St. 34. V Ljubljani, aubota it.»ktubra Id20. Lfetb i. •••"Srni; ■jZ* GLASILO NARODNO-SOCIJALISTlCNE STRANKE. Uredništvo In upravnlštro: Ljubljana, Gradiš Je št. 7, levo. Telefon Št 77. Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 k. V nedeljo, 24. t, m. se vrše stranke V Mariboru, poročata tov. dr.Rybaf in Deržič, Sevnici, poroča tov. Brahdiner, Jesenicah, poroča tov. Juvan, Hi Bledu, poroča tov. Tavčar, Žirlh, poroča tov. Est, Zagorju, poroča toy. Fakin, na Savi, poroča, tov. Fakin, Št. PiVlu pri Preboldu, poroča tov. Vojska, na GoiniUkem,. poroča tov. Vojska, Škotjl Loki, poroča t/8 funta kruha na dan in v dobi največjih zalog največ pol funta. Mi delavci najlažje presodimo ali je možno, da bi s to količino delavec resnično izhajal, posebno še ruski delavec, kateremu ne sme manjkati kruh pri nobeni jedi Mora ga toraj kupovati p, o d roko in plačevati 540 rubljev za en funt. Žena, ki dela doma pri otrocih, dobi mnogo manj kruha, ker se smatra za. rodbinskega člana, ki je odveč (ne dela namreč v tovarni). Otroci, ki so starejši nego 10 let, dobe ravno toliko kiuha, kakor mati. Vsak ruski delavec ima navadno jako številno rodbino in tako je prisiljen dokupovati dnevno po nekoliko funtov kruha. Ravno tako je tudi z ostalimi potrebščinami. Za funt masti še plačuje brez maščobne karie 1000 rubljev. (Sedaj že precej več) Da se delavec v teh razmerah lahko preživi mora Razgirjajtennun Pravdo" Zborovanje zaupnikov Nar.-socijalist. stranke. V nedeljo 7. t. m. dopoldne se je vršilo v veliki dvorani Mestnega doma izvanredno zborovanje krajevnih zaupnikov Narodno-socijalistične stranke. Zborovanje je otvoril predsednik NSS tov. Deržič, ki je predvsem pozdravil zastopnika Poljske delavske stranke, g. inž. Stanislava Roszkowskega in prvo-boritelja primorskih Slovencev dr. Otokarja Rybafa, nakar je podal politični pregled in navedel vzroke, ki so privedle k ustanovitvi stranke in ki Čimdalje bolj zahtevajo njea obstoj. Nato je pozdravil zborovalce v imenu Poljske delavske stranke g. inž. Roszkovvski, ki je povdarjal, da je poljsko in naše delavsko ljudstvo brez vsakih medsebojnih zvez prišlo do istih zaključkov in do istega socijalno-političnega programa. Ker zastopajo isti program tudi češki narodni socijalisti in češki napredni socijalisti, upa, da se bo z ustvarjenjem medsebojnih zvez in z izmenjavo misli in načrtov med slovanskimi socijalisti kmalu ustvarila trdna in trajna slovanska internacijo-nala, ki bo v slovanskih deželah onemogočila škodljivo delovanje brez-narodne rdeče internacijonale. Ravno naša stranka je poklicana, da posreduje v tem pogledu med Poljaki in Čehi, kakor bo poljska delavska stranka Eosredovala med nami in Bolgari. — ato je v kratkih besedah razpravljal o volilnem programu stranke tov.Fakia, v imenu organizacijskega odseka pa je poročal tov. Juvan, nakar so v imenu posameznih krajevnih organizacij poročali zaupniki o volilnem gibanju in stanju stranke v svojih okrajih. Potem se je v svrho spora-zumljenja glede kandidatnih list prekinilo zborovanje za čert ure, nakar je tov. Fakin predlagal kandidatne liste za vsa tri volilna okrožja v Sloveniji, ki so bile vse soglasno sprejete. Pri slučajnosti , se je med drugimi oglasil k besedi tov. dr. Rybaf, ki je izjavil, da edino Narodna-socijalistična stranka daje po svoji sestavi in svojem programu garancije, da se bo resnično nekaj storilo za naše zasedeno ozemlje in da edino ona odgovarja tradicijam predvojnega delovanja primorskih Slovencev. Predsednik Narodno socijalistične stranke tov. Deržič se je nato v imenu j načelstva NSS zahvalil vsem navzočim j zaupnikom za njih poročila in sodelo- j vanja in je ob dveh popoldne sijajno j uspelo zborovanje zakjlučil. Nekaj o socijalni revoluciji* Komunistični agitatorji proglašajo, da smo na pragu socijalne revolucije. Njena naloga naj bi bila odstranjene buržuazije in kapitalizma, odstranitev vseh razredov in razrednega boja, odprava vsega zla in nepravičnosti in uvedba novega komunističnega reda, v katerem ne bo „ne sužnjev in ne gospodov". V neštevilnih slučajih smo proti tem otročjim nazorom navedli razmere v Rusiji, a komunisti se izgovarjajo, če sploh priznavajo nevzdržno stanje v Rusiji, s tem, da bednega stanja v Rusiji ni povzročil sovjetski režim, temveč blokada antante in stalna vojna sovjetske vlade z domačo in inozemsko protirevolucijo in da bi razmere v Rusiji zgledale popolnoma drugače, ako bi se. komunistična revolucija izvedla v vseh državah naenkrat. Ako pa se jih vpraša po vzrokih, vsled katerih naj ta revolucija pride, ne vedo odgovora. Oni v to verujejo. Njih vera pa je osnovana na površnem opazovanju povojnega stanja mas in povojne desorganizacije gospodarskega življenja. . J V resnici pa ni nikakega znaka, da bi se bližal kapitalistični red svojemu koncu. Gospodarski mir je eksistenčna nujnost celokupne družbe, ker le na ta način bo mogoče premagati težkoče, ki danes ovirajo produkcijo. Vsak revolucijski napad bi pa kapitalizem samo ojačil, ker bi združil v svojo obrambo ogromno večino ljudstva, boječega se za svojo materijelno eksistenco. Tudi oni, ki mislijo, da je mogoče odstraniti z revolucijo kapi talistični gospodarski red, morajo priznati, da je današnja doba zanjo kar najmanj pripravna in da bi se, tudi če bi se izvedla na celem svetu, morala popolnoma ponesrečiti. Mi pa trdimo, da se z revolucijo sploh ne da spremeniti današnji družabni red in da polom boljševiških eksperimentov ni samo posledica ne-prijateljstva kapitalističnega sveta, temveč predvsem nenaravnosti istih. Kdor pozna človeško zgodovino, bo potrdil, da ni v njej nobenega slučaja, v katerem bi se kak gospodarski red odstranil z naglim prevratom in ta bo tudi vedel, da se je vsak gospodarski sistem porajal počasi v soglasju z celim družabnim razvojem in da so nasilni akti in revolucije, ki jih vidimo v zgodovini, le spremljajoči pojavi razvojnega napredka, ali kakor se je izrazil Marx, porodne bolesti nove družbe. Današnja meščanska družba je nastala v tisočletnem razvoju. Po socijologičnih in zgodovinskih zakoni*1 izpelje revolucija uspešno samo