev za predelavo lubja, žagovine, oblancev, hkrati pa zagotoviti nad- ZAHVALA vsem, ki ste bili z nami, ko je odšel od nas FRANC FACJA Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem In znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje In ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Logatec, posebno Še dr. Katarini Turk za skrb in lajšanje bolečin v zadnjih mesecih trpljenja, predstavniku KS Laze za poslovilni govor ter gospodu župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Tcncka, sinova Matija in Andrej z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte drage mame In stare mame ANTONIJE LESKOVEC se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki te se v tako velikem Številu poslovili od naše mame, jo pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s cvetjem. Posebej hvala družini Gosti&a, pevcem pod vodstvom tov. Logarja, dr. Skvarči za skrb in pomoč pri njeni dolgotrajni bolezni In g. župniku za opravljeni obred. ,* , mož Franc, slrt Zdravko, hčerki Sonja in Zvonka z družinama ► ^KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO LOGATEC ORGANIZIRA TEČAJE PLETENJA, KVAČKANJA IN KLEKLJANJA Prijave sprejema Krajevna skupnost NAKLO Logatec, Notranjska 14, tel. 741-216 do 20. 11 1988 Vse ostale informacije dobite na KS NAKLO pri vpisu. VABLJENI! aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Ob smrti naše mame IVANKE GANTAR iskrena hvala v;.em, ki ste bili z nami ob njenem slovesu, hvala za izraženo sožalje, za čudovito cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem. ki ste nafto mamo imeli radi In jo spoštovali ter jI v času bolezni pomagali. Njei a družina zor nad odlaganjem nevarnih snovi (KLI), - delovne organizacije naj se vključijo v borzo odpadnih snovi pri GZS, - na CČN ponoviti analizo vzorcev in prenehati z deponiranjem odpadnega blata, v katerem so znatne količine težkih kovin, in izpustom gnojnic na osrednjem odlagališču Lipje. Ob boleti in prezgodnji izg bi dragega sina in brata BOGDANA ISTENIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, mu poklonili vence In cvetje. Posebej toplo se zahvaljujemo Bogdanovim sošolcem - 3.b razredu OŠ 8 talcev, razredničarki Anici Skubic In tovarlšlci Teji Sirca. Hvala Petri Žigon in Janji Pe-terlln za besede slovesa in pevskemu zboru za pesem slovesa. Zahvaljujemo se osebju Kliničnega centra, sindikalni organizaciji Konfekcije Logatec in ŽG -TOZD za vleko vlakov Ljubljana, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in mladinskemu cerkvenemu zboru. Za pomoč se zahvaljujemo dr. Katarini Turk, Janezu Podjedu, Jožetu In Mariji Uršič ter Radu Mlhevcu. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti In nam izrazili sožalje. Žalujoči: mami, ati, Ingrld in Janez ZAHVALA Ob smrti našega očeta JANEZA TURKA Iz Laz, roj. 13. 12. 