Glasnik SED 24 (1984) 3
76
Stumberger Sabina: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20 stoletje : KS Šmartno pri Slovenj Gradcu, — 49 str 15 pri! fot. — 51 (1984)
Vinki Darko: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja — 20 stoletje : občina Ravne na Koroškem. — 24 str,. 9 pril. fot, — S1 (1984)
1.5. ETNOLOŠKE OBRAVNAVE POKLICNIH IN SOCIALNIH SKUPNOSTI
Pavlin Andrejka: Etnološki prikaz načina življenja In kulture mirenskih čevljarjev od začetka razvoja obrti (okoli leta 1850) do danes. — 73 str pril - D (1984)
2,6.2. Raziskovalci, zbiratelji, ljubitelji; biografije, obletnice, ...
Cobat Nadja: Življenje Matije Zaaravca. — 34 Str,, pril. — Si (1984)
Naloge, oddane v prvi polovici leta 1984, so uvrščene že v bibliografijo za leto 1983, objavljeno v prejšnji številki Glasnika SED.
INGRID SLAVEC
KRONIKA
od 1. julija do 31. decembra 1984
Od 5. do 15. julija je bil Julijan Strajnar v Kovačevi na Češkoslovaškem, kjer se je udeležil terenskega dela In mednarodnega seminarja o ljudskih glasbilih.
11. in 12. septembra je potekal prvi del seminarja o etnološkem filmu, ki ga je vodil Naško Križnar iz Avdlovi-zuainega laboratorija pri ZRC SAZU in pripravil skupaj s SED, Teoretičnega in praktičnega dela seminarja, ki se je nadaljeval 30. oktobra, se je udeležilo 16 etnologov, med njimi 3 študentje. (Glej prispevek N. Križnarja)
14.	septembra so v Pokrajinskem muzeju Maribor v sodelovanju z Istorljskim muzejem iz Beograda pripravili razstavo Srbsko srednjeveško orožje.
15.	septembra je bila na gradu Goričane ob 50-letnie! pokrajinske partijske konference v Goričanah otvoritev novo postavljenih stalnih zbirk iz Indonezije in Mehike in občasnih razstav: Keramika zahodne Afrike in Darovi predsedstva SFRJ.
26.	septembra je imei Janez Bogataj v Odprti univerzi Marksističnega centra Univerze v Mariboru predavanje Kakšna dediščina je gibanica? (O etnološkem pojmovanju kulture in kulturne deidiščine ter o pogledih na uporabnost spoznanj v vsakdanjem življenju). Predavanje je spremljal prikaz barvnih diapozitivov,
27.	septembra je bi! na Filozofski fakulteti sestanek o preučevanju etnološke podobe slovenskega zamejstva. Srečanja In pogovora o dosedanjih raziskavah In bodočih načrtih so se poleg etnologov Iz Ljubljane iz zamejstva udeležili Lučka Abram iz Trsta. Marija Kozar-Mukič, Katarina in Joszef Hlrnfik iz Porabja, \z Avstrije pa dr. Pavle Zablatnik, Avguštin Malle, Herta Lausegger in Berti Logar. Iz njihovih poročil in mnenj je mogoče razbrati, da so, z izjemo Porabja, razmeroma skromni etnološki prispevki in nesistematično raziskovanje nasledek pomanjkanja oz. kar odsotnosti poklicnih etnologov, ki bi se lahko načrtno vključili v nalogo Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja oz. v raziskovalni projekt Način življenja Slovencev v 20. stoletju.
27. in 28. septembra je bilo v Sežani posvetovanje Zaton kraške arhitekture. Pripravilo ga je Slovensko konservatorsko društvo; udeležilo se ga je tudi nekaj etnologov.
30. septembra je bila na gradu Goričane predstava indonezijskega gledališča senčnih lutk In projekcija filmov o Indoneziji.
Igor Cvetko in Julijan Strajnar sta se 30. septembra in 1. oktobra z referatoma udeležila sestanka etnomuzi-kologov v Radovlšu.
Od 2. do 5. oktobra je bil v Radovišu 31. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije. Igor Cvetko, Julijan Strajnar in Marko Terseglav so se ga aktivno udeležili. (Glej prispevek M. Terseglava)
5. in 6. oktobra je Tone Cevc predaval na posvetovanju za koroške zbiralce ljudskega blaga v Tinjah.