takrat, ako pomenja višek dalje tvoreče se gospodarske epohe, nikakor pa ne more uspeti v prvih početkih njenega razvoja. Še mnogo manj pa zamore revolucija iz nič nekaj napraviti, zrušiti kapitalistični sistem kot staro poslopje in sezidati iz njegovih razvalin novega. Družba je organizem in nikakor ne mehanizem. Ona živi in njeno življenje se ne sme uničevati. Ubijmo mater in ubili smo že pred porodom tudi dete, katerega nosi pod srcem. Te resnice so jasne vsakemu izobražencu in samo anarhistična kavarniška in agitacijska demagogija jih more tajiti. Ti demagogi pa niti ne čutijo, kako blizu so klerikalizmu, ki je hotel s svojo inkvizicijo in cerkveno frazeologijo spraviti s sveta resnico, da je zemlja okrogla in da se vrti okoli svoje osi, ker tudi oni bi radi zatrli vso vedo in izkušnje z inkvizicijo svoje frazeologije. Da se nova družba že tvori in da je mogoče njen razvoj vedoma pospešiti, tega ne samo, da nikdo izmed nas ne taji, temveč ravno na tem spoznanju smo mi narodni socijalisti zgradili svoj 'program in nanj operiramo svojo taktiko. Ali pri tem se mo-ratro mi vsi, ki hočemo kdaj doseči socijalistični družabni red, zavedati, da istotako kakor ni mogoče novega družabnega reda z revolucijo izbojevati, tudi ni mogoče izpeljati take revolucije z razlastitvijo zasebne lastnine in podržavljenjem. Oboje je v nasprotju z zgodovinskimi dejstvi in z dosedanjimi skušnjami. Tudi tukaj se nahajajo komunisti, ki si predstavljajo socijalistično družbo kot posledico lastninskega prevrata, v veliki zmoti. Nikdar v zgodovini ne nastajajo nove družabne epohe vsled sprememb v lastninskih razmerah, temveč jasno in očividno iz izprememb socijalnih razmer. Razvoj človeštva je razvoj človeka samega in nikdar ne razvoj njegovih materijelnih form; te slednje se le prilagodujejo razvoju Človeštva. Tlačanstvo kmetov na primer se ni razvilo iz feudalnega lastninskega prava, kakor se to zdi površnemu opazovalcu, ki v srednjem veku ne vidi ničesar, razen razlastitev kmetov po roparskih vitezih, temveč nasprotno, feudalna lastnina je izšla iz razvoja tlačanstva v stari plemenski organizaciji. Meščanska družba se ni rodila vsled lastninskih prevratov, temveč nastala je kot posledica novih socijalnih razmer, ki so se stvorile z na-stojem mest — kot posledica svobodnega občanstva na mestnih tleh. Feu-dalna družba se ni zrušila v 18. in 19. stoletju vsled konfiskacij in raz- lastitve graščakov, temveč vsled odprave tlake In ustanovitve višjih sodišč, torej zopet všled izpremembe socijalnih razmer. Tudi brez konfiskacij in uničenja gradov bi za francoske revolucije postal francoski kmet svoboden državljan, čeprav bi bil proletarec. Tako in nič drugače nas uči zgodovina in tako in nič drugače se bo odigral preporod sedanje družbe. Nastanek nove družbe ne bo delo nasilnih lastninskih prevratov, temveč delo socijalne izspremembe, ki se bo porodila, kot vsa obdobja v človeški zgodovini, iz premoženskih in produkcijskih form stare družbe. V njeni notranjosti sami vstane nove socijalno življenje: namezdnik bo postal solastnik. Produkcijski način se povrne v gotovem smislu k demokratični kooperaciji enakopravnih družabnikov iz katere je gospodarski razvoj moderne družbe izšel. In temu socijalnemu stanju se bodo prilagodile tudi lastninske in vse ostale gospodarske razmere, katere si bo uravnala nova družba po svojih potrebah, ne pa po formulah naših komunistov. (Dalje prib.) Politične vesti. Korupcijska sfera na Koroškem. Iz Beograda poročajo, da je izrekel naš odstopivši delegat pri celovški plebiscitni komisiji Jovan Jovanovič v poročilu o svojem delovanju težko ob-dolžitve na račun naših oblasti v plebiscitnem ozemlju. Z ozirom na plebiscit je vlada v izdatni meri skrbela za aprovizacijo cone A. Po Jovanovičevi trditvi se je razdeljevalo aproviza-cijsko blago s hudim protekcijonizmom, mnogo živeža pa se je s pomočjo na-stavljcncev plebiscitne komisije izvozilo v cono B, da so Nemci potem agitirali za Avstrijo. Vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo v Ljubljani in po potrebi na licu mesta preiskala zadevo. Boji proti socijallstoiu v Italiji. Iz Londona javljajo: Na borzi v Rimu so poluradno naznanili, da namerava vlada doseči odločitev v notranji politiki in da bo z vsemi močmi nastopila proti vedno bolj širjajoČi se bolj-ševiški propagandi. Obenem bo brezpogojno nastopila proti časopisju, ki brezpogojno oznanja razredni boj. Vznemirjen po teh vesteh pozivlje »Avanti* prebivalstvo, naj se pripravi na ta boj. Prevrat v Italiji! Italijanske oblasti so v zadnjih dneh do skrajnosti poostrile obmejno cenzuro. Nadzirajo se pisma brzojavi in telefonski pogovori. Tuji dopisniki že več časa ne morejo pošiljati nikakih poročil svojim listom. Potni listi se izdajajo le za najnujnejše primere. Splošno se sodi, da se je notranja kriza v Italiji jako poostrila, da je treba računati z resnimi presenečenji. Vlada izgublja svojo moč in nezadovoljstvo proti njej narašča v vseh strankah od komunistov do naci-jonalnih iraperijalistov. Tudi vojaški krogi nastopajo vedno bolj oČito proti Giolittiju in njegovi politiki. »Novosti* javljajo iz Beograda, da so naši delegati pripravljeni odpotovati na pogajanja z Italijo, pa pričakujejo samo še poziva italijanske vlade, ki ga doslej še ni bilo. Gotovo Italija naših delegatov zato še ne pozove, ke je notranji položaj v Italiji zelo resen. Verjetno je, da se bo potovanje naših delegatov še za dva ali tri dni odložilo. Kakor poročajo listi, se je združilo več poslancev z Nittijem na čelu, da izsilijo demisijo Giolitijevega kabineta. Po drugih vesteh se namerava Orlando polastiti oblasti. Potniki, ki prihajajo iz Italije, pripovedujejo, da je položaj v Italiji tak, da je pričakovati vojaške diktature. Agrarni poknt je povzročil, da je veliko število kraljevih posestev popolnoma oropanih. Rudarska stavka na Augleškem. Stavka rudarjev je popolna. — V \Valesu je bilo 8 zborovanj železničarjev. Sedem se jih je izreklo za sim-patijsko stavko z rudarji. Henderson upa, da se v prihodnjih dneh po razsodišču reši vprašanje delavskih mezd. Strojevodje