RazglecL — Na Ogrskem poučuje na 16.890 ljudskih šobh 23.115 učiteljev in 11.059 učiteljic. — Alkohol In duševne zmožnosti. V knjigi ,,Die Arznei- und Genussmittel" poroča profesor F. Miiller o pokusih, ki so iz delali na učencih, da se določi medsebojni vpliv med uživanjem alkohola in duševno delazmožnostjo. Od 1790 preizkanih otrok jih 453 nikdar ni pilo alkohola, 75 pa redao vsak dan. Od prvih j.h je dobilo 34*6o/o red 1, 4880/° red 2 in 1660/°red 3. Od otrok, ki so rtdno pili alkohol, jih je dobilo 1470/° red 1, 400/° red 2 in 46'30/J red 3. Razumni starši bodo torej svoje otroke čuvali uživanja alkohola, učitelji pa bodo ene in druge opozarjali na njegov kvarni, uničujoči vpliv. — Vzgojevalka 56 otrok. V Miizu na Tirolskem je v starosti 88 let umrla vdova, ki ni imela svojih otrok, pač pa veliko Ijubezen do otiok. Posvetila se je oskrbovanju in vzgoji tujih otrok in bila tekorn let 56 otrokom mati in vzgojevalka. — 15 olrok raznih^ plemen bi rada dobiia bogata dama v Čikagu v Amcriki, gospa Bracketa Bishop. Otroci tnorajo biti stari leto dni, zdravi in lepi. Gospa jih hoče posinoviti in pohčeriti ter jih popolnoma oskrbovati v veliKi palači v Cikagu. Otroke iščejo po vsem svetu. Dobiti hočejo po enega Zamorčka, Arabčka, Japončka, Malajčka, lndijančka, Evropejčka itd. Vsi bodo vzgojtni kod bratje in sestre z največjo skrbjo. Gospe sta umrla edina dva njena otroka, zato lioče posvetiti svoje veliko lmetje vzreji in vzgoji tujih otrok raznih narodnosti in plemen. — Vojna protl nemškim vzgojevalkam. Na Ruskem, na /.ngieškem in na Francoskem snujeje žensko organizacijo, ki ima namen agitirati proti sprejemanju nemških vzgojevaik in domačih učiteljic Do vojne je lmelo ogromno število vzgojevaik m učiteljic dobre službe v rečenih treh državali, kjer so jih imavite lodovine tem rajše sprejemale, k.er so skromne in marljive, med tem, ko je doiiiačega naraščaja za take službe dosti premala. Sicer pa je imelo tudi na Nemškem pred vojno mnogo Francozinj in Anglcžinj take službe, seveda le v rodovinah, kjer so hoteli, da bi se otroci že v prvih letih naučili teh jezikov. — Kmetijski zavod za vojne poškodovance na Francoshem. Po vseh vojskujočih se državah iščejo pota, kako oskrbeti po vojni invalide. Zvcza kmetijsKih društev na južno vzhodnem Francoskem je v zvezi z drugimi interesiranuni činitelji ustanovila kmetijsk! zavod za vojne poškodovane. Ustanovitev je plod misli, da bo ktnetijski pokiic niarsikateremu mvalidu dal pnjetnejšo in gotovejšo eksistenco, nego obrtni in mestai pridobitni poklicl. Invalidi ki so n, pr. eno roko lzgubili, se bcdo morda prej in lažje navadili na krnetijska nego na industijska dela. Osobito bi se naj ohranile na dežtli rojene, kmetovanju vajene osebe knielijskemu živijenju s tem, da se jih primerno njih poškodbi izobrazi. Zavod ima zaradi tega nalogo: 1. izumili orodja in nečin obdelovanja, pr.meien poskodbam posameznih invalidov; 2. izobraziti poškoaovane v onih panogah kmetovanja, v katerih bodo poleg državne rente najlažje -dobili sigurno eksistenco. — Slovenski učitelj — c. in kr. okrožni šolski nadzornik v Črni gori. Poročali smo ob svojem času, da je naš goriški tovariš Fran Merljak imenovan za c. in kr. okrožnega šolskega nadzornika v Peji-Ipeku v Crni gori. Piše nam, da je zadovoljen v svoji novi službi. Njegova plača še ni urejena in dobiva dosedaj le rumeneracijo po 100 K mesečno, doklado za ekskurze, prosto hrano in prosto stanovanje, voz in konje, kedar se kam pelje. Poroča nam, da je črnogorsko učiteljstvo razmeroma dobro plačano. Novinec z zrelostnim izpitom dobi v mestu 2000 K, na deželi malo manj. Kraji so> ondi jako lepi — staroslavno Kosovo polje, podnebje milo, zemlja rodovitna. Tu uspeva vinska trta, polje rodi obilo žita. Draginja ni velika. Tovariš Merljak piošilja lepe pozdrave* vsemu slovenskemu učiteljstvu! — Nad dva milijona za dobrodelne namene. V Rimu j,e pred nekaj dnevi umrl poslanec in veliki tovarnar Maraini in je zapustil vse svoje imetje svoji ženi. Ta je hči revnih staršev in je bila skroinna modistka, predno je postala Marainijeva žena. V počaščenje spomina svoijega moža in y dokaz, da tudi v sreči in v bogastvu ni pozabila na tiste kroge, med katerimi je prebila svojo maldost, je gospa Marainijeva darovala 700.000 lir za ustanovitev doma za uboge dojenčke bolnih mater v Rimu, 500.000 lir za ustanovitev in vzdrževanje otroškega vrtca v Rietiju, dalje kapital iz čigar obresti bo dobil vsako leto 4000 lir kak mladenič iz švicarskega kantona Tessina, ki se je izkazal y kaki obrti in se hoče v inozemstvu v svo(ji stroki izobraziti. Rdeči križ dobi 100.000 lir, razne druge dobrodelne naprave dobe od 5000 do 50.000 lir. Res kraljevsko darilo gospe Marainijeve znaša skupaj nad dva iliilijona, lir. — Protialkoholizem na Angleškem. Znana temperenčna organizacija na Angleškem je novič začela veliko agitacijo, naj se z zakomom sploh prepove izdelovanje, prodajanje in vživanje alkoholičnih pijač in sicer za ves čas, dokler traja vojna. Organizacija upa, da se za njeno zahtevo zavzame min. predsednik LloydGeorge. — Za preložitev univerze iz Černovic v Solnograd se oglašajo razni nemški listi.