1903 se zahvaljujemo sem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Planina za poslovitev z vsemi lovskimi Častmi. Zahvala predsedniku KS Laze za pos ovil-ne besede ter g. župniku za obred. Žalujoči: sinova Janez in Mirko ter hči Vera z družinami Tekmovanja in športne prireditve v počastitev občinskega praznika Čeprav tekmovanja niso bila uradno uvrščena v akcijo »Razgibajmo življenje« pod parolo »Sonce, voda, zrak, svoboda«, smo v Logatcu kar idealno zadeli sam začetek akcije. V Sloveniji se je ta akcija začela v začetku septembra, prav takrat pa je bila v naši občini tudi večina prireditev v počastitev občinskega praznika. Ker je v večini tekmovanj nastopilo veliko mladih iz Logatca oziroma občine, uvrstitev pa je zanje zelo pomembna, v današnjih Logaških novicah objavljamo rezultate vseh tekmovanj. Na koncu morda še misel, namenjena organizatorjem: najbrž bi bilo bolje raztegniti tekmovanja na ves mesec september, ker se je v določenih dneh pojavila prezasićenost s prireditvami. NOČNI TEK Kar 331 uvrščenih tekmovalcev v različnih kategorijah potrjuje, da je Nočni tek po ulicah Logatca na-jmnožičnejša prireditev iz družine telesnokulturnih prireditev v počastitev občinskega praznika PREDŠOLSKI - DEČKI 1 Jenna Luka,. 2 Markel) Matjaž. 3 Sedej Primož, 4 Cepon Miha, 5 Gorenc Dušan, 6 Kenk Damjan, 7 Brgulja Damir, 8 Slabe Jure, 9 Mak Robert. 10 Lahovnik Simon. 11 Verbic Milja. 12 Antičevič Gašper. 13 Selan Klemen. 14 Rus Uons. 15 Peterim Primož, 16 Livnjak Saša. 17 Urbančič Denis. 18 Medjedovic Ed mir. 19 Zelene Zoran, 20 Šinkovic Tomaž, 21 Urbančič Matevž, 22 Malić Darko, 23 Lukman Armin, 24 Jug Marko, 25 Trček Tomaž. 26 Vidmar Vasja. 27 Hodnik Žiga, 28 Poredoš Janez. 29 Jenna Anže. 30 Ložnar Kranjc Aijaž. 31 Kurent Jani, PREDŠOLSKI - DEKLICE 1 Kmet Ana, 2 Jakrč Urša. 3 Bradeško Kle menlina. 4 Skvarča Barbara. 5 Peckaj Spela. 6 KlanCar Petra. 7 Vovk Polona. 8 Bernik Vesna. 9 Verbic Simona, 10 Tršar Tanja, 11 Oštir Ana, 12 Merdanovic Denisa, 13 Pogač nik ( va, 14 Vochl Al|a. 1B čuk Maja, 16. Sedej Anja 1 7 Kosmičevič Mina. 18 Georgijev Dani jela. 19 Kavčič Sara. 20 Kavčič Špela. 21 Pergovnik Lea. 22 Rozmane Katja. 23 Vidmar Daša. 24 Slražisar Stasa ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice in praprababice IVANE RUPNIK s Kale, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Rožmanco-vim, sorodnikom in prijateljem, ki so jo obiskovali. Hvala vsem, ki ste narr izrazili ustno ali pisne soialje ter jI poklonili cvetje In jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tovarlsicl Krasna za lepe poslovilne besede ter pevcem In gospodu župniku, ki jo je obiskoval in lepo pospremil na njeno zadnjo pot. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu se enkrat hvala. Vsi njeni CICIBANI LETNIK 1981 1 Zupančič Tomaž, 2 de Glena Tadej, 3 Ložnar Kranjc E nej, 4 Pupis Vid. 5 Meze Miha, 6 Dukič Mladen, 7 Sirca Laen, 8 Bizaj Danijel, 9 Rupnik Damjan, 10 Knez Igor, 11 Kosmiče vič Admir, 12 Klopčič Nejc, 13 Kurent Robi, 14 Aupnch Andraž, 15 Krvina BoStjdn, 16 Jaklič Jaka, 17 Cvetas Sabastjan, 18 Urbas Gregor, 19 Vodopivec Matej, 20 Lenarsič Andrej, 21 BijeliC Damir. 22 Mahntč Dominik CICIBANKE LETNIK 1981 1 Antičevič Urša. 2 Nagode Darja, 3 Koler Simona. 4 Flajnik Maruša, 5 Medjedovic Dula. 6 Vladič Anja, 7 Vukasinovič Jelena, 8 Popil Petra, 9 Sokovič Tina, 10 Tehovnik Katarina CICIBANI - LETNIK 1980 1 Kogoj Tadej, 2. Petrovčič Dominik, 3. Jak-sa Matej, 4 Resnik Darko. 