in kurjači so se izjavili proti Bimpatijski stavki, ker ne soglašajo s stavko rudarjev. Rudarska stavka na Angleškem se že dobro občuti. Ako bo stavka trajala dalj časa, se bo mnogo tvornic in ve-lcobratov moralo zapreti. Vlada je odredila vse potrebno, da se zajamči preskrba z živili in da se prepreči dviganje cen. Rudarji se pripravljajo, da bo stavka dolgo trajala. Iz Londona poročajo, da je vsled rudarsko stavke že tisoče in tisočo de- lavcev tudi v drugih podjetjih postalo brezposelnih. Ceni se, da bo koncem tedna počivalo na Angleškem preko 2 milijona delavcev. Voliki kmečki upori v Rusiji. Vesti iz Moskve javljajo, da so oboroženi kmetje napadli Nižnj; Novgorod ter odstavili sovjete. Sovjetsko komisarje so obesili. Mesto so oplenili. Javljajo, da so sovjetske čete približujejo mestu. Toda 70.000 dobro oboroženih kmetov je odločeno na odpor in trdno veruje v zmago. Režim kmetov je ravno tako krut, kot boljševiški. V enem dnevu so izvršili 700 smrtnih obsodb. Tudi v seratovskem okraju so se kmetje izjavili proti Leninu in sovjetom ter spodili vlado. Rcvokcljonhrnl nemiri v Atenah. Bivši grški ministrski predsednik Gunaris, eden prvih pristašev kralja Kouštatina, je dospel iz Švice v Atene. Pri njegovem prihodu je prišlo do nepopisnih scen. Na tisoče ljudstva ga je burno pozdravljalo z vzkliki: „Zivijo Konstantin! Doli z Venizelosom!* Pristaši Venizejosa pa so vpili »Živijo republika!* Množica je več sto pristašev Venizelosa vrela v morje. Dospelo vojaštvo ni hotelo streljati. Poskus množice dobiti Venizelosa v roke se ni posrečil. Nepotrebno skrbi si dela »Jutro® radi naša stranke, kateri zadnje časa posveča vedno več prostora. Skrbi ga naš program skrbi in preglavice mu delajo naši kandidati in glave jo njegove gospode pričela boleti vsled uašega nastopanja. Ni čudo, da se mu je vsled vseh teh skrbi nekoliko zmešalo v glavi in je v tej zmešnjavi otvoril urad. kjer se bodo za naprej izdajali patenti na socijalizcm. Kdor takega patenta, potrjenega z uradno štampiljko »Morgcn-stern*, ne bo dobil, ta naj se ne predrzne nastopiti kot socijalist, sicer ga lahko zadene kroglja, lita iz pristnega koroškega svinca. — Kajne gospodje, boli, hudo boli — — Podaj mi bratec moj roko. S tem klicom je stopilo »Jutro* v vrsto »Večernega lista* iu »Rdečega praporja* — našli so sc oni, ki spadajo skupaj. -Priznati mu pa moramo, da je dober učenec. V kratki dobi svojega obstoja se je že tako naučil lagati, da svoje učitelje še skoro prekaša. — Ker ve, da je dr. RybaF mož čistih rok, kot ga oni nimajo v svojih vrstah, bi ga rad očrnil v očeh beguncev-socijalistov, češ, dr. Ryba? vendar ni socijalist, saj je nastopal v Trstu proti »Narodni delavski organizaciji*. No to pot jo je »Jutro* že zopet zavozilo. Kar nas je tržaških beguncev, vemo vsi prav dobro, da je bil ravno dr. Rybaf oni, ki je dal inicijativo za ustanovitev »Nar. del. org.* in pozneje duša vsega delavskega pokreta v Trstu. — In še nekaj hočemo zaupati »Jutru*, ker že vidimo njegovo zanimanje za našo stranko in njegov strah pred nami: dr. RybaF ne kandidira le kot begunec, temveč kandidira tudi na narodno - socialističnem programu, ki je danes program velike večine našega mislečega ljudstva in ne, kot si to želi »Jutro*, le »nekaj mal-kontentnega meščanstva*. In dr. Rybaf ni prav nič »silil v oapredje*, temveč ga je poklicalo ljudstvo, ki hoče na odgovornih mestih ljudi čistih rok, ki s svojo preteklostjo dajejo garancijo, da bodo delovali resnično ljudstvu v blagor in za ujedinjenje naroda. JUGOSLAVIJA. -f- Korolcl pri regenta. 20. okt. dop. je regent sprejel v nvdijenci koroSko deputaeijo pod vodstvom vsenčiliškega profesorja dr. Kada Kušela. + IzroMtev antantlne note o Koroški. 20. okt. ob 3. popolne je obiskal naše zunanje ministrstvo beograjski francoski poslanik Louis-vicontc Pontenai, kjer je preko pol uro konfe-riral 7, dr TrumbiCen. Pri tej priliki je izročil noto, v kateri zahteva antanta, da se naše čete umaknejo s koroškega plebiscitnega ozemlja. O tej noti se bo posvetoval ministrski svet na svoji prihodnji seji. + Radikalno-demokratski kompromis za beograjske občinske Tolitre. Kakor izgloda, bodo pri novih občinskih volitvah v Beogradu nastopili radikalci in demokrati s skupno kandidatno listo. Pregovori o tem se vrše, pa Se niso dokončani. PO SVETU. -+- Politični preokret Avstrije. 20- okt. je imel predsednik avstrijske republike dr. Seitz govor, v katerem je podal notranjepolitičen pregled. Povdarjal je, da Je soc. dem. stranka po-rabljaja vse svoje sile v reševanju države, medtem ko je kraeansko-socijalna agitirala K.-ščan-sko-sopijalna stranka bo sedaj kot najjačja stranka prevzela vlado in s tem odvzela odgovornost za državo z ramen soc.-dem. stranke, ki bo stopila v strogo, a stvarno opozicijo. Na kako koalicijo, v kateri bi sodelovala tudi soc.-dem. stranka, nikakor ni misliti. -f Razdelitev avstrijskih mandatov. Skrutinij preostalih glasov bo končan danes po noči ali jutri. Računa se, da bodo od 16 mandatov, ki odpadajo na preostale glasove, dobili krščanski socijalci 6, socijalni demokrati 4 In kmečka stranka 1 glas. Tako bodo imeli v državnem predstavništvu, ki bo štelo 175 članov, krščanski socijalci 82, socijalni dumokra 1 66, velikonemška in kmetska stranka 26 in meščanska stranka 1 zastopnika. Antanta zahteva iirofiiter razkralja Ferdinanda. Beogradska „Politika“ poroča, da je antanta izročila bolgarski vladi noto, v kateri zahteva izročitev 807 vojuih krivcev. Na listi so nahaja tudi bivši bolgarski kralj Ferdinand, ministrski predsednik Radoslavov in generali šimus Jekov, ki se vsi nahajajo sedaj v Nemčiji. + BoljSevikl odklonili Wrangloro mirovno pogodbo. Kakor poročajo iz Curiha, je sovjetska vlada z dvotretjinsko večino odklonila Wrang!ove mirovne pogoje in sklenila z vsemi razpoložljivimi močmi nadaljevati vojno. + Cene v sovjetski Rnsljl. Na kongresu italijanskih komunističnih zastopnikov v Trstu je govoril zastopnik komunistov Bombacci, ki se je pred nekoliko dnevi vrnil iz Rusije. Povedal Je, da stane v Petrogradu v svobodni trgovini en funt riža 1700 rub^ev, steklenica mleka 800, mast (funt) 3600, sladkor 4200, ena piška v Mosivi 4000 in cua piška v Petiogradu 7000. Za eno italijansko liro se lahko dobi v Rusiji 250 rubljev. Novi podplati na čevlje stanejo 12.000 rubljev, delavec pa ima povprečno mesečno plačo 8000 rubljev. 