8.	oktobra je Julijan Strajnar sodeloval na posvetovanju o narodnozabavni glasbi v Ptuju.
9.	oktobra je imel Naško Križnar v okviru muzejskih večerov v Idriji predavanje Ljudska kultura zahodne Slovenije v etnoloških filmih s projekcijo filmov.
10.	oktobra je v mariborski Odprti Univerzi Damjan Ovsec govoril o družabnosti v mestnem tkivu, o pomenu mestnega prostora in pripadajočem načinu življenja v preteklosti in sedanjosti.
10. oktobra je na Oddelku za etnologijo FF diplomiral Marko Meglič.
10. oktobra so v Etnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Koper odprli razstavo bačuk Erminija Majkusa. 12. oktobra je bil v Portorožu posvet Sečoveljske solin6 — sedanjost in prihodnost. Ob predstavitvi urbanističnih
Glasnik SED 24 (1984) 3	77
ekoloških in gospodarskih vidikov prikaza možnosti ureditve in uporabe tega prostora sta etnološki vidik predstavili Zora Žagar z zgodovinskim orisom razvoja piranskih solin In Mojca Ravnik, ki je govorila o solinah kot kulturni dediščini in njenem varstvu.
16. in 17. oktober sta bila posvečena 50-letnlci Folklornega Inštituta (zdaj Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU).
Ob tej priložnosti so sodelavci Sekcije v Prešernovi dvorani SAZU pripravili razstavo o razvoju in delu te ustanove. K prazničnemu razpoloženju ni pripomogla le izčrpna in zanimiva razstava, temveč tudi številni gostje, rnnožica voščil za uspešno delo, izviren glasbeni in kulinarični program. 16. oktobra popoldne in 17. oktobra dopoldne je bilo na SAZU posvetovanje na temo Ljudsko glasbeno izročilo in sodobnost, ki so se ga udeležili tudi gostje iz tujine. 16. oktobra zvečer je bilo v Okrogli dvorani Cankarjevega doma "Srečanje z ljudskimi godci in pevci." (Glej prispevek M. Terseglava)
20. oktobra so v Pokrajinskem muzeju Celje iz gradiva etnološke (ototeke predstavili Kmečke domačije na Celjskem. Razstava je bila na ogled do 20. novembra.
25. oktobra je mag. Duša Krnel Umek na Filozofski fakulteti javno zagovarjala doktorsko disertacijo "Skupnosti in družbeno razlikovanje v Vitanju od 70. let 19. stoletja do druge svetovne vojne".
25. oktobra je o muzejskih problemih in spoznanjih o muzejih v ZDA, Kanadi in na Nizozemskem govoril v piranu Janez Bogataj.
25, oktobra je na znanstvenem posvetovanju Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije na SAZU sodelovala Marija Stanonik z referatom Slovenski protestanti in vprašanje slovstvene folklore.
27. In 28. oktobra se je Julijan Strajnar z referatom udeležil mednarodnega znanstvenega sestanka o glasbi sredozemskih dežel v Sassarlju na Sardiniji,
30. oktobra je bila na Vrhu v Italiji javna predstavitev filma Ustavljanje pusta. Pri realizaciji in promociji sta sodelovala Naško Krlžnar in Igor Cvetko.
30. oktobra so na SAZU predstavili novo knjigo dr. Toneta Cevca Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in °9larjev na Slovenskem.
8. in 9. novembra je bilo v Mariboru posvetovanje o etnologiji in historiografiji. Pobudnika posveta sta bila S|ovensko etnološko društvo in Zveza zgodovinskih društev Slovenije, za organizacijo in izvedbo pa so poskrbeli sodelavci Marksističnega centra Univerze v Mariboru ln Pokrajinskega muzeja Maribor. Prvi dan je bila razprava posvečena teoretskim vidikom razmerja med Zgodovinopisjem in etnologijo in popoldne preučevanju ^OB, udeleženci so si prvi dan ogledali stalno zhirko Pokrajinskega muzeja Maribor ln se zvečer zbrali na sprejemu mariborskih gostiteljev. Naslednji dan je tekla razprava o sodelovanju historičnih ved pri raziskovanju in rnuzejskih predstavah slovenske kulturne zgodovine. (G|oj prispevek M. Zadnikarja)
13. novembra so v Slovenskem etnografskem muzeju * Ljubljani odprli razstavo Madžarska ljudska umetnost, io je posredoval Etnografski muzej iz Budimpešte, Od 15, novembra do 15, decembra je bil v Kraški niuzsjski zbirki v Postojni razstavljen Vetrnik Inje merdel iz Slovenskega etnografskega muzeja. 16. novembra se je Marko Terseglav udeležil proslave 80-letnlcl Österreichisches Volksliedwerk na Dunaju. Sredi novembra je bila na študijskem obisku na ddeiku za etnologijo sovjetska etnologinja Margareta S. ašuba, ki je 21. novembra študentom etnologije 3°votiia o etnološkem delu v SZ, posebej na Inštitutu za nografljo sovjetske akademije v Moskvi, in o svojem P eučevanju družine v Jugoslaviji.