5 Ercegovac Mla den. 6 Markelj Primož, 7 Turk Ivan, 8 Lostrek Luka. 9 Železnik Bojan. 10 Ostir Peter, 11. Maček Toni, 12 Nagode Miha, 13 Kajtna Mi ran, 14 Livnjak Dejan, 15 Trkulja Matjaž. 16 Bergant Jan, 17 Sirca Miha. 18 Pečkaj Gas per, 19 Mikec Dejan 20 Marusič David, 21 Sparemblek Uroš. 22 Fortuna Boris, 23 Šalamun Darko, 24 DolniCnr Roman CICIBANKE - LETNIK 1980 1 Petkovsek Tanja. 2 GostiSa Katarina, 3 Jovič Sanja. 4 Smuc Tina. 5 Vujasin Snežana, 6 Meze Damjana, 7 PodlinSek Spela, 8 Tkalič Tina. 9 Rupnik Bojana. 10 Nagode Andreja. ZAHVALA Ob boleči Izgubi našega dragega ata JANEZA MLINARJA Martinkovcovega ata s Petkovca, se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom in znancem za pomoč in darovano cvetje. Hvala osebju Zdravstvenega doma Logatec za pomoč med njegovo boleznijo. Posebej se zahvaljujemo tovarišu Kavčiču za poslovilne besede, pevcem iz Rovt, g. župniku za lepo opravljen obred In vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi 11 Vochl Maja. 12 Petkovsek Maja. 13 Ptaj fear Vanja, 14 Vukovič Danijela, 15 Pogorele Petra, 16. Maksić Desanka. 17 Lavrič Karin CICIBANI - LETNIK 1979 1 Jurca Tadej, 2. Nagode Primož, 3 - 4 Mar tinčič Damjan, 3-4 Žibert Marko. 5 Nagode Lucijan, 6 Verbic Gašper. 7 Kune Klemen. 8 Marolt Tadej. 9 Bošnjak Bogdan, 10 Jeršin Boian. 11 Meze Robi. 12 Gorenc Žiga. 13 Pla hutnik Miha. 14 Pečkaj Peter, 15 Jureš Andrei. 16 Šibelja AI|Dsa. 17 Žigon Mitja. 18 Lukan Tadej, 19 Glaser Boštjan. 20 Lenaršrč Sašo. 21 Hvala Rok, 22 Majnik Klemen. 23 Jug Pe ter. 24 Merdanovic Denis, 25 Mah Benjamin CICIBANKE - LETNIK 1979 1 Sajovec Jasna. 2 Lukan Mateja. 3 Roz man Katja. 4 Šen Mojca. 5 Habas Karolina. 6 Celarc Mojca. 7 Borovič Irena, 8 Korenč Tina, 9 Pogorele Nataša. 10 Bradeško Anita. 11 Vuković Senela. 12 Pivk Klavdija. 13 Lampe Katarina, 14 Fortuna Barbara. 15 Trpin Judita, 16 Katalinič Sabina. 17 Arsenijevič Ana. 18 Jaklič Tamara. 19 Urana Anja. 20 Hladin Si mona. 21 Varga Nataša. 22 Gantar Tina. 23 Mak Helena, 24 Kitanovic Biljana CICIBANI LETNIK ,978 1 Kune Ar.drej, 2 Menart Aleš. 3 Čuk David. 4 Hrast Gregor, 5 Zelene Aleš. 6 Pivk Dam jan, 7 Jenna Davoi. 8 Bačar Sandi. 9 Maksic Zdenko. 10 Godina Uroš. 11 Hafizović Han 12 Handanagić Edin. 13 Moljk Aleš. 14 Ber glnc Gregor. 15 Cotič Jure, 16 Grgec Primož, 17 Maglica Andraž, 18 Ivančič Primož, 19 Mole Matej. 20 Dolenc AleS, 21 Cimerman Igor, 22 Merlak Matjaž. 23 Fečur Tomaž, 24 Dedič Jože. 25 Merlak Blaž CICIBANKE - LETNIK 1978 1 Slabe Sabina. 2 Brenčič Jana, 3 Pogorele Erika. 4 Kenca Mateja. 5 Menart Urška. 6 Sre kar Tina, 7 Aupnch Spela, 8 Menart Karmen. 9 Penko Tina, 10 Skvarča Petra, 11 Cvirn Saša, 12 Nagode Damjana. 13 Jereb Ines, 14 Gostiša Mojca. 15 Novak Nataša. 16 Mihelčič Nina. 1 7 Nagode Mateja, 18 Knez Karmen. 19 Petrovčič Tanja, 20 Bogataj Maleja, 21 Peček Lea MLAJŠI PIONIRJI 1 Gostiša Boštjan. 2 Logar Janko, 3. La-movšek Marko, 4 Vvindschnurer Tadej, 5 Ru9pnik Vasia. 6 Kvar Uroš. 7 Selan Blaž. 8 Menard Miha. 9 Mivšek Primož. 10 de Glena Alež. 11 Kokalj Jaka. 12 Kogovšek David. 13 Sotler Jure. 14 KlasiC Goran. 