4- Delavska stavka na Poljskem. Na Poljskem je izbruhnila stavka delavcev. Stavka približno 100 000 delavcev, ki zahtevno boljšo preskrbo z živili. Javen shod'v Ponikvi. V nedeljo dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne se je vršil v Ponikvi javen shod NSS pri razmeroma dobri udeležbi. Poročal je tovariš Žabkar o delovanju starih strank v parlamentu in o ciljih in programu NSS. Zborovaici so z zanimanjem sledili izvajanju tov. Žabkarja. Ogorčeno so obsodili naredbo o trošarini, s katero je prizadet ravno najrevnejši del naroda, medtem ko razni vojni dobič- karji nemoteno uživajo svoj rop. Da je to mogoče, so krivi nasi poklicni političarji, ker vrana vrani ne izkljuje oči. —r Shod nar. soo. stranke t Mariboru se vrši v nedeljo ob 10. uri dopoldne v Narodnem domu. Shod nar. soc. stranke r Rušah se vrgi v nedeljo ob 10. uri dop. v gostilni Novak. Dopisi. Tedenske vesti. — Naš oklic prilagamo današnji številki. Naše somišljenike prosimo, da ga dajo naprej ko so ga natančno prečrtali, ali pa naj ga shranijo kot trajno navodilo za nastopanje v smislu našega programa. — Shod beguncev v Ljubljani. Pretekli torek se je vršil v veliki dvo-Mcstnega doma shod beguncev. Otvoril ga je dr.- Šaplja. Predsednik dr. Gregorin da besedo dr. Pucu, ki je izvajal, da morajo begunci pri volilvah nastopati skupno, da pa ne gre, da bi podpirali vsi eno stranko, ker so begunci potrebni podpore vseli strank. Ugovarjal mu jo tov. Rupnik, ki jo pokazal ko-ruptno delovanje vseh dosedanjih strank in izjavil, da od teh nimajo begunci pričakovati nobenega pozitivnega dela za neodrešeno domoviuo. Predvojno delovanje primorskih Slovencev se nadaljuje v Nar.-soc. stranki, ki tudi da z osebami, ki jih je postavila na kandidatno listo, vse garancije, da se bo za begunce res nekaj storilo. Nato se je vnela med dr. Pucem in tov. Rupnikom živahna debata. Govoril je nato še dr..Besednjak in dr. Fornazarič, nakar se jo izvolil 18 članski odbor, ki bo poslal vsem obstoječim strankam memorandum, v katerem se iste naprošajo, da naznanijo svoje stališče napram begunskemu vprašanju. Obenem je zborovanje sklenilo, da se v konstituanto ne sme kandidirati stare politike, ki so si umazali svoje roke z kakšno koruperjo. — Shod je pokazal, da stoji mnogo beguncev na programu naše stranke in da se zavedajo, da ima le naša stranka resno voljo, pomagati jim, medtem ko so gre drugim strankam le za njih glasove pri volitvah, potem pa bi begunci zopet padli v pozabljenje, v katerem so se nahajali doslej. — Za St. Jakobski okraj v Ljubljani se je ustanovila krajevna organizacija NSS. — Dno 7. no o nbra 1.1 so vrši v Ljubljani Toliko numlfcstacljako zborovanje NSS. Dolžnost vsakega posameznika je, da se te manifestacijo zanesljivo udeleži. Južna železnica je dovolila vsem udeležencem te manifestacije polovično vožnjo proti izkaznicam, ki se dobivajo za krajevno organizacijo v Mariboru v strankinem tajništvu v Mariboru, Narodni dom I. nadstropje, ako se izkaže z izkaznico krajevno organizacije NSS v Mariboru. Tobačna glavna zaloga v Laškem je do 18. novembra 1920 potom javnega natečaja razpisana. — V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 3,438.867 K 31 v kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentski ceni računjeno za 593.127 K 62 v, na kar je založniku pripadel trafikantki dobiček 49.179 K 68 v. — Natančnejše podatke se izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri finančni straži v Laškem. Položiti sc mora predno se ponudba izroči, 34.400 K j a m š č i n e. — Tobačna zaloga v Mozirju je do 18 novembra 1920 potom javnega natečaja razpisana. — V enoletnem času se je v tej zalogi oddalo tobačnih materijalij za 1,336.531 K 96 v kupne cene, v založno trafiko pa po konzumentski ceni računjeno za 153.708 K 3o v, na kar jo založniku pripadel tra-fikantski dobiček po 12.974 K 35 v. — Natančnejši podatki sc izvejo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru in pri vodstvu pregleduega okraja fiuančne straže v Celju. Položiti se mora predno se ponudba izroči, 13.400 K jamščinc. — Urad Držitvue okrožne zaščite dece in mladine v Mariboru se je preselil iz Koroške ceste štev. 1 v Strossmajervo ulico štev. 26. (Deško Kočevje. V nedeljo dne 17. t. m. ob 3. uri popolne je imela SLS javen shod v telovadnici tukajšnje ljudske šole. Nabralo se je črez 300 ljudi in g. Škulj iz Ribnice je z zadovoljstvom konštatiral tako veliko število udeležencev. Toda, ojoj! bili so vse kaj drugega, nego njegovi pristaši. Prišlo je do medklicev in ko je hotela na poziv okrajnega glavarja žendarmerija — katera je bila zelo močno zastopana — odstraniti dva pristaša NSS, sta ta dva prostovoljno zapustila dvorano in pozvala tudi druge, naj se odstranijo. Sli so in g. Škulj in njegovi ožji tovariši so z žalostjo konštatirali, da je ostal v dvorani le g. glavar, Škulj, sklicatelj shoda, tukajšnji profesor Prijatelj, potem govornik iz Ljubljane, neki tukajšnji suplent in g. Ilc, praktikant davčne oblasti ter nekaj starih ženic z g. Waclom. Gospodje SLS-arjil Sedaj ste menda spoznali vašo moč in upamo, da se vam po Kočevju ne bode več hotelo. Zagorje ob Savi. Uprava premo-gokopa v Zagorju ob Savi, last Trboveljske premogokopne družbe, je še vedno po večini v nemških rokah. In tem nemškim mogotcem se klanja vse, kar ni narodno zavednega. Nekaj takih nemških privandrancev, kateri sedijo radi njih nemščine na udobnih stolčkih, je obhajalo v lokalu rudniške restavracije pri rujnem vincu slavlje nemške zmage na Koroškem. Vladnemu nadzorniku (če ta sploh eksestira) bi svetovali, naj se usmili teh nemških kro-fastih zgornjih Korošcev (tujih državljanov), ter jih naj milostno pošlje v njih obljubljeno deželo, ker se nam ti nemški, sedaj internacijonalni siromaki v resnici smilijo, ker [morajo tako stradati v tej proklefi SHS državi. — Čudno se nam zdi, da se sploh drži v službi uradnike in paznike, ki ne znajo ne v govoru ne v pisavi slovenščine. Mogoče gre vse to na ljubo komunistom, katerim je ljubše tujec, kot domačin Slovenec. V Zagorju ob Savi je v lcotrei deškem rovu nastavljen paznik, ki slišna ime Kifer Franc in kateremu so ZaVCtl-za Slorenijo% ka- j *>»» Z?.,G "a P°« oni narodno-zavedni > J.