Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. (Piše G r a fl i m i r.) (Dalje.*) J. Podmilšak in J. Jesenko. (Glej 76. berilno vajo: BBurja, zameti in plazovi v Alpah".) Ta spis je posnet po Jože-tu Podmilšaku in Janezu Jesenku. Ob kratkem vam povem nekaj o vrlih teb dveh možeh. Jože Podmilšak se je rodil v dan 25. marcija 1845. 1. v Krašinji, tri ure od mesta Kamenika. Bil je sin priprostih kmetskih starišev. Učil se je najprej v domači šoli, potetn je prišel na Ljubljansko norraalko (mestno Ijudsko šolo), ter na to vstopil na gimnazijo v Ljubljani. Ko je bil Podmilšak še dijak na Ljubljanski giranaziji, vzamejo ga v vojake. Tožnira srcem je zapustil učenje ter je živel kot vojak v Komornu na Ogerskem, pozneje pa v Brnu na Moravskem. Decembra meseca 1870. 1. dosluži vojake ter dobi službo kot trgovski pisar v Celovci. Uže drugo leto pa pride za uradniškega pričetnika k deželnemu odboru v Ljubljano. A tudi tukaj ni ostal dolgo. L. 1872. dobi službo brzojavnega (telegrafskega) uradnika v Trstu, kjer je potem najdlje služboval. Žalibog prične bolehati, jedva prišedši v cesarsko službo. Meseca oktobra 1874.1., idočega v službenih zadevah skozi Ljubljano, hudo napade prsna mu bolezen. Zaman je bila vsa zdravniška poraoč. V dan 24. decembra 1874. 1. izdihne svojo dušo v deželni bolnici Ljubljanski. Jože Podmilšak je bil vrlo priden slovensk pisatelj. Uže kot dijak na spodnji gimnaziji je jel marljivo pisateljevati. Poseben vpliv je na-nj imel pokojni Anton Janežič, ki gn je vedno nagovarjal, naj pridno spisuje. In v istini je Podmilšak mnogo pisal v Janežičev BGlasnik"; a Janežič mu je tudi njtgove spise plačeval, ter mu je bil vedno veren svetovalec in podpornik. Jože Podmilšak je mnogo spisal. Sodeloval je pri ,,Glasniku", pozneje pri listu ,,Besedniku" in BZori"; a vrhu tega je mnogo lepih povesti in naučnih sestavkov napisal za družbo sv. Mohora. Ni sicer navadno pisal s pravim svojim imenotn, nego pridel si je bil pisateljsko ime BAndrejčkov Jože", to pa zato, ker mu je bil oče A»drej. In kateri Slovenec, ki bere bukve družbe sv. Mohora, ne pozna Andrejčkovega Jože-ta? Saj je pokojnik spisal za to družbo vrsto ličnih povesti in poučnih sestavkov; naj vam le omenim njegove: ,,Lepe pesni glas, seže v deveto vas"; nVseh svetnikov dan"; BTolažba na smrtni postelji"; ,,Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše"; BŽalost in veselje" in dr. Pa tudi v Jauežičevem nCvetniku" nahajamo vse polno lepih Pod- *) Glej lanskega nUčit. Tovariša" na str. 377.! milšakovih sestavkov. Poskušal se je časih tudi kot pesnik in nam v nekdanjem BGlasniku" priobčil pesnice: nMoj doin", BSlovo", ,,Nočni požar" in dr. Jože Podrnilšak nam je lehko v vzgled pridnega mladega moža! On je delal neutruduo ljubljenemu našemu narodu v blagor. Uže kot dijak se je rad učil tudi nešolskiin predraetom, posebno češkemu in poljskemu jeziku. Iz češčine je kasneje r iogokako lepo povest preložil na slovenski jezik. Pisal je silno umljivo in po domače, zato tudi naš kmet rad prebira njegove spise, kateri mu jako ugajajo. Podinilšak je umrl muogo prerano, ueizpolnivši niti 30. leta! Vender v tej kratki dobi se je pri našem narodu toliko prikupil, da uiu je zagotovljen trajen spomin! A o Janezu Jesenku vam tudi moram nekoliko povedati! Vrli mož še živf, in je zdaj profesor na gimnaziji v Trstu. Janez Jesenko se je rodil 1838. 