15 Šen Srečko. 16 Kogoj UroS, 17 Logar Franci. 18 Seliok Andraž, 19 Pupis Lev. 20 Brataševee Aleš. 21 Rupnik Miha. 22 Borovič Igor, 23 Gostiša Ja nez, 24 Velikonja Igor. 25 Turk Uroš. 26 Hanh David. 27 Lukančič Matjaž. 28 Škol Matevž MLAJŠE PIONIRKE 1 Ambrožič Mateja, 2 Selan Klara, 3 Zelene Tanja. 4 Rupnik Darja, 5 Bošnjak Zorka, 6. Je nna Bojana.7 Turk Marija. 8 Kenk Maja, 9 Ma rolt Urša, 10 Godeša Tjaša. 11 Merlak Neža 12 Žigon Miloika. 13 Mali Katarina. 14 Lampe Breda STAREJŠI PONIRJI 1 Zelene Boris. 2. Gostiša Miha, 3 Jakop Ambrož, 4 Moroz Janko. 5 Peček Rok, 6 Du kič Armin MLADINCI 1 Albreht Mitja. 2 Leskovec Marko. 3 Kla-sič Davor, 4 Žerjav Boštjan. 5 Kogovšek Tomaž, 6 Štabe Bojan, 7 Brenčič Sašo. 8 Krasna Dušan, 9 Nagode Botšjan. 10 Zrim Tomaž. 11 Jereb Uroš, 12 Eržen Janez. 12 Eržen Peter 14 Jenna Marjan, 15 Facrja Metod STAREJŠE PIONIRKE 1 Žibert Simona. 2 AjdiC Nataša. 3 Lampe Andreja .'ENSKE DO 30 LET 1 Fečur Urša. 2 Mannč Helena. 3 Salamon Vida ŽENSKE NAD 30 LET 1 Gostiša Zdenka. 2 AMBROŽIČ Anica, 3 Jakša Alenka. 4 Salamon Julka, 5 Šalamon Jerca ČLANI 1 Mam Rafael, 2 Troiar Bojan, 3 Lipovec Rudi, 4 UrhLado. 5 Urhlvan, 6 Golob Sašo. 7 Pergovnik Ivan VETERANI I 1 Žerjav Srečko, 2 Merlak Konrad VETERANI II. 1 Salamon Slavko NAD 100 kg 1 Kavčič Marko. 2 Oblak Miran, 3 Nagode Janez, 4 Rupnik Andrej Streljanje V osnovni šoli 8 talcev je strelska družina organizirala občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško Sicer nekoliko skromnejša udeležba ni pokvarila splošnega vtisa in vese Ija dobitnikov medalj. Pionirji: 1 Damjan Brus 2 Željko Petrušič 3 Miha Avsec Mladinci: 1 Marjan Jerina 2 Peter Keržič 3 Žiga Cof Člani: 1 Jože Pasanč 2 Jože Avsec 3 Dušan Jenna 152 krogov 116 krogov 96 krogov 157 krogov 154 krogov 153 krogov 164 krogov V, K r r, g -, .. 151 krogov Namizni tenis Namiznoteniški klub je v svoji dvorani na Griču pripravil tekmovanje za pionirke in pionirje, ki so se po zagrizenih bojih razvrstili takole: Pionirke: 1 Petra. Peček. 2 Petra Jenko. 3 Sandra Selan, 4 Klara Selan Pionirji: 1 Matjaž Rus. 2 Marjan Kraševec. 3 Se-bastjan Kreuh. 4 Petra Peček Skoki Skakalna sekcija Smučarskega kluba Logatec je bila organizator tekmovanja v smučarskih skokih na plastični skakalnici Ker je bilo tekmovanje hkrati tudi za pokal Elek-trotehne, so se tekmovanja udeležili tudi tekmovalci iz drugih klubov Slovenije. Pionirji do 9 let: 1 Marko Gostrč. Termit Moravče. 2 Jure Capuder. 3 Blaž Vrhovnik, oba EI Ilirija. 4 Tadej Lenič. 5 Miha Rihtar. 6 Samo Lazar. 7. Pri mož Bračko. 8 UroS Peterka. 9 Tadej Turk. 10 Primož Rikli, 11 Franci Cerar, 12 Dalibor Ste panovič. 13 Sašo Piceli. 14 Janez RukSe, 15 Borut Brezovšek. 16 Nenad Spirovskt Pionirji do 11 lat: 1 Tadej F ras. 2 Andrej Lesnik, oba El Iliriju 3 Primož Peterka, Termit Moravče, 4 Peler Žonta, 5 Rok Cerar. 6 Brane Trapečar. 7 Gre ga Turk. 8 GaSper Križaj. 9 Matej Novak. 10 Alen Marcola. 11 Žiga Franjič, 12 Gregor Merhar, 13 Žiga Kosi, 14 Tomaž Pavlic. 15 Klemen Korošec. 16 Primož Hrnja. 17 Mitja Marolt. 18 David Lončar. 19 Boris Cerc, 20 Danlel Stepanovič. 21 Marko Turšič. 22 Bojan Bokal. 