« — 4-M« ' .1. ! i«n.nnnlr< « n a livf ti i 'i I.’ I j Koroškem. Ko se je eden izmed teh pa industrijski, trgovski in obrtniški krogi, je že v tisku ia izide tekom prihodnjega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino in bo nudila vsakemu, brez ozira na stan in poklic, zlasti pa kup-čijskim in obrtniškim krogom, sptošno sliko našega gospodarskega razvoja in bo pokazala vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga in pa nabavo njemu potrebnih predmetov, ter se vsem krogom toplo priporoča. Knjiga, lično vezana, stane v prednaročbi 240 K proti takojšnjemu predplačilu 120 K in naroča pri uredništvu Adresarja, sc Cankarjevo nabrežje 5. — „Nova Pravda" bo pričela izhajati z 29. okt. kot dnevnik. Vse naše organizacije in vso naše somišljenike prosimo, da nam pošljejo takoj naslove onih svojih tovarišev in znancev, ki so našega mišljenja ali ki z nami simpatizirajo. Vsi dopisi naj se pošiljajo na upravo „Novc Pravde". Volilno gibanje. Manil'es!aclJsko volilno zborovanje Naroduo-socljallstiČno stranke se vrši v nedeljo, dne 7. novembra v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani. Edina točka dnevnega reda: Volitev v konstiuanto (referirajo tov. Deržič, dr. Rybaf in Juvan). T^ariše iz ^.ežele že sedaj opozarjamo na to manifesta-c'jsko zborovanje. Njihova dolžnost je, da se tega zborovanja v kar naj večjem številu udelese. Južna železnica je dovolila za u Jeleinike našega manifestacij kega zborovanja polovično voLijo. Po zborovanju se vrši obhod po mestu z godbo Zveze jugoslovanskih železničarjev. Zvečer se vrši velika ljudska Vv 'elica v vseh prostorih hotela Union. po plebiscitu vrnil iz Koroškega, ga je imenovani premestil na slabše mesto. Zastopnik NSZ je pri ravnateljstvu interveniral in je imenovani bil zopet dodeljen na svoje prejšnje mesto. Po skrbelo se bo, da bodo ljudje, ki so podobni Kiferju, v kratkem času odjadrali v deželo, v kateri se po njih mnenju cedi med in mleko, t. j. — v Nemško Avstrijo, da se bode ustreglo njihovim srčnim željam. Zato bodo poskrbeli narodno-zavedni delavci. Cdjo. Ob priliki koroške manifestacije smo zopet enkrat videli, da ne ne bodemo našim Nemcem nikdar ustregli, pa naj storimo kar hočemo. Če bi se pobijalo šipe, bi kričali v svet, da smo barbari, ker pa tega nismo storili, nam pravijo, da smo bojazljivci. Tako se je izrazila neka nemška družba med govorom Z- Re_ beka, ki je svaril pred nepremišljenimi dejanji. „Der Slovene war feig und bleibt feig“. (Slovenec je bil in ostane bojazljivec.) Toda ta ohola gospoda se moti. Slovenec ni strahopeten, le predober je, toda tudi te dobrote mora biti enkrat konec. Manjka nam pač doslednosti v boju, katerega bijemo za naš obstanek in to čutimo najbolj pri naših javnih uradih. Pri teh imamo še vedno polno ljudi, v katerih še vedno korenini naziranje, da je Slovenec kmet, Nemec pa gospod. Izdate so se že razne naredbe o uradnem jeziku, katerih pa nihče ne upošteva. Imamo urade, kjer slovenskega prosilca kratko zavrnejo ali pa zahtevajo pismene vlogo, medtem, ko so napram švabskim damam, (seveda, če so primerno adjustirane, s klobukom, pajčolanom, čipkami in raznimi dišavami) takoj ustrežejo in prošnje rešijo in to seveda samo zato, ker so „Gnadige“. Svetovali bi vsem tem gospodom, da gredo v Gradec ali Celovec in poskusijo na tamošnjih uradih s slovenščino. Pri nas se je pač pozabilo, da si prej niti voznih listkov niso mogli kupiti, ako si jih zahteval v našem jeziku, sedaj pa se čutijo nekateri gospodje kar srečne, ako dobijo priložnost, da pokažejo znanje nemškega jezika. Da bi nemška gospoda ne znala slovensko, pač ni verjetno. Le poslušajte jih, kadar delajo kakšen kšef s kmeti, kako lepo govorijo, pa saj ni čudno, saj se po njih žilah pretaka pristna slovenska kri. Zato pa bodimo dosledni in zahtevajmo pri vseh uradih le slovenski ali pa srbohrvaški občevalni in uradni jezik. Le na ta način bomo dvignili naš ugled in postanemo iz hlapcev resnični gospodarji. Vsem onim slovenskim gospodom in damam pa, ki se ne morejo odvaditi po ulicah in javnih prostorih nemšku-tariti, naznanjamo, da jih bodemo s polnim imenom v časopisju objavljali za vsak posamezen slučaj, za katerega zvemo. Torej pozor! —r. Celje Nemčurska zagrizenost. Sokol, uslužbenec neke tvrdke v Celju je hotel oditi na Koroško s svojimi tovariši. Šef te tvrdke pa mu tega nikakor ni dovolil. Na opazko, da se gre za blagor države in naroda, pa je isti rekel: „Der Staat soli far sich selbst sorgen, sie sind bei mir im Dienste." (Država naj skrbi sama zase, vi ste pri meni v službi.) Tako naši nemčurji; jugoslovanske oblasti, ve pa le lepo rokavice na roke, pa božajte jihl Uboga jugoslovanska raja. Blatenje sokolov. Gospodu Kolarju svetujemo, da svoj nesramni jeiik brzda in najprej sam sebe ogleda, če je on »anstSndig". Višek predrznosti človeka Kolarjeve vrste je izraz: „Ein anstSndiger Mensch ist nicht nach KSrnten gegangen." Toraj po njegovem mnenju so Sokoli sama sodrga, nedostojni ljudje. Njegovo dostojnost poznamo, saj ga je celo družba, ki zbira v svojem okrilju elemente, ki mejijo precej na sodrgo, vrgla iz svojih vrst. Druge psovke, ki jih je izrazil, ne omenimo, ker bi povzročile prehud vihar. Izdajci naroda, janičarju in vsem sličnim bratcem pa kličemo ,fej“l —r Piuj Volilni imenik v Ptuju je precej pomanjkljiv. V istega je vpisano dosti Nemcev, ki imajo opcijsko pravico in ki so bili I. 1910 ob priliki ljudskega štetja vpisani kot taki in so se šele sedaj na podlagi nekega popisovanja, izvršenega pred par meseci v svrho razvidnosti vojaških obrezancev, zapisali kot „Slovence*. Če se pregleduje ta popis izgleda Ptuj po-polnomo slovenski. — Nasprotno so pa naše Slovence, ki stanujejo tukaj že več kot 6 mesecv in so bili na Koroškem izpustili. Kaj ne ve slavni magistrat, da je imenik sestaviti na podlagi ljudskega štetja iz leta 1910 in ne >na podlagi lokalnega popisovanja. Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. Pošljite naročnino! IMFORT in EKSPORT Priporočam cenjenemu občinstvu zalogo kave, Čaja, kakava, čokolade, pristne dohiačfe ječriiertoVfe kave. Prosim ža obilen obisk, beniner Antoii, Import in Eksport Maribor, Trtna ulica B. Slavnmn občinstvu priporočam zatog® ysa-Koviitne&a špecerijskegA blaga po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za obilen obisk Leopold Gusel trgovina z mešanim blagom Koroška cesta štev. 16, Maribor. manufakturna trgovina 8!tviieinn občinstvo sc frrifrorofca kavarna,,CENT RAL“ poleg Zmajevega (Jubelejnegs) most n Lastnik ŠTETO MlHOLlČ. Tovarniška zaloga Hvalnih fctrojev za obrtno in rodbinsko rabo ler njih posameznih delov. Potrebščine za kolesarje, šivilje, krojače, čevljarje na veliko in na malo. Naznanjam cenjenemu občinstvu v mestu in okolici, da sta otvotlia v pondejjek 18. okt. v Mariboru, Svetna ulica 80. (vogel Tattcnbachove ul.) gostilno „Pri Prleku*1 Najboljša naravna vina topla in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporočata Pripotočatti vsake vrste klobase, svinjsko gnjat, pravo svinjsko tnžlšt, in svežo slanino. Rudolf Welle tvornlška prekajevalnica iuklobasičarna Krčevina pri Mariboru. Aleksandrova css1a40 Pisarna CENE SO PADLEI knjižica našim malim za zabavo in pouk š 45 slikami in k temu spadajočim besedilom Cena 20 kron. Dobiva se v Ljubljani v Zvezni Knjigarni, Marijin tre 8 Zvezni tiskarni, Stari tro 19, l. Zaradi pomanjkanja prostorov in ogromne zaloge, se po najnižjih cenah prodaja: Spalnice, jedilnice, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti. Divani, žimnice, z usnjem preoblečene klubne garniture, prvovrstni lastni izdelki. ERNE Sl' ZELENKO zaloga pohišt. in tapetnik. Obl. zaprisežen strokovnjak. Maribor, Šolska ulica 5. tfilzno drobnarijo, toaletne predmete, stročnice in papir 2a švalčlce, potne košare, pletarske izdelke itd. na drobno in debelo priporočata MARIBOR T zalogi tndl kislo zelje r vsaki množini. BALOH & ROZINA Maribor, Grajski trg 3 ]a Razširjajte! Priporočajte! Naznanjam cenjenemu občinstvu, da imam v zalogi vedno svežo ( i«i svinjsko mast in debelo slanino, ( [s kakor tudi žive dobro rejene svinje. ] 1 Leskovar Franjo I Kj gostilničar ln mesar v Pragorskein. (SE«5grTBn<žggg)^?d Ce želite dobro in poceni blago za obleke po meri, sukno, platno perilo, nogavice itd, obiščite trgovino O Stilna Haimvild Andrej k „Ildcčeinu ježu“ Tetrhijska ulica, Maribor, priporoča dobro postrežbo, vedno s ve* Se pivo, domata pristna vina ln dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah ln prosi zn obilen obisk. Carl Worsche Marilbor, Gosposka ulica Štev. 10 Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji tu- in v inozemstvu sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.. Priporočam slavnemu ohčinBtvu svojo novo otvorjeno gbfetilno „PR1 ZELENEM VRTU“ kjer bom točila pristna .domača vina in skrbela za dobro hrano in postrežbo. Prosim za obilen obisk Matija PukSič, Urbanova ul. 28, Maribor. Priporoča se cenjenemu občinstvu stara slovenska trgovina z mešanim blagom. Prodajam po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za obilen obisk L BERDAJS, tr| Svobode, Maribor. Pri naročanju pošiljajte upravništvu natančen naslov! Ogoljufani smo bili za blagostanje, katerega bi bili lahko deležni v jugoslovanski državi. Kapitalistična manjšina si je za hrbtom ljudstva osvojila vso moč v centralni vladi v Beogradu in v pokrajinskih vladah tar proglasila: diktaturo velekapitala. Vlada ni bila za delavca, ampak samo za zaščito veleindustrijalca; ni bila, za javnega in privatnega nameščenca, ampak za izvozničarje in oderuhe; ni bila za obrtnika, ampak za Čifutske pijavke in vlada ni bila za malega kmeta, ampak za veleposestnike, age in bege! Imeli smo in še imamo vlado, ki je v nasprotju z interesi ljudstva in to zato, ker narod ni sam postavil vlade, ampak se je imenovala sama! Zastopniki vlade niso izšli iz ljudstva, ampak iz starih preperelih, nazadnjaških strank, ki so že zdavnaj izgubile vsako zaslombo v ljudstvu. Vse stranke, ki so se udeleževale vlade v Beogradu, so zagrešile zločin izdajstva nad ljudskimi interesi. Za ta zločin mora priti maščevanje in obračun. Razpisane so volitve v konstituanto. Po dolgem obotavljanju so na pritisk ljudstva takozvani „narodni predstavniki" sprejeli volilni red, ki pa seveda še dolgo ne odgovarja zahtevam današnjega časa. Toda možnost je vendarle dana, da delavno ljudstvo v volilnem boju premaga krivico in pripomore do zmage pravici. Za jugoslovansko ljudstvo prihajajo odločilne ure in gorje nam, Če nas dohiti volilni boj nepripravljene. Vsakdo izmed nas se mora jasno zavedati, kaj hoče in nastopiti moramo v sklenjenih in neomajnih vrstah, da bo naša zmaga kar najbolj sijajna. Voliti nam bo konstituanto, kjer se bodo položili temelji države za dolga desetletja. Konsiituanta bo sprejela ustavne zakone, ki bodo uravnavali organizacijo države. Pri temeljni organizaciji države pa morajo predvsem odločevati oni sloji, ki tvorijo večino državljanov, t. j. delavno ljudstvo. Le na ta način imamo pričakovati, da bo v jugoslovanski državi politična in socijalna enakopravnost izpodnesla tla današnjemu političnemu absolutizmu in socijalni krivičnosti. Najvišji gospodar v državi je ljudstvo! In le to edino ima pravico, da odloča o svoji usodi! Nikdar se ne sme državna moč izrabljati proti upravičenim zahtevam ljudstva. Smo najodloČnejši nasprotniki proti vsem izrastkom militarizma, ki ubija človeško dostojanstvo in smisel za socijolno enakost. Ravno zadnji čas so nekateri brezvestni militaristi zagrešili najhujše žalitve, nasilja in telesne muke proti najboljšim sinovom naroda in s tem ustvarili nevzdržen položaj v razmerju ljudstva do vojske! NajodloČnejši nasprotniki smo tudi onih militaristov, ki hočejo spraviti oboroženo vojaško silo v oblast ene klike ali razreda, da si tako zagotove vojaško diktaturo, ki bi nastopala kot odločujoč faktor v boju revnega ljudstva proti kapitalističnim mogotcem, seveda v obrambo slednjih. Imperijalizma ne poznamo. Zato hočemo zastaviti vse sile, da se od imperijalizma zasužnjeni narod, ki še do danes ni ujedinjen z nami, za vsako ceno osvobodi! Toliko časa za nas ni veselega dne, dokler primorski in koroški Slovenci ne bodo odrešeni tujega jarma. Zavračamo ono zunanjo politiko, ki zanemarja slovensko vprašanje, ker taka politika ni jugoslovanska in ne državna. Zahtevamo brezpogojno ujedinjenje vseh Slovencev, tako kot Hrvatov in Srbov, ker kakšne drugačna „visoke" politike slovenski del jugoslovanskega naroda nikdar ne bo mogel razumeti. Centralistična uprava države je po dveletni preizkušnji popolnoma odpovedala. Brezmiselni centralizem je naravnost škodoval jugoslovanski ideji in dal raznim elementom v roke orožje za agitacijo proti edinstveni državi ter ustvarjal mržnjo proti srbskemu delu našega naroda. Centralizem nas je ugonabljal gospodarsko in povzročil ogromno škodo naši industriji in trgovini. Centralizem je povzročil z birokracijo škod o ki se bo težko popravila. V znamenju demokracije smo za najširšo samoupravo pokrajin v državi, ker le na ta način bo državna uprava služila gospodarskim, soeijalnim in kulturnim težnjam naroda. S tem pa, da smo se izjavili za najširšo samoupravo, še nismo popustili niti za las od našega glavnega načela, da smo za edinstveno državo Jugoslavijo. Z vsemi razpoložljivimi silami se bomo borili proti onim prevratnim elementom, ki na videz v boju za avtonomijo v resnici zasledujejo zločinske separatistične cilje. Tem velja neizprosen boj, ker so varalice in izdajice komaj osvobojene domovine. Vse državljanske pravice morajo biti zajamčene vsem državljanom. Sem spada: enakost pred zakonom, osebna svoboda, svoboda zasebnega bivanja, svoboda prepričanja, verska svoboda, društvena, zborovalna, petieijska in izobraževalna svoboda, svoboda tiska in kol-povtaže. Tudi versko prepričanje mora biti popolnoma svobodno in država mora izvesti enakopravnost vseh verstev. Verstvo se mora odpolitizirati. Bogastvo bodi teh, ki ga ustvarjajo! Država mora biti urejena tako, da bo delavskemu ljudstvu zagotovljen pravičen delež na sadovih produkcije. Prenehati mora brezvestno izkoriščanje delavne eile v korist posameznikov, ki si z delavčevimi krvavimi žulji nakopičujejo ogromna premoženja. Delavne sile države morajo biti zajamčene po enotnem državnem delavnem zakonu Kapital ne sme biti v rokah posameznikov, ker se na ta način zasužnuje najširše delavne plasti. Današnja kapitalistično-gospodarska organizacija se mora izpremeniti v socijalistično, današnje mezdno razmerje pa v solastninsko. Brez vsakega odlašanja zahtevamo socijalizacijo najvažnejših in občekoristnih industrijskih podjetij, socijalizacijo rudnikov in veleposesti. Seveda mora biti sooijalizacija izvedena premišljeno in odklanjamo vsake eksperimente, ki bi le ovirali gospodarski razvoj in zmanjšali produkcijo. Dobro se zavedamo, da ni mogoče današnjega kapitalističnega družabnega reda na mah izpremeniti v sooijalističnega. Odklanjamo komunizem in državni socijalizem, s katerimi smo imeli za vojne in po vojni toliko žalostnih ohušenj in katerega katastrofalni bankrot v Rusiji bo strašen zgled za vso bodočnost. Četudi smatramo za nopobitno dejstvo, da vlada nasprotstvo med delavskim ljudstvom in kapitalisti, vendar ne smatramo razrednega boja za cilj svoje politike, temvoč za sredstvo, potom katerega pride delavsko ljudstvo do tiste moči v državi, ki mu gre po žrtvah in delu. Potom razvoja k socijalizmu. Vsa socijalna zakonodaja mora dati delavskemu sloju možnost, da se razvije do onega viška, ko bo lahko prevzelo vodstvo in solastništvo veleindustrije. Zavedamo se, da bo delavstvo sposobno za socijalizacijo šele takrat, ko bo imelo za to potrebno znanstveno podlago. Izobrazba je potrebna za vodstvo v industriji in delavstvu morajo biti dani vsi pripomočki, da pride do te izobrazbe. Šolska izobrazba ne sme ostali privilegij bogatejših in zato je treba, da država omogoči nadarjeni revni mladini naj višji študij iz javnih sredstev. Smer naše kulturne politike je ta, da z najsplošnejšo izobrazbo odstranimo vse razlike, ki obenem z drugimi činitelji povzročajo neenakost v narodu. Tako preprečimo, da bi mogla biti izobrazba sredstvo za obvladanje in izkoriščanj* proletarijata. Od svoje načelne zahtev« po 8 urnem delavniku ne odstopimo nikdar. 8 urno delo je sooijalno pravično in zmanjšani delavni čas ni na škodo splošni- produkciji, na škodo so produkciji le zastarel* metod« obratovanja in tehnično pomanjkljive naprave. Vendar je pa pri 8-urnem delavnem času upoštevati krajevne in časovne razmere s posebnim ozirom na malo obrt na deželi. Čitaite ..NOVO PRAVT>0“i Z zdravstvenega stališča zahtevamo uvedbo zakona o plačanih delavskih dopustih. Delavec mora biti enak drugim stanovom, ki imajo že priznane primerne dopuste. Sccijalno zavarovanje tako bolniško, nezgodno, starostno, invalidno, brezposelno in za preostale se mora takoj izvesti in . to ne samo za delavstvo, ampak tudi za javne nameščence vseh strok. Vojnim invalidom in sirotam se mora zakonito urediti socijalno stališče, bodisi a preskrbo primernega dela, ali pa z državno podporo. Miloščine odklanjamo. Kajti dolžnost družbe je, da preskrbi tem revežem vsaj vsakdanji kruh. Da bo delavstvo imelo priliko aktivno in neposredno sodelovati pri soo;jalni zakonodaji in zastopati svoje interese, zahtevamo uvedbo delavskih zbornic kot zakonito zastopstvo stanovskih delavskih koristi, V zbornici morajo biti zastopano vso panoge delavstva. Strokovne organizaoije morajo biti zakonito priznane. Varstvo dela mora biti zajamčeno in zakonito priznane kolektivne pogodbe. Izključeno mora biti vsako izrabljanje nočnega, kakor tudi mladostnega in ženskega delavstva. Izvedba agrarne roforme se je pri narf ustavila ob uporu meščanskih veleagrarnih strank, ki se nikakor nočejo spoprijazniti z načelom, da pripada zemlja tistemu, ki jo obdeluje. Osvoboditi moramo našega malega poljedelca suženjstva