v okviru Ostrovrharjevih srečanj je 17. novembra or'S Kuhar nrfirlawal L/HÜMri in nmafnncti u^hrtflnp
In lutkovno igro Martin Krpan,
1. decembra je Marko Terseglav postal član v The international organization of folk art.
12.	decembra sta bila na oddelku za etnologijo FF gosta dr. Ion Vladutiu z Inštituta za folkloro v Bukarešti in dr. Dušan Drljača z Etnografskega instituta SANU v Beogradu. Dr. Vladutiu je študentom v spremljavi diapozitivov predaval o svojem preučevanju Istroromunov, dr. Drljača pa je predstavil spoznanja iz raziskovanja Poljakov v Jugoslaviji.
13.	in 14. decembra je bilo v Portorožu tretje posvetovanje Zgodovinske vzporednice slovenske In hrvaške etnologije. Tokrat ni bilo več namenjeno zgodovinskemu pregledu razvoja In stičišč obeh nacionalnih etnologij kakor v Ormožu in Varaždlnu, temveč preučevanju Istre. Slovensko, hrvaško in italijansko govoreči udeleženci so v referatih predstavili bogato kulturno dediščino istre, ki pa je še vedno premalo ln nenačrtno preučena. Prvi večer posvetovanja sta popestrila glasbena dogodka — predstavitev plošče Canti e musiche popolari deli' Istria Veneta Roberta Starca in koncert skupine istranova. Naslednji dan je bila predstavljena filmska dokumentacija o Izoli, ki je nastajala med letoma 1979 in 1984, sledila pa je zaradi slabega vremena skrajšana ekskurzija.
14.	decembra sta se Igor Cvetko in Julijan Strajnar udeležila strokovnega posveta o vlogi ljudske glasbe v NOB v sklopu festivala Kurlrček.
15.	decembra je bil Marko Terseglav v Beogradu na seji predsedstva Zveze društev folkloristov Jugoslavije in seji uredniškega odbora Narodnega stvaralaštva.
Istega dne je Julijan Strajnar v Trstu sodeloval v diskusiji ob promociji navedene plošče istrske glasbe Roberta Starca.
18. decembra je Imel dr. Ion Vladutiu na Oddelku za etnologijo FF drugo predavanje za študente. Govoril je o nomadih in transhumantni paši v jugovzhodni Evropi.
21. decembra je Pokrajinski muzej Ptuj v razstavnem paviljonu Dušana Kvedra pripravil razstavo Kje so tradicionalne obrti. Po otvoritvi je imel o tej temi predavanje Janez Bogataj.
V izteku leta 1984 sta poleg omenjene knjige dr. Toneta Cevca izšli še dve pomembni etnološki deli — izbrani spisi dr. Franja Baša z naslovom Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeželju, v redakciji dr. Angelosa Baša, In plod dolgoletnega raziskovalnega dela dr. Nlka Kureta Maske slovenskih pokrajin.
Ob knjižnih novostih pa moramo omeniti še dragoceno brošuro o delu Folklornega inštituta oz. Sekcije za glasbeno narodopisje, ki jo je za 50. obletnici te ustanove pripravila in uredila dr. Zmaga Kumer.
INGRID SLAVEC
Kuhar predaval o kulturi in umetnosti vzhodne Dj -> novembra pa sta Pavla Žtukelj in dipl. inž. ' Suehadi govorila o kulturi in umetnosti v Indoneziji.
br ,^ul'ian Strajnar je pripravil scensko glasbo za novem-gledališki premieri — monodramo Fraklova vrnitev