23 Tomaž Pirnat Pionirji do 13 let: 1 Marko Potočnik, 2 Luka Kavčič, oba El Ilirija, 3 Gregor Kepic. Termit Ihan. 4 Rok Omerzel. 5-6 Primož Lavrič, 5-6 Klemen Birk, 7 Rok Močilnikar, 8 Jure Radelj, 9 Matej Šlibar. 10 BoStjan Posedi, 11 Tadej Fras. 12 Primož Peterka. 13 Tomaž Prašnikar, 14 Rok Cerar. 15 Žiga Kosi, 16-17 Damjan Cerk 16-17 Zvone Susman. 16- 17 UroS FiemSak 19 Grega Turk, 20 GaSper Križaj, 21 Matjaž Kolar. 22 Andrej Lesnik. 23-24 David Lončar 23-24 Matej Novak. 25 Primož Hrnja 26 Robi Gostič Nogomet Po uspeli akciji maratonskega nogometa je TVD Partizan Tabor pripravil še tradicionalni turnir v malem nogometu, v katerem je sodelovalo 9 ekip s približno 90 igralci Na koncu so kot atrakcijo organizirali še tekmo debeli suhi, zmagali so - jasno - debeli z rezultatom 6 4 Rezultati turnirja: 1 Tabor II. 2 Okrepčevalnica M&B Laze. 3 Tabor I Kolesarjenje Kolesarska sekcija je pripravila tekmovanje na tradicionalni progi Logatec - Rovte Tekmovanja se je udeležilo približno 100 tekmovalcev, sama tekma pa je na zadovoljstvo tekmovalcev in organizatorjev minila brez nesreč in odrgnin, ki so pri kolesarjenju nekaj običajnega Ženske do 30 let: 1, Urša Fečur, 24,39. 2. Simona Žibert 27,24, 3. Tadeja Brenčič 30,43, 4 Darja Rupnik, 5. Mateja Ambrožič, 6. Bojana Jerina, 7. Helena Velikanje. Ženske nad 30 let: 1 Ana Černe 25,14, 2. Darinka Urbas 28.03, 3. Julka Šalamun 29,28, 4. Marija Cigale. MOŠKI DO 15 LET: 1 Felc 8oštjan, 2 Gantar AleS, 3 PetriC Aleš, 4 Nivec Tomaž, 5 Jakin Janez, 6 Debe nec Renato. 7 Ferltrin Jernei, 8. Paulin, Aleš, 9 Cigale Janoš. 10 Mugrli Kristijan, 11 Vižin Matej, 12 Domijan Marjan. 13 Svetlik Iztok. 14 Ambrožič Edvin, 15 Lozej Rok, 16 Gnezda Primož, 17 Škrlj Marko, 18. Arko Simon, 19. RovšCek Samo. 20 Rupnik Marko, 21. Gostiša Miha, 22 Mevc Nikolaj, 23 Permozer Simon, 24 Gostiša Boštjan, 25 Rupnik Vasja, 26 Pa vune Beno, 27 Maček Silvo, 28 Černigoj An drej. 29. Pvšič Boštjan, 30 Moohorič Bogdan, 31 Kret Boštjan, 32. Humar Gregor, 33 Kokalj Jaka, 34 Hrovatrn Sebastjan, 35. Brenčič Jaka, 36. PopoviC Vladimir, 37. Skvarča Sebastjan, 38 Jerina Davor, 39. Urbas Rok, 40 Nagode Jernej, 41 Možina Janez, 42 Meze Klemen, MOŠKI 15 DO 20 LET: 1. Rovšček Borut 20,09 2. Černe Rok 20.10 3 Vodopivec Borut 20,12 4 Križančič Aleš. 5 Sedej Lado. 6 Poljanec Simon, 7 Žnidaršič Tomi, 8 Cigale Janez, 9 Nagode Klemen, 10 Nagode Tadej, 11 Jereb Andrej. 12 Kogovšek Tomaž, 13 Kopač Rok, 14 Leskovec Marko, 15 Pivk Janez, 16. Klasič Davor, 1 7 Plešnar Boris, 18 Albreht Mitja, 18. Kokalj Tone. 19 Žunič Aleš MOŠKI 20 DO 30 LET: 1 Žakelj Stojan 2 Lukan Dejan 3 Kogovšek Boris 20,21 20,24 20,49 4. Kogovšek Marko, 5 Grm Franc, 6 Kogovšek Robert. 7. Meze Boris, 8. Udovič Franc, 9 Bajt Rajko, 10. Trojar Bojan, 11. Dolenc Edo, 12. Kuzma Marjan, 13. Sternen Robert. MOŠKI 30 DO 40 LET: 1. Dovžan Jože 20,54 2. Vehar Dani 23,19 3. Moravec Karel 26,22 4. Ogrič Zdenko, 5, Velikanje Stane MOŠKI NAD 40 LET: 1. Gliha Franc 22.33 2. Merlak Konrad 22,48 3. Kacin Stojan 23,19 4. Šalamun Slavko, 5 Gantar Marjan, 6. Su hadolnik Tine Balinanje Na balinišču pri »Krištofu« se je zbralo 16 ekip, ki so se pomerile na turnirju. 1 Logatec III, 2 Idrija, 3. Horjul. 4 Logatec I, 5 Cerknica 6 Repentabor Košarka ŠD Kovk je v Rovtah organiziralo tekmovanje oziroma turnir v košarki. Rezultatov s tega tekmovanja žal nismo uspeli dobiti. Šah V kulturnem domu Logatec je šahovsko društvo pripravilo tekmovanje za deskami s 64 črnobelimi polji 1 Simon Jerič, Borovnica, 2. Gojko Musič, Logatec, 3 Jurij Hajna, Postojna, 4 Franc Kavčič, Logatec, 5 Trivunčevič, Stari trg Tenis V grajskem parku, kjer je domovanje tenisačev, je bil turnir v počastitev občinskega praznika, tekmovalci pa so si priborili naslednja mesta: 1. Bogo Lapajne, 2. Uroš Godina, 3. Mojmir Fortuna, 4 Marko Kavčič Rezultate zbral in uredil Miro Leskovec Prvo nagrado poslušalcev si je priigral Rajko Žakelj • 14,1* ■ ■ ■ ■ i i ■ ■ i Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec. Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Branka Novak, tehnični urednik Miro Leskovec Številka žiro računa 50110-678-87486. Tisk Srednja šola tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 -1 /72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov KULTURNA KRONIKA KO SE POMLAD PREVEŠA V POLETJE. - Je to čas vročih - manj ali bolj vročih - dni. Morda gre to ali ono prav zato v pozabnost, pa ne bo odveč, če se spomnimo, da je v prelepi pesemski prireditvi »Ob vodnjaku« na Čevici junija letos poleg gostitelja Mešanega pevskega zbora Drušva mladih glasbenikov, ki praznuje letos 15-letnico bogate kulturne dejavnosti, mažoretne skupine iz istega društva ter presenetljivo zanimive folklorno zasnovane instrumentalne skupine iz Svečine, pel tudi Logaški oktet. Da, tudi oktet. In doma napečenih dobrot zvrhan jerbas, - toliko ali še več prijetnih trenutkov za poslušalce, ki jih je bilo vse polno, in za nastopajoče vse - tudi za ljubko napovedovalko Mileno Herblan - Gostiša. Ostaja pa vodnjak spominov in iskrenih želja. SPET NA DVORU »KRAŠKE HIŠE. - Tradicionalno razstavo vin v pobratenem Repentabru spremlja vsako leto več zanimivih prireditev, ki so družabno zabavne, kulturne in turistične narave. Tudi k letošnji otvoritvi vinske razstave v »Kraški hiši« so prireditelji povabili Logaški oktet, ki je pel za vinsko priložnost ustrezen spored narodnih pesmi. Med pesmimi Logaškega okteta sta raztavljalce vin in vse prisotne, zlasti pa goste iz pobratene občine Logatec pozdravila najprej domači gostitelj župan dr. Pavel Colja in nato še predsednik občinske skupščine Logatec Andrej Logar. PESEM TRTI, GROZDJU IN VINU. - Letošnjo mednarodno razstavo vin v začetku septembra so v Ljubljani spremljale mnogotere prireditve. Na novo ustanovljena instrumentalno-vokalna skupina Pinguini iz Ljubljane, ki želi novovalsko gojiti slovensko ljudsko pesem, je povabila k večernemu koncertu na Ljubljanskem gradu tudi gledališkega igralca Poldeta Bibiča in Logaški oktet. Okvirni del sporeda je pripadal gostiteljem, v središčnem delu pa so se prepletale vinske napitnice Logaškega okteta z recitacijami Poldeta Bibiča. S tem nastopom je logaška osmerica začela svojo 18. pevsko sezono. MED INOVATORJI LETA. - Sredi oktobra je bila na republiškem sindikatu v Ljubljani svečanost, namenjena vsem tistim, ki se pri svojem delu ubadajo z izumi in izboljšavami, skratka, vsem tistim, ki jih zaradi izjemno pomembnih inovacij razglasi RTV Ljubljana za inovatorje leta. Zbranim inovatorjem je govoril predsednik republiške konference zveze sindikatov Slovenije Miha Ravnik, priznanja pa je podelil direktor TV programa Stane Grah. Z nekaterimi vzpodbudnicami pa je prireditev sklenil Logaški oktet maš »KORAJŽA VELJA« V DRUGO. - Gasilsko društvo Tabor iz Gornjega Logatca je 17 avgusta letos ponovno pripravilo tekmovanje harmonikarjev. V sodelovanju z uredništvom Ose - Nedeljskega dnevnika, Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti Logatec dobiva tekmovanje »frajtonaric« očitno dovoljšnjo odmevnost, saj seje na letošnji razpis prijavilo kar 54 harmonikarjev od blizu in daleč: s Podkraja, iz Portoroža, Preserja, Ljubljane, Velenja, Maribora, Zgornje Besnice, z Medvedjega brda, iz Kranja, Nove Gorice, Strug, Grobeljnega, Pečin, Slapa ob Idrijci, Brezovice, Domžal, Kamnika, Zgornjih Gorij, Črnega vrha, Cola, Postojne, Rovt, Laz, Zaplane, Sežane, Logatca in iz Trsta. Ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval znameniti sloven ski harmonikar Janez Kuhar, v njej pa so še sodelovali Bogo Šefic, urednik Ose, Janez Gostiša, zborovodja, Zdravko Novak, glasbeni učitelj in Marcel Štefančič, predsednik logaške kulturne skupnosti, je imela kar zahtevno nalogo, saj je zaradi množice tekmujočih nastopil vsak harmonikar le z eno skladbo. Pa se je morala komisija takorekoč v hipu odločiti za oceno tehnike, ritmike, izvirnosti in muzikaličnosti posameznega tekmovalca Po oceni strokovne komisije si je pred kakimi petsto poslušalci priigral prvo mesto David Danielli iz Trsta (173 točk), drugo mesto je zasedel Rajko Žakelj iz Logatca (156 točk), tretja je bila Štefka Škulj iz Ljubljane (155 točk), četrto in peto mesto sta delila Silvester Kobal s Cola in Terezija Kobal iz Laz, oba s po 153 točk Navdušena publika pa je za najboljšega harmonikarja izbrala Rajka Žaklja. Vsi tekmovalci so prejeli spominska priznanja za sodelovanje, prva peterica pa je prejela denarne in praktične nagrade, prvak publike pa kitaro, najmlajši harmonikar Andrej Rogelj, star komaj 6 let pa je prejel, sicer zunaj konkurence veliko torto. Prireditev je uspešno vodil Dare Milic, gonilne vzmeti vsega dogajanja pa je sprožal predsednik domačega gasilskega društva Alojz Molk »Korajža velja« je pritegnila toliko pozornost tekmovalcev in publike, da je organizator že letos razmišljal o prihodnjem tekmovanju v dveh delih: izbirni del (morda na predvečer) in finalni del z omejenim številom nastopajočih na dan gasilske družabne prireditve. Pa še to in ono neurejeno izrečeno misel bo dobro pretehtati in oblikovati za kar najbolj pritegljivo kulturno-zabavno in turistično prireditev v Logatcu Letos je k slikovitosti prireditve pripomogla tudi folklorna skupina z Medvedjega brda. Prihodnjič še kaj. Na vsak način! Morda se bo poleg Ose iz Nedeljskega ter dopisništva TV iz Logatca zganil tudi Radio Ljubljana Kdo ve? maš