veleposestnika, ki poseduje ogromna zemljišča, največkrat podedovana po prednikih, ki so prišli do zemlje nasilno ali potom špekulacije. Mali poljedelec mora priti zopet nazaj do zemlje, katero je po krivici zgubil. Za vso bodočnost se mora odpraviti možnost, da bi se lahko kopičile v rokah posameznikov velike posesti. Hišno in gospodarsko poslopje z gotovim obsegom zemlje ne sme biti predmet kupčije, niti se ne sme izvršilnim potom prodati. Jugoslavija je agrarna država. Agrarni produkti so regulator državne politike. Zavožena agrarna politika pomeni propast države. Ravno v agrarni politiki so pa največ zagrešile vladajoče stranke. Prišli smo v položaj, da ob obilki razpoložljivih živil ljudstvo strada. Živila so dosegla bajne cene, katerih nihče voč ne more zmagovati. Visoke cene niso v korist poljedelskemu ljudstvu, ampak le maloštevilnim veleposestnikom, veletrgovcem in bankam. Cene poljskim pridelkom se ne višajo pri producentu, ampak v skladiščih špekulantov, verižnikov in oderuhov. Zato moramo špekulaciji z najvažnejšimi živili zastaviti pot. Današnji položaj na živilskem trgu zahteva, da uvedemo za žito in mlevske izdelke, za meso in maščobo vezano trgovino. Seveda je vezana trgovina mišljena le za vagonske počiljatve in za kraje, kjer je dokazana nadprodukcija teh živil. Špekulacije z blagom in cenami mora biti konec in državna kontrola nad izvozom je neob-hodno potrebna. Drugače bo propadel konzument, in bo propadel mali kmet, propadla bo pa tudi država v anarhiji izgladovanega ljudstva. Mala obrt in mala trgovina prehaja v vedno večjo odvisnost kapitalistične veleindustrije in kapitala sploh. Mali obrtnik izgublja svojo eksistenco in odhaja v vrsto naj-bednejšega proletarijata. Velikemu kapitalu nikdar ni dovolj sužnjev, vsaki dan jih hoče še več, ker nikdar ni dovolj nasičena kapitalistična pohlepnost po nadvladi. Mali obrti hočemo pripomoči do zakonitih varstev, do mirnega in gotovega razvoja. Važen faktor v državi so javni nameščenci vseh strok. Javni nameščenci so se doslej omalovaževali, akoravno je od njih odvisna vsa državna uprava, Javni nameščenci se smatrajo za poslušne hlapce, ki naj bodo pokorni na vsak migljaj tega ali onega ministra. Javni nameščenci najtežje občutijo današnjo socijalno bedo. Vprcženi v jarem odgovorne in naporne službe ne zaslužijo niti toliko, da bi najskromnejše preživljali sebe in svoje družine. Vsak njihov obupni klic po zboljšanju nevzdržnih razmer, razglasijo vladajoči kot upor zoper red in mir v državi, ter odklanjajo upravičene zahteve. Položaj je nevzdržen toliko bolj, ker se državna uprava brani uvesti enotno in moderno službeno pragmatiko, ki bi uredila pravice in dolžnosti V službenem razmerju. Vladajoče stranke se do danes niso zmenile za upravičene zahteve javnih nameščencev. Javni nameščenec je sicer pripravljen državi žrtvovati vse svoje najboljše moči, hoče pa tudi, da ga država primerno upošteva in odškoduje. To je država dolžna storiti in naša sveta naloga bo, da priborimo javnim nameščencem vse tiste pravice, ki bi jih morali že zdavnaj kot steber države uživati. Prav tako in mnogokrat še huje se godi privatnim nastavljencem vseh strok. Sramotno plačani, delajo brez prestanka iz dneva v dan kot. vprežna živina. Duševni proletarijat privatnih nameščencev ustvarja podjetnemu kapitalizmu ogromna bogastva, sam pa ostaja lačen in strgan brez prave preskrbe v brezposelnosti, bolezni, onemoglosti in starosti. Soci-jalna zakonodaja ga skoraj nič ne ščiti pred izkoriščanjem kapitalizma. Sedaj je najugodnejša prilika, da dobi tudi privatni nastavljenec svoje pravice. Zanj se moramo zavzeti, ker je najbednejši med bednimi. V splošnem lahko trdimo, da se v Beogradu v socialnopolitičnem oziru ni ničesar delalo in ničesar storilo. Niti predpriprav, ki so ne-obhodno potrebne za izvedbo socijaloih reform, se ni izvedlo. V narodnem predstavništvu so se kregali med seboj za prazne strankarske marnje, dočim pravega smisla za odstranitev ljudske bede ni bilo najti nikjer. Vsaki teden smo imeli ministrske krize, katerih glavni namen je bil, da so se vsi gospodje razvrstili pri koritih. v Ce je pričelo ljudstvo godrnjati in opominjati poslance k delu, so ga pričeli zmerjati le-ti z boljševiki in temnimi elementi ter kazati na „državni iuteres“. Mi pa vsi dobro vemo, da se je netil upor in boljševizem predvsem od zgoraj s protiljudskim vladanjem. Zadnji čas se je takozvano zastopstvo naroda čudno proslavilo in priporočilo za volitve s pristojbinami na trošarini in carini. Priznamo potrebo varovanja mlade, nerazvite industrije in intenzivnega poljedelstva pred uničujočo inozemsko konkurenco, odločno se pa upiramo taki carinski politiki, ki zdražuje ncobhodne življenjske potrebščine in podpira kartele. Sploh smo nasprotniki onih posrednih in neposrednih davkov, ki zadevajo predvsem siromašno ljudstvo, dočim ostaja premožni sloj davčno skoro neobremenjen. Vemo, da mora imeti državna uprava denar, posebno, Če hoče ugoditi vsem sooijalnim zahtevam; dolžnost državne uprave pa je, da črpa vir svojih dohodkov tam, kjer to ni v škodo revnim slojem. Skrajni čas je že, da se izvede konfiskacija vojnih dobičkov. Predvojno stranko so izgubile v narodu vsako zaupanje in nimajo več življenske pravice. Sokrive so današnje bede, sokrive socijalnih neenakosti in sokrive nekonsolidacije države. Upravičeno hoče delavno ljudstvo novih mož in novega političnega zastopstva, ker nad starim je obupalo in ve, da od njega nima ničesar pričakovati. Ljudstvo hoče stranko Čistih rok, ki bo resnično zastopala njegove koristi, stranko, ki je izšla iz ljudstva in ima resno voljo delati za ljudstvo. naradno-spcijalistična stranka &topa pred narod lu ga kliče v svoje vrste. Socijalistlčna je iu obenem narodna, to se pravi, zastopnica naše zemlje ln krvi, zastopnica jugoslovanskega ljudstva. VI vsi, ki po&teno mislite lu ki hočete rešitve iz nevzdržnega današnjega položaja, strnite se pod praporom, edine stranke, ki v resnici zastopa Va8e koristi, pod praporom Naroduo-socljalistične stranke. I) b©j, da zmagamo! Načelstvo Narodno-socijalistične stranke.