1. v Poljanah na Gorenjskem; on je učen mož, izvrsten zgodovinar in zemljepisec, spreten pisatelj slovenski ter zna mnogo jezikov. Spisal nam je vet izbornih šolskih knjig, katere se rabijo po naših srednjih šolah (gimnazijah, realkah in učiteljiščih). Naj vam omenim le njegovo nZemljepisno Začetnico", Občni Zeinlj epis" in BObčno Zgodovino za srednje šole". Prevel nam je tudi iz angleščine nekoje lepe povesti, ter sodeluje v slednjem času pri listu BZvonu\ V njem nam je 1881. 1. priobčil jako zanimivo in učeno razpravo: „0 zemeljskih potresih". 0 rodoljubnem gospodu profesorji nam je, če Bog da, še mnogo lepega pričakovatil Lovro Pintar. (Glej 79. berilno vajo: nLov na divje koze".) Lovro Pintar seje rodil pri Sv. Tomaži v Selški župniji nad Škofjo Loko na Gorenjskem 1814. 1. Ljudsko šolo je izvršil v Škofji Loki, spodnjo gimnazijo v Karlovci na Hrvatskem, a zgornjo gimnazijo v Ljubljani. Na to se odloči za duhovski stan ter vstopi v bogoslovuico Ljubljansko. Posvečen v mašnika služboval je kot kaplan na Gorenjskem in DoleDJskem; a naposled je župnikoval v Zalem logu pri Železnikih in na Breznici pri Radovljici. Umrl je 1876. 1. kot župnik v pokoji v Preddvoru, v kraji, kjer je uže svoj čas kaplanoval. Pokojni Lovro Pintar je bil velik prijatelj kmetijstva, šolski mladini in Ijudskim učiteljem. Posebno rad se je pečal se sadjerejo ter je navlasti v ,,Novicah" priobčil mnogo poučnib sestavkov. Tudi v ,,Učiteljskem Tovarišu" je pisal o sadjarstvu. Spisal je več lepih molitvenih knjig, n. pr.: nNebeške iskrice", BMarija Devica" i. dr. Bil je izvrsten narodnjak, goreč dušni pastir, vesel družbenik ter gostoljuben gospod. Pri svojih župljanih je užival splošno zaupanje, tako celo, da je bil voljen za deželnega in državnega poslanca! Schiller. (Glej 80. berilno vajo: BLoveca.) Pričujočo pesen je po nemški Scbillerjevi poslovenil uže znani vam Fr. Cegnar. Friderik Schiller (izgovori Šiler) je bil preslaven nemški pesnik, porojen v dan 10. novembra 1759. 1. v Marbachu na Virtenberškem (na Nemškem). Njegov oče je bil virtenberški stotnik. Friderik Scbiller se je izučil zdravilstva, vender je vselej mnogo več veselja kazal do pesnikovanja in pisateljevanja. Podal je Nemcem mnogo prekrasnih umotvorov, s katerimi si je pridobil neminljivo slavo. Nekateri njegovi pesniški izdelki so se iz nemžčine preložili v mnoge diuge jezike. Tudi natn Slovenceai sta jih poslovenila nekoliko znana vam pesnika Koseski in Cegnar. Tako n. pr. je Koseski poslovenil Schiller-jevo BDevico Orleansko" in nPesen o zvonu"; a Ceguar sMa- rija Stuvart", nViljelm Tell" in -Valenštajn", prekrasna dela nemškega veleuma! A tudi v našem berilci nahajamo nekaj poslovenjenih Schiller-jevih pesnij; tako n. pr.: -Slovo" (str. 91), ,,Domovina" (str. 110), -Korist ognja" (str. 112) i. t. d. Friderik Schiller ni dolgo živel. Prstia bolezen je naredila konec občudovanemu pesniku v dan 9. maja 1805. 1. v Weimar-u na Nemškem v 46. 1. njegove dobe. Pomnite še to, da je bil Schiller sovremenik našemu Vodniku, t. j. živel je z Vodnikom ob enem in istem času